GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. ZSTo w 5 26, m gtja, 1900. Leto VTTT- Prosperiteta? Železne tovarne zaprli. J o l i p t, lil., 24. maja. Converter in liillet Mills poBeBtvo Illinois St^el C<>. so danes za nedoločen čas zaprli in zato je 1000 mož zgubilo delo. Samo v topilnici in Merchant Mills še delajo. Pravijo, da bo tovarne zato zaprli, ker v Tin Plato Mill tvrdke Great Western Co. počiva d'jlr» zaradi štrajka. V tovarnah Federal Steel Co. še delajo, toda od zasebne strani se poroča, da bodo tudi te prihodnji teden za nedoločen čas zaprli. Velik bankerot. Pricp, MeCormick A' Co., trgovci z delnicami, žitom in bombažem v New Yorku, kt»rih trgovinske zveze se raztezajo po vaej deželi, so napovedali I ankerot. Skupne dolgove cenijo na $ 13,0(>0 000, ktere baje p »krij.\jo aktiva, o kterih pa nič ne povedo. Glavni uzrok poloma je bil baje ta, ker je tvrdka z velikanskimi nakupi skušala ceno bombažu zvišati, namesto t>'ga pa je cena zelo padla. Tvrdka je bila ustanovljena 18. marca 1895. Po deželi so se bali, da bode bankerot prouzročil splošen strah, toda nn borzi v New Yorku je imel razun borze za bombaž, le malo upljiva. Veduo nižje je padala cena bombažu in maraikak trgovec je zgubil te dni vse svoje premoženje. Koliko bodo znašale zgube, zvedeli bode-mo še le pozneje, vsekako pa bode j to največji polom na borzi za bom-' baž, kakoršu ga že mnogo let ni bilo. Poneveril $5000. Kontrolor Coler je naznanil ne\v-yorškemu majorju Van Wycku, da je John Clark, poverjeni pobiralec davkov od 1. 18S9. poneveril S5000 in poboguil. Minolo sredo je kontrolor našel primanjkljaj iu takoj storil potrebne korake, da bi izročil nezvestega uradnika pravici, toda Clark je že izginil. DotiČno pismo, s k ter i m je Coler naznanil Clarka se glasi sledeče: „Obžalujem, ker sem primoran Vam naznaniti, da je John Clark, pomožni pobiralec davkov v pisarni za trge, pobegnil s svoto denarjev, k tem je bila začasno shranjena v denarni omari omenjeiu pisarne. Velikost primanjklaja st I »ode dala določiti Se le po natanč nem pregledovanju knjig. Moja odkritosrčna želja je, da se takoj vpelje stroga preiskava ktera bode imela določiti, ako je bilo zane-marjenje dolžnosti od strani Clar-kovega predstojnika krivo pone-verjenja. Ko je Clark nastopil svojo službo, dal je 82000 poroštva. Nesreča na železnici. Dunkirk, N. Y.f 23. maja. Med New Yorkom in San Francisco vozeči brzopoštni vlak Lake Shore železnice je zavozil danes zjutra osem milj za pad no od t"d na napačno izogibal išče in Bkočil iz tira. Usmrteni so bili strojevodja Frank Regan, kurjač in dva poštna uradnika. ll-gau zapušča mnogoštevilne družino v liutlali; bil jejeden najstarejših služabnikov Lake Shore železnice- Š^st vozov je bilo skoraj popolnoma zdrobljenih. Strela ubila konje. J a m e a t o w n, N. Y , 24. maja Danes popnludne je divjala v tu kajenji okolici huda nevihta. Blizu mesta j« ubila strela dva vprežna konja in ju na mestu usmrtila Na vo&u sta sedela Charles Bragg in Otis Darling in se hudo potresla, v bližini delujoč tesar Perry Mead pa je bi! tsko hudo poškodovan, daje dvomljivo ako bode ostal pri življenja. Jetnisnico oblegali. Razburjeni ljudje so nameravali zamorce linčati. Athens, O., 25. maja. Razburjena množica je ob polunoči oblegala krajevno jetnišnico in pr^-te zahtevala zamorca Rihard Gard-nerja, kteri je včeraj oskrunil 12-letno belopoltno deklico in jopoteir umoril, ter so ga zaprli. Ta zlodej-ski čin zamorca je razburil duhove ljudi. Kmalu po prijetju Gardnerja so bili čuti glasovi linčanja in po no či se je zbralo kakih GoO možkih z namenom, da se zamorcem hitro obračunajo. Tolpa se je vlekla pred ječo in zahtevala vhod. Ko niso dobili odgovor, so hoteli s težkimi bruni vrata udreti. Med tem je šerif, previden mož, jetnika odvel skrivaj v bližnje sndnijsko poslopje. To se je seveda zgodilo, da ni nihče opazil, med tern je sodnik Wood v nagovoru ljudi opominjal, da naj se drže postavne meje. Na njegovo zahtevo so imenovali pet mož, da so s« prepričali, da zamorca ni več v ječi; toda motenje je bilo pa je brtljše, ko se je od zadnjih vrat ječe odpeljal voz v polnej hitrosti. Ljudje so tekli za vozom, jetnik je pa bil v celici v sodnem poslopju. Zjutraj so pa zamorca odpeljali v Columbus, kjer je sicer varen pred lin-čarji, ali zaslužena kazen ga tan. vendar doBeže. Italijane oprostili. Pred county sodnijo v Wihite Plains seje vršilo dne 24. maja po slednje dejanje štrajka pri Cornell nasipu. I)va dni je trajala obravnava proti zatoženimi italijanskimi delavci in porotniki so po jedno-urnem p svetovanju spoznali iste nekrivim. Vsak kdor je bil navzoč , ri obravnavah, je pričakoval opro-ščenje. Od vs^ga obdolževanja, iz kterega je obstala zatožba, ni ostalo druzega, kakor da se je več štraj-karjev postavilo na grič od koder so zamogli videti nasip blizo njihovih stanovanj. To storiti so imeli popol-uo pravico, lažnjivi kapitalistični časopisi pa so topriprosto in samo umevno dajanje prpisovali kot tabor oboroženih tolovajev, kteri nameravajo umor. Porotniki so bili toraj tudi takoj zočetkom za opro-ščenje razun gl3de jednega moža, kteri je z revolverjem v roki ustavil strojevodja, ko je hotel pognati lokomotivo. Toda tudi to dejanje go konečuo p >Btavili na račun lahko razburjene italijanske nravi in tudi tega oprostili. Trideset zatožencev je sedelo v ječi, toda že v prvih urah obravnave se je pokazal o, da proti devetnajstim ni bilo najti sence kakega prestopka, in morali so jih oprostiti. Ostalo jih je še jednajst, proti kte-rim seje vršila porotna obravnava z oprostilnim izidom. Grant dobi $200,000. Zvezni okrožni sodnik Lacomb« je dne 23 maja dovolil predlog od-vezati receiverja Granta nadaljnega nadzoru ištva nad posestvom od Third Ave. Railroad Co. v New Yorku in družbo postaviti zopet v polno posestno pravo. Prišla je velika tolpa odvetnikov, da bi glodala ob poslednji skorjici. Družba je obljubila izpolniti vse svoje dolžnosti. Grant bode dobil kakih -3200.000 takozvauih pristojbin ali 1 odstotek od vseh dohodkov in stroškov v teku treh mesecev. Dragocena najdba. Boston, 24. maja. Zelo dragocen biser je našel včeraj večer Allen Wood, ko je šel po predstavi cirkusa v restavracijo školke jest. V jednej školki je našel biser, kterega strokovnjaki cenijo SIS.OOO vrednega. Zamorca obesili. Linčanje v Puebli, Colo. P u e b 1 o, Coio., 23. maja. Kakih 3000 glav broječa množica je danes zjutraj liučala zamorca Calvin Kimblerna. Zamorca so zvezali z vrvijo in ga med kričanjem besne tolpe vlekli 200 yardov daleč po cesti. Bil je nezavesten, ko so dospeli ž njim do brzojavnega droga, na kterega so ga obesili. Dvakrat se je utrgala vrv in še le ko so ga tretjič poteguili kvišku, je obvisel. Zaman je poskušal mestni major besno tolpo odvrniti od linčanja. Ko je bilo linčanje dovršeno, metali bo v zamorčevo truplo vse mogoče stvari in je potem sežgali. Kimblern je oskrunil dve mladi dekJici sirotišnice in ju potem umoril. Tudi svojo ženo, ktera je hotela zabraniti zločinstvo, je poživi njenec umoril. Ko se je raznesla vest; da bo prijeli beguna, osnovala se je takoj linčarska tolpa in od iedila, da nobeo vlak, feteri bi morda pripeljal morilca, ni mogel voziti dalje. Ob prihodu Rio Grande vlaka, na kterem so pripeljali Kimblerna, so premagali šerifovo moštvo in nemudoma se je pričela linčarska obsodba. Razstrelba v premogokopu. 22 mož usmrteni h. Raleigh, N. C., 23. maja. Razstrelba, ktera se je priptila danes zjutraj v Cumnock premogokopu, je provzročila odprta svetilka. Število žrtev znaša 22, deset belopoltuih in dvanajst zamorcev. Skupno je delalo v jami ka kih 50 mož. Med mrtvimi je tudi superintendent rova John Connelly. To je bila v tem rovu že druga razstrelba od 2S decembra 1895. Takrat je bilo v tej človeški pasti usmrtenih 63 delavcev. Boerski delegatje. Washington, 23. maja. S zadovoljuostjo je administracija zapazila, da se delegatje Boercev nič ne trudijo svojemu poslanstvu podeliti diplomatičen zuačaj. Zato so tudi proti delegati postali zelo prijazni, kajti pod takimi okolšči-nami zamore vlada na lahek način ustrezati po VBej deželi razširjeni naklonjenosti proti Boerci. Ko bi vlada to opustila, zamoglo bi to pri prihodnji volitvi predsednika postati za njo zelo osodepolno. Danes bo obedovali delegatje celo pri državnemu tajniku Hayu in mnogo druzih povabil jih še čaka. Brez-dvomno je, da bo si delegatje Boercev hitro pridobili srca zvezne stolice. Mesarji in zakon glede mesa. Chicago, 24. maja. Nemški državni zbor je včeraj sprejel pred log glede ogledovanja mesa, kteri pa je podvržen šeodobrenju zveznega sveta. Tukajšnji mesarji razlagajo dotični predlog na zelo raznovrsten način. Med tem ko nekteri menijo, ker Nemčija ne more pokriti lastno potrebo mesa, sledilo bode kmalu zvišauje cene in povrnile se bodo zopet stare razmere, drugi mislijo, da stvar ni tako nevarna. Nemčija je bila precej dober odjemalec Amerike, posebno glede masti, mesa v kositarnih škatuljah in tudi klobas, toda tudi ta izvoz je zelo pouehal. Kar zadeva gnjati iu drugovrstnega mesa, izvoz v Nemčijo nikakor ne dosega onega v Anglijo, ktera dobiva iz Zjed. držav več mesa, nego ves drugi svet. Zguba nemških odjemalcev bi se dala konečno še utrpeti. Vihar razsajal. Več ribičev utonilo ob obali Oregona. Astoria, Ore., 24. maja. Ob obali države Oregon je včeraj razsajal grozen vihar. Vihar je hkrati prihrul iz jugozapada in se drvil v hitrosti 60 milj na uro, ter je pre senetil mnogo ribiških ladij, ktere niso mogle pravočasno dospeti v zavetje. Hudo razburkanim elementom bolj slabe ladije niso zamegle dalj časa kljubovati. Jedna Iadija za drugo bo se preobrnile, ribiči so Be oprijeli za uje, toda mnogoterim je odpovedal napor, se spustili in vtonili. Na pomoč odposlana rešilna ladija je več ribičev rešila. Tukaj je znano sedaj, da je četvero ribičev utonilo, a najbrže je vihar zahteval več žrtev. Pri McGovern Beach so našli na obali pet ladij ; osoda možtva še ni znana. Ljubosumnost ga je spravila na vešala. A 11 e n to w n, Pa., 23. maja. Danes zjutraj so na dvorišču tu-kajšne jetnišnice obesili Frank J. Krausa. Obsojeni je pred letom dni umoril svojo ljubico Maggie J. Guth i.i njenega gospodarja Owen O. Kerna, posestnika hotela v Ce-darville. Trajalo je skoraj 20 minut predno je bil obsojenec mrtev. Krause je pred svojo smrtjo vse priznal in rekel, da je bila brezmejna ljubosumnost in Kernovo vtikanje v njegove ljubimske razmere povod dvojnega umora. Uničil dva življenja. V Fairlasvnu pri Yonkersu, krasnem posestvu bogataša M. Nathana se je dne 22. maja zvečer pripetila strašna žaloigra v zvezi z grozovitim umorom in samoumorom. Marko Stein, goBpod Nathanov zet je prišel s svojo družino v Yon-kers. Družino je spremljala njegova služkinja Lydia Parson, 20 let stara, zala Švedinja. Tast in zet sta se veselila lepega večera, toda prišlo je drugače. Proti 6. uri zvečer je prišel nek mlad mož, ter rekel, da hi rad z Lydio govoril. Dekle je šla k hišnim vratom, kjer je govorila z obiskovalcem. Potem je odmeval strel revolverja in kri-čaje je bežela deklica skozi hišo na dvorišče, ker se je zgrudija ta tla. Za njo je drvil ptujec in ustrelil še trikrat, toda zadela je samo prva kroglja. Ko se je deklica zgrudila na trato, ustrelil se je mož v glavo in padel poleg nje. Samoumevno je, daje nastala med drugimi posli strašna razburjenost. Ustreljenima ni bilo več pomagati, bil sta mrtva. Iz pisem, ktere so našli pri morilcu in samomorilcu je razvidno, da je isti služil preje v angleški armadi. Poznal je Lydio že dalj časa in jo hotel vzeti v zakon, toda ona ga je kratkim potem odklonila. Iz dežele zlata. Victoria, B. C., 22. maja. Yukon parnika ,,Flora" iu ,,Ora" sta prva parnika, ktera sta letoBpo otvorjenju plavbeuega reda dospela v Dawson City. Dva dni kasneje sta oba nastopila pot nazaj in bila prenapolnjena s potniki, izmed kterih jih je mnogo imelo obilo zlata. Srečni posestniki zlatega zrna cenijo letošnjo pridobitev na 30 milijonov dolarjev. Atlin okraj bode dal zlata za 5 milijonov. V tej okolici pridobivajo zlato s hydrau-ličnimi stroji. Na nova zlata polja v Koyohuh okraju ljudje zelo hite; mnogo srečelovcev se je podalo s parni kom Florence'* tja. Drzen rop. Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York. Roparji napadli banko in ukradli $5000. R i c.h m o n d, Va., 24 maja. V WilliamBburgu, Va., je bil danes zjutraj med 1. in 2. uio izvršen najdrznejši rop. Ob teia času jr> šest od nog do glave oboroženih mož napadlo trinadstropno poslopje Peninsular banke. Razstrelili so takozvano denarno shrambo in vz^li iz nje 85000 v gotovini kakor tudi mnogo vrednostnih papirjev. Po izvršeni razstrelbi so zamogli neovirano oditi. \V. D. Pawell iz New Yorka je čul raz-strelbo in prihitel prvi na pozo-rišče, toda roparji so ga zvezali, vrgli v zadnjo sobo in mu zapretili se ne ganiti, ako mu je življ^nj^ ljubo. Ko je pozneje dospelo več bančnih ravnateljev s šerifom in obetopili hišo, pripetila se je ravno tretja razstrelba. V temi niso zamogli razločiti prijatelja in sovražnika, zato se tudi niso upali stre ljati na roparje. Ko so konečno udrli v poslopje, so roparji s ple nom že davnej ušli. V denarni shrambi je bilo razun gotovine tudi mnogo raznih vrednostnih stvari, not in bondov, ktere bodo najbrže še našli v razvalinah. Tudi poštar je BVoje poštne znamke in g tovino shranjeval v banki, odkar so ga pred letom dni obiskali roparji. Minolo noč je shranil za 8500 znamk iu S100 v gotovini. Ako so tudi slednje obnesli roparji, pokazala bode preiskava. , Denerna shramba je bila z vsebino vred pri Fidelity A' Trust Co. zavarovana za 85000. Danes večer so blizu Manchesters, kjer so se roparji ločili, vjeli sumljivega moža. Policaj ga je obstre-lil, ker je hotel bežati, njegovi pajdaši bo pa ušli v gozdove, kjer jih sedaj preganjajo. Dva romarja zmečkana, dvajset osob poškodovanih. R i m, 24. maja. Tisoče ljudi je vrelo danes k cerkvi sv. Petra, da bi se udeležili obredov kanonizacije dveh novih svetnikov in videli papeža. Iz Amerike so bili navzoči nadškof Corrigan, škof McDonnell in petdeset krščanskih bratov iz vseh delov Zjed. držav. Svetnikom so proglasili Jean Baptista De La Salle, ustanovitelja reda krščanskih bratov, kteri je živel pred več nego dve Bto leti in Rita di Caccia. redovnica Avguštinark, ktera se je v življenju glede Čednosti devištva posebno odlikovala. Ceremonije ao se pričele z d dgim sprevodom. Na čelu ao bile šviacr-ske garde v svojih krasnih uniformah, za njimi so šli redovniki in duhovniki, dijaki, bogoslovci, dija-koui, kougregacije iz Vatikana, sodniki in prelatje; potem opati, škofi, nadškofi in patrijarhi v polni kanonični opravi. Za temi so korakali kardinali, kterim je sledila papeževa garda, komorniki in malteški vitezi oblečeni v škrlat. Naposled so prinesli papeža. Ko je procesija dospela v baziliko zaigrali bo na trobente. Papeža so nesli na njegov prestol in potem bo se pričeli posamezni obredi kanonizacije, ktere glavna točka obstoji v tem, da papež prečita pismo glede pro-glašeuja Bvetuikom. Povodom te slavnoati je nastala pri glavnem portalu cerkve sv. Petra taka gnječa, da Bta bila dva romarja do smrti zmečkana in kakih 20 osob več ali manj hudo poškodovanih. Razni zavodi krščanskih bratov v Zjed. državah so dne 24. maja tu li praznovali kanonizacijo De La Salla. Tu v New Yorku soubhajali isto v Manhattan kolegiju v De La Salle akademiji na 59. cesti in 2. Ave. in na ,,Catholic Protectoru", istotako v novicijatu v Amawalku, Coon, Kakor v vojni. 4 usmrteni. 70 ranjenih. S t. L o u i s, 23. maja. Odkar seje pričel veliki štrajk služabnikov Trolley železnice, leži v tukajšuih bolnišnicah več uego 70osob in Štiri osobe so bileusmrtene. Slednji so bili pri izgredih obželezničuih črtah ueudeleženi gledalci. 19 štrajkarjev in gledalcev, štirje skabi in jeden policaj so bili hudo ranjen. Strajkarji kakor tudi Transit Co. so trdili danes, da se zmaga nagnuje na njihovo stran, in da ne bode več trajalo dolgo, da bode,druga stranka primorata odnehati. Res,da na nekteri h črtah vozijo skabi, toda zelo neredno, ker je delavsko ljudstvo vse črte boycotiralo. Po noči promet popolnoma počiva. Ž,c nič več toliko ne porežejo kakor v prvih dnevih štrajka in tudi izgredov se pripeti manj. Število deputijev niso pomnožili in tudi na poziv milica nič več ne mislijo. Da bi policaje izpodbujali storiti svoje dolžnost, provzročila jeTransit Co", da je sodišče postavilo pod za-tožbo tri policaje. Tožno pismo Be glasi, da so ijudje zanemarili svojo dolžnost, k-r pri izgredih niso pravočasno posegli vmes. Danes večer je prišlo na 23. cesti in Cass Ave. do izgreda, priktorem je bil policaj na vozu ustreljen iu jeden d»:č>'k na levi nogi ranjen. Poskus na Union črti otvoriti promet je izpodletel vsled velikanske barikade na Biddle cesti. Ob frj uri zvečer so morali ustaviti promet po vsem mestu. Zlomljeno drevo. Ali ste že kterikrat videli v krasni spnmladi in zlatemu maju med zele-uim perjem, jagodami incvetljicami zlomljeno drevo? Vsemogočna apo-mlad pričara le par zelenih peres iz zlomljenega drevesa, okolo kterega žvrgole drobne ptičice in pri takem pogledu nas obide otožnost. Ravno tako je s človekom, čigar zdravje je pokvarjeno. Kje je radost lepote, kje krepkost življenja Toda primera ni popolnoma. Tam je življenje samo okolo polomljenega drevesa, tu pa znotraj telesa in se zamore v kratkem času zopet okrepiti. Ako se čutiš utrujenega, slabotnega, otožupga ali nervoznega bodi zagotovljen, da tvoj želodec ni v redu in tvoja kri ni čista. Poskusi potem najboljše zdravilo za to bolezen ,,Trinerjevo ameri-kansko krepilno zdravilo, grenko vino", (Triner'a American Elixir of Bitter Wine) ktero je že tisočem povrnilo krepost telesa in čisto pamet. Dobi se pri vseh lekarnarjih ali pa pri izdelovalcu: JOS. TRINER, 437 NV- ,s Street, Chicago, IIMnois. Seveda... misliš vsako pivo je *obro — Večinoma je tudi .... Toda ... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, - - - BI0H. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. ,,GLAS NARODA". Lilt slovenskih delavcev v Ameriki. Isdajateij in urednik: Published by F. SAKSKR. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, .. .. i. pol leta...... 3.50, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list »kupno dve številki „Gia« Naroda" ithaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA" (,,Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 ceutov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ■e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon »y Order. Pi j spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšuje bivaliSče naznani, da hitreje najdemo nasi jvuika. Dopitom in poSiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Vrednost človeka in človeška pravica. Trgovinsko, to je pl »donosno naloženi kapital zamorcev v Zjed. državah cenijo nekoliko nekaj nad osem milijonov dolarjev. Kot ože-malci igrajo toraj naši čruopoltni b "»meščani zelo skromno ulogo. Napačno pa bi bilo njihov gospodar-stveni pomen soditi po velikosti njihovega kapitalističnega posestva. Gospodarstveni pomen zamorcev, kakor sploh vsega delavskega razreda ne obstoji v njihovem posestvu, ampak v imetju, kterega izdelujejo za druge. Ako bi zamorci v tej deželi smeli imenovati vse svoje, kar so izdelal) za druge, kar so jim najprvo z bičem in v naših dnevih z lakoto, izželi večje vrednosti, bili bi vsi premožni ljudje. Isto velja, in sicei še v veliko večji meri, o belopolt-nih delavcih. Človeška družba je seveda nare dila materijelno posest merilu vrednosti človeka. Po temu merilu "inerjeni so Rockefellerji, Astorji. Vandwbilti in drugi multo-milijo narji najdragocenejši člani človešk« družbe. Toda taka sodba je popol noma napačna. Prava socijaln* vrednost človeka obstoji v njegovi zmožnosti izdelovati intelektueln* iu materijelue vrednosti in v njegovi dobri volji to zmožnost tudi rabiti. Kajti le kdor ima to zmožnost, tamore prispevati k vsem kar ljudj« potrebujejo, k izdelovanju intelek-tuelnih in materijelnih sredstev za obstanek človeške družba. Ker je pa pod gospodarstvom ka pitalizma mnogim ljudem odvzeti* prilika, na izdaten način sodelovat pri izdelovanju intelektuelnih ii materijelnih sredstev za obstanek človeške družbe, razvidno je iz tega, kako brezumno, da naravnos' obče škodljivo je zapravljanje oz;-roma razdejanje dragocenih vrednosti. Vsak človek, kteri je primoran postopati, je v stran vržena vred nost, razposajenemu uničenju prepuščeno orodje naše omike Todu ne samo to. Od kapitalizma nepotrebnim spoznani človek se spre meni le preveč lahko iz kulturnega elementa v sovražnika kulture. Ako mu družba odpove poštena sredstva ta obstanek, išče si taka nepoštena nravi in postane žrtev špekulativ-nih strastij in naposled hudodelec Namesto se ravnati po zakonih sdrave pameti in nepotrebno po-■ tali m in zločincem ponižanim ljudem dati priliko, da postanejo koristni člani človeške družbe, namesto jim dovoliti mogočnost sodelovati pri kulturnem delu našega časa, vtisne družba svojim zgubljenim otrokom znak novega Človeškega plemena in ravna ž njimi tako, kakor bi bili že od narave rojeni zločinci, kakor bi bil njihov poklic biti zločinec. Človeška družba vidi v naravnih učinkih svojega napačnega socialnega sistema učinke kakega naravnega zakona. Zločinski svet in tipus zločincev so plavne iznajdbe, s kterimi družba sitih in zadovoljnih zakriva svoje lastne grehe. Tako sh giblje kapitalistična družba v najskrajnejših nasprotstvih. Glavno naeprotstvo pa, ktero služi I vsem drugim v podlago, obstoji v j pravilih našega kapitalističnega j imetja, ktera se drže načela, da mora človek imeti pravico si prisvojiti tolko posestva, kolikor ga zahtevati zamore in čigar logični učinek pr ;ži na sistematično ubo-žanje množice in gospodovanje človeške druži>e vsled posestva. Ker pa človeška družba ne gospoduje čez svoje posestvo, ampak posestvo čez družbo, zadobi posamezen človek le pomen s svojim posetvom Poseštvo samo daje človeku stališče v družbi. Posestvo samo podeli pravice, ktere ljudstvo splošno čisla. Kdor nima nič, nima tudi liikakib pravic, ktere bi bile kaj vrfdne. Korupcija. Po odkritju velike korupcije ameriške poštne uprave na Kubi, eo se ■tolažili optimisti in kažejo: češ saj se je to dogodilo samo v jednem upravnem oddelku, drugi oddelki ee pa naha ijo v izvrstnih rokah. Toda ta tolažba in lepa domišljija ni dolgo trajala; ker zopet vzdihuje glavo drugi tožnik in pravi, da je ameri-ko f i n a u č n o uprav-uištvo na otoku ravno tako korum-pirano kakor ono poštne uprave. Obdolženje je obrnjeno naravnost proti ,,North American Trust Co." v Havaui. Ta družba je namreč fiškalni ag nt amerikauske zvezne vlade na Kubi, to se pra'vi, je nje zastopnik v finančnih in davčnih zadevah, in uprav od te se zagotavlja, da svojo službo kot fiškalni agent zlorablja ker bančno poslovanje na otoku monopolizira, ter daje priliko malej kliki politikarjev in politikujočim uradnikom priliko brzo si pridobiti premoženje! Ako bode ta zadeva samo odkrita, ali ne, ni nič na tem. Da je zadeva taka, ne dvomi nobeden človek. »Saj se tudi nikakor ne vjema, da bi kak ameriški politikar šel na Kubo, da bi tam samo za svojo plaeo pošteno izvrševal svoje dolžnosti 1 Tega se ni ne nadejati, niti ni v področju stric Sama! In v vseh druzih oddelkih in na vseh druzih otokih novih kolonij, na Porto Rici in Filipinah, bi lahko našli enake umazanosti. To svarjenje kubanskih odkritij bode morebiti g-spodo nekoliko časa opominjalo biti previdnim, toda kmalu bodo zopet na vseh straneh znova krasti pričeli. Tako se splača ingoizem pri glavnih kricačih. Iz naši! not kolonij. Boj s M o r o s i. Manila, 21. maja. Major Brett od 31. prostovoljnega polka poroča o prvem boju med amerikanskimi vojaki in Morosi na otoku Minan-dao. Tolpa Morosev je plenila blizu Cottabatte, odvedla 30 žensk in otrok v 10 milj oddaljeni Pollok, kjer je istim pobrala vse imetje. Nato so se roparji vtrdili v stari španski trdnjavi, toda mirni Morosi so se obrnili na Amerikance za pomoč. Brett Be je napotil s sot-nijo 31. pešpolka proti tolovaji. Ko je dospel blizu trdnjave, sprejeli so ga s svinčenkami. Ameri-kanci so vračali streljanje iu usmrtili petnajst Morosev. Vkljub vsem naporom se Amerikancem ni po srečilo osvojiti utvrdbo in morali so se umakniti. Pozneje je mala topničarka na reki streljala na tvrdnjavo, toda Morosev ni mogla pregnati. Amerikanci niso zgubili nobenega moža. Major Brett se je podal v Zamboango in poročal dogodek vojnemu governerju pokrajine. Slednji je nemudoma poslal šest 8otnij s tremi topovi, kteri bodo menda dovolj močni, da preženo Filipiuce. V minolem tednu bo našli v Manili sedem proklamacij od vstašev, toda nobena ni bila posebne važnosti. Med belopoltuim prebivalstvom se je pripetil danes prvi smrtni slučaj vsled kuge. Da bi se kuga med belopoltuim prebivalstvom bolj razširila, se ni bati. KubanBke finance. W a s h i n g t o n, 21. maja. Kakor kaže danes izdana sestava pomožnega vojnega tajnika Meikle-johua, so znašali dohodki vojnega oskrbništva za leto 1890 skupno §16,316,590. Da bi stroški presegali svoto -512,516,515, ni mogoče in najbrže bodo znašali samo 811,798,740. Da se tolpa ameri-kanskih politikarjev masti pri uradih na Kubi, Meiklejohn prav odločno zanika. Brez milosti divjajo proti Filipine i. Washington, 22. maja. General McArthur je brzojavil danes, da sta se podala dva popolno oborožena oddelka Filipincev. Ta dogodek je zelo važen, ker so do-sedaj vedno le razpršene tolpe padle Amerikancem v roke. Podaja seje vršila v Tarlacu, glavnemu stanu generala Wheatona. Oba oddelka sta obstala iz poveljnika, jednega kapitana, dveh nadporoč-nikov, štirih podporočnikov iu 163 mož. Filipinci so imeli 168 pušk iu malo streljiva. Proti vsemi Filipinci, kteri se prostovoljno ne podajo, postopajo s neizprosno strogostjo. Postavijo jih radi ropa in umora pred posebno zato ustanovljena sodišča, ktera jih navadno k smrti obsodijo. V vasi Bangui so nedavno vjeli 37 mež, kteri so umorili občinskega predsednika in 9 njegovih domačih policajev, da bi zamogli pleniti predsednikovo hišo. Vjetnike so zvezali z jermeni in jih odpeljali v Laoag, kjer jih bodo postavili pred sodišče. Major Ira £;own poroča kake uredbe je ukrenil proti kugi prve kvatre tega leta. Njjfovo moštvo je med tem časom v gosto naseljenih krajih tik Manile preiskalo 9762 stanovanj, v kterih so našli takih 200 kužnih bolnikov. Skupno so razkužili 1472 hiš in posnažili 3466 kanalov. Radi upora proti zdravniškemu moštvu so zaprli 54 osob in 4 zravniške nadzornike so kaznovali, ker so sedali podkupiti. Zdravniško moštvo je našlo tudi 100 gobovih, ktere so osamili. stranka vedno močuejSa postaja, in da se predsednik Kriiger od ranega jutra do pozne noči udeležuje posvetovanja. 800 vstašev se je podalo. K i m b e r 1 e y, 22. maja. Kakih 800 vstašev se je podalo pri Bryburgu, severno od Kimberleya in na polu pota proti Mafekingu. Pot proti Mafekingu je sedaj prosta sovražnika in vsak upor v tej pokrajini je končan. V a a 1 reki. maja. Točno Vojna m Boerci in Anglijo, Bethune v pasti. London, 22. maja. Vojni urad je danes dobil uraduo poročilo, da so včeraj šest milj zapadno od Vryheida v Transvaalu Boerci napadli polkovnika Bethuna v ozadju, in daje le malo njegovih ljudi ušlo. Zgubil je 66 mož. Med pogrešanimi sta tudi dva poročnika. Stotnik De la War je bil ranjen na nogi. Bethune se je vrnil nazaj v Ngutu, kjer so obezali raujence. Kako je polkovnik Bethune zašel j v past, ni natančno znano. Dobil je od Bullerja povelje s 700 možmi korakati skozi Vauts Drift in se v Ngutu pokazati. Methuen ob London, 25. koraka britiška armada proti svojemu cilju. Generala French in Hamilton Bta dospela do Prospecta. Iz Pretorije je dospelo oficijelno poročilo, da je v ponedeljek velika vojna moč Angležev dospela do Vaal reko. To je najbrže Methue-nova divizija. Po drugem poročilu iz Pretorije se britiška kolona z desetimi topovi pomika proti Vredefortu. Ako ta kolona spada k Methuenovi ali Frenchovi armadi, ni znano. Mesto Vredefort je oddaljeno nekoliko od železnice iu deset milj od Vaal reke. Z9 24 ur ni vojni urad objavil uikakega uradnega poročila o vojnem gibanju v južni Afriki, kar bi konečno imelo tudi le malo vrednosti, ker se še le ob Vaal reki nadejajo upora. Od Boercev ob Rhe-nosteru zapuščena pozicija se je pokazala zelo močua in gotovo ni močnejše na vsej južni strani Vaal reke. Reka ima strmo štirideset čevljev visoko obrežje in na severni strani tisoč yardov v stran se dvigajo visoki hribi kakor navlašč za topuičarstvo. Zato se je pa tudi general De Wet zelo hudoval nad drugimi boerskimi poveljniki, ker so brez upora zapustili izborno pozicijo. Iz delavskih krogov. štrajk pri predoru. Te dni je naBtal drugi štrajk pri Rapid Transit predoru v New Yorku in sicer so bili ljudje od podjetnika McCabe, ktpri so na Washington Heights ustavili delo. Ko so jih vzeli v delo, dali bo jim razumeti, da bodo dobili po 82 na dan, ko so pa delali kake 3 ure, rekli so jim, da zamorejo dobiti samo $1.50. Nato so šli vsi na štrajk in Bedaj na oni sekciji nič ne delajo. Dopisi. V listu krat Roberts se dalje pomika. London, 24. maja. Včerajšni brzojavi generala Robertsa povedo vse, kar je tu znano o njegovem prodiranju in umikanju Boercev od Rhenoster reke. Boerci se najbrže južno od Baal reke hočejo izoguiti bitki. Nekteri poročevalci celo trdijo, da se tudi ob Baal reki ne bodo zelo ustavljali, ker so popolnoma obupani. Dalje Vt.'do poročevalci baje iz zanesljivih virov, da se Boerci žele vrniti domov k svojim družinam. Toda vsa ta poročila so jednogtranska iu nezanesljiva. Isti poročevalci po-I ročajo, da je v Pretoriji mirovna Johnstown, Pa., IS. maja. cenjenem našem delavskem ,,GlaB Naroda" čitamo več-kake dopise iz vseh krajev širne Amerike, samo iz Johustowna ne damo nič vedeti, da Be tudi tukaj nahaja obilo rojakov in v kakih razmerah se nahajamo. Da bodo vedeli naši rojaki ter znanci in prijatelji kako se nam godi, prosim Vas gospod urednik, da blagovolite objaviti moj dopis v popolnem obsegu v našem nam ljubljenem listu. Razmere glede dela so še precej dobre, akoravno ni plača najboljša, vendar pa sc jo od lanskega leta precej povišali bodisi po tovarnah ali premogokopih, kterih je obilo v tej okolici. Obžalovati je le bilo, da pri tolikem številu tukaj živečih rojakoy nismo imeli dosedaj nobenega svojega podpornega društva; tako so nekteri uaši rojaki pristopali eni k hrvatskemu, eni k slovaškemu drugi pa celo k nemškim društvom ; večina nas pa ni bila dosedaj pri nobenem društvu. Uvidši potrebo, smo si ustanovili lastuo društvo zato smo se mi nolo nedeljo, to je 13. t. m. zbrali ter si po kratkem zborovanju ustanovili društvo z imenom: ,,Kranjeko slovensko podporno društvo sv. Cirila in Metoda" v Johnstownu. Takoj po sklepu seje se oglasilo 30 udov, upamo pa, da bode že takoj pri drugi seji naraslo število nad 60 udov iu še več, ter da Be bode v kratkem razvilo med prva slovenska društva v Zjed. državah. Mesečne seje bodemo imeli vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popolu-dne. Vstopnine je plačati do drug* seje 1 dol. in takoj po tej seji pristopimo k Jednoti. Da bodemo zamogli naš namen uresničiti, vljudno vabimo vse rojake v okolici, da naj blagovolijo čim preje pristopiti kot udje k našemu društvu. Objednem pa priporočam naš cenjeni list ,,Glaa Naroda" kot naš edini časopis narodnega duha, ter delavskega zagovornika v tujini vsem rojakom, ter želim, da bi je ne bilo delavske družine iu slovenske hiše v tej deželi, v kt«rej bi ne bilo tega cenjenega lista. Končaje moj dopis izrekam srčne pozdrave vsem rojakom po širnej Ameriki; tebi naš cenjeni list „Glas Naroda1' kot naš edini zagovornik, pa želim obilo vspeha ter mnogo dobrih na ročnikov. Mihael Štrukelj. Dovolj delavcev za malo plačo. Podjetnik J. F. McCabe je te dni zanikal, da bi bili pri predoru poslujoči delavci štrajkali, ker so dobili namesto .$2 na dan samo $1.50. Ako bi bili tudi res, je djal, nima stvar nikakega pomena, ker dela na onem kraju samo 8 mož. Sploh pa hoče posebno poudarjati, da več nego 81.50 na dan noben dninar ne pričakuje. Za to plačo more v jednem mesecu dobiti 100,000 mož. Italijanske agenture so mu po .$1.50 na dan ponujale več ljudi, nego jih rabiti zamore in jih tudi ne mara. Prvič ker daje prednost boljšim delavcem in toraj plača boljšo plačo, drugič pa ker ee njegov koutrakt glasi, da morajo plačevati običajno plačo, da bi bil bolj siguem odločil se je, da bodo SI.50 merodajna plača, akoravno je smatrati $1.25 na dan bolj navadni plači. Vsi podjetuiki plačujejo svoje, pri izkopavanju predora poslujoče delavce po SI.25 na dan. Toraj se mu na noben način ni bati, ca bi štrajk zadrževal delo, ker zamore v kratkem času dobiti vse ljudi, kolikor jih želi po $1 50 na dan. Livarne v Buffali so prazne. Buffalo, 23. maja. Kakih 1200 modlarjev, 400 livarskih pomočnikov in 175 druzih delavcev je danes v Buffalo ostavilo delo. Najprvo je le nekaj delavcev ostavilo delo, ter zahtevalo ve^jo plačo. Ker jim iste niso dovolili, so tudi modlarji zapustili livarne. Bosi so ponujali modlarjem $2.50 na dan kot najmanjšo plačo, stavili pa pogodbo, da bi jim bilo dovoljeno, nastaniti več učencev kakor dosedaj, kar pa M ulders unija ni hotela sprejeti, iškupno je sedaj v Buffali najmai.j 5, Janez Skufca, Nikolaj Ktarašinič, Josip Sterle, Anton Zupančič, Anton Centa, John Jerman. Društvo Šteje 18 udov. K društvu sv. Alojzija št. 13, Frank Kastelc in John Kocjan. Društvo šteje 18 ulov. društvu štev. 4, Štefan Vozel. Društvo šteje 3!» udov. društvu štev. 12, John Zakel, Alojzij Gutman, Frank Gram, Josip Troha, John Ucman, Anton Zatlar, Josip Lozar, Andrej Puc. Društvo št-j* 57 udov. društvu štev. 51, v Calumetu, Mich.: Nikolaj Ž I ko, Matija Krih, Nikolaj Urh. Društvo šteje 28 udov. K društvu štev. 2, Ely, Minn.: Frank Globokar, Karol Gorše, Jakob Kumz, Frank K<žar, Matija Gerzina, Anton Dijak. Društvo šteje 145» udov. I mrl je dne 4. maja 1900 brat Matija Smrt-kar, ud društva sv. Cirila in M>t«>da v at Hill, Cal., uzrok smrti: ponesrečil pri valjenju krclov ali loksov v gojzdu. Ivan (i o v ž e, I. tajnik. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 25. maja. S poroko avstrijskega prestolonaslednika nad vojvode Fran Ferdinanda z grofi njo ne gre gladko. CVsar Fran zakon dovolil p<>d gotovimi sedaj so pa dunajskim h zapleneujem pretili, ak- C hote I Josip pogoji sto m o tej zadevi kaj obelodanijo. L o n d o n 25. maja. Cecil Rho de8, Alfred Beit in Julij Weruher nameravajo v zvezi z druaimi južno-afrikanskitni rudniškimi milijonarji v uemškej zapadnej Afriki ustanoviti velikansko podjetje. „Daily Express" naznanja in zagotavlja, da so 400 milj od somskega zaliva našli bogat" zaloge zlata, srebra, bnkra in svinca. 100.000 funtov ftterlingov bodo izdali za prvotna dela, ako se ta povoljno obneso, bodo izdali še 2 milijona iuntov za gradenje železnice. James Christopher, zvedenec v rudništvu, kteri se je izvežbal v Mehiki in Califor-ttiji bode vodja preiskovalne ekspe-dicij*, ktera odpotuje prihodnji mesec iz Angležkega. Drobnosti. V staro domovin« ao se podali • Družina Tekaučič iz Aspen, Colo., v Ambrna; Anton Meduik in Ive Mednik oba iz Aspen, Colo., v Draščo va ; Stanko Vesel, Ignacij Tampa in Marija Keruc vsi trije iz E'y, Minn., v Sodražico; Lorenc Treven iz Horr, Mont., v Novo O celico; Frank in Josip Oswald iz P.>cohontas, Ark., v Osivnico; družina Perko iz Clevelanda, O., v Veliko Globoko; Jisipina Kadunc z otroci iz Clevelanda, O., v Kočevje; John Maizel in Frank Rayer, oba iz Clevelanda, O , vTrebnje ; Frank Kramer z družino iz New Castle, Pa., v Iško vas; Frank Potokar iz Johnstown, Pa, v Višnjo goro; Anton Judeš iz Leadville, Colo., v Št. Jernej ; Andrej Zepčič iz Chicago, III., vKarlovac; MikeSošiciz Denver j a, Colo., v S i se k. • * * Iz Gowande, X. V., se nam po roča: Dne 20. maja se je vozil na kolesu (biciklu) Joe Mustar, doma izdobrepoljske župnije iz vasi Kom-polje, a ker ni bil še dobro vajen kol« nj, je padel in Bi deBno roko hudo poškodoval. * * * I'nil'1 je 30. aprila v Litiji obče priljubjeni c. kr. živiuozdravnik g >gp. T. Seber. * * * Po/ar. Dne 29. aprila popoludne ■o pogoreli hlevi črmelskegrajščine v Dobu • krmo, konjsko opravo in perilom. Zgorelo je tudi 6 telic in eu osel. Škoda zuaša nad 5000 kron Posestnik Polikau je bil »varovan le za 4200 kron. Pravijo da je ne-previdnost nekega hlapca zakrivila ogenj. * * * Zopet bo^oskninstvo IzRadoljice javljajo: Josip Primožič, p. dom Presnar, posestnik v Zaspu, se je Ine 30. aprila spri z materjo in se stro. Primožič je v jezi zagrabil za eriž na steni t*r ga vrgel na tla, da je razletel na kosce. - * * Pl'W* od fiiailra! — 6. maja se je vršil v Laškem trgu na Spodnje Štajerskem shod političnega društva , Naprpj". Govorila bta dež. poslanca dr. S»rnec in dr. Dečko okoli 400 volilcem. Poslušajoče občinstvo je tema dv. ma govornikoma in Irugim pritrjevale navdušeno ter sprejelo resolucijo, da pritrjuje oklepu slov. dež. poslanec, da niso Mi v deželni zbor, kjer jih čaka le prežiranje, in da tudi no smejo več tega storiti, zato kličejo navdušeno:,,Proč od Gradca! ' Slovenci ahtevaja namestniški oddelek za Spodnje-StajerBko, delitev d^ž. šol. sveta, slov. nadsodnijo v Ljubljani ter gojenje slovenskega jezika na ljudskih in srednjih šolah. * * Kaj lio z avstrijskim državnim zborom!J—Splošno sodijo, da državni zbor bo razpuščen takoj, ko izvrše svoje delo delegacije, ker pri bstrukciji, katero so napovedali '^>hi, ni misliti na možnost delovanja drž. zbora. * Lakota in beda — dobra šola. V ,Naši Slogi" čitamo: Pred nekoliko časa je neki dvojici mož, nasičeni od „patrijotičuih" fraz italijanskih uovin, šinila je v glavo mi-■»el, da sta iz cesarske službe ube-žala v Italijo. Njeni ilorentinski imeni se glasiti: Nikolic iz Lošinja in Perinič iz Zadra, a ljudje, ki so u poznali, pripovedujejo mnogo o njiju ,,patrijotiških" čutstvih. S telesom iu dušo udana Italiji sta bila vsikdar pripravljena iti za-njo v vo-■ lo in ogenj. Prve dni svojega bivanja v Benetkah sta si beguna ogle-lavala lepete tega zgodovinskega mesta, te neueojeue prestolnice ,,della Venezia Giulia". In dokler je bilo denarja, dobljenega za cesarske monture, sta Be naslajala s proizvodi ,,kulture". Aii kmalu ni bilo več denarja, zaslužka od nikjer ,,Kultura" je postajala kisla iu lakota je začela neusmiljeno moriti ,,pu.trijotična" želodca. ,,Fratelli d' Italia" niso dali nič, marveč so se jima posm^havali porogljivo, ko sta jim pripovedovala, kako sta iz golega patrijotizma ubegla v Italijo — da se os I obod i ta z ,,jarma tu- jincev \ Ni ostalo druzega: ali cepuiti od lakote, aii pa zapustiti „la madre comuu" in njeno ,,kulturo". Odločila sto se za to poslednje in deveti ilan sta se sama izročila avstrijskemu konzulatu v Benetkah. Odkar soju dovelj v Pulj, nista še nehala psovati Italije ter preklinjat* svoje roditelelje, ki so dopustili, da sta se odtujila rodu, iz katerega sta izišla, dar ju je dovelo do begunstva in nesreče. ,,Meglio carcere iu Austria, che morte di fame in Italia" — to so njune besede. * * * Zopet dva tipiena slnčaja, ki pričata o mučeništvu Slovencev in Hrvatov v Istri. V . Naši Slogi" se je mnogo pisalo o dogodkih v občini vidnjauski in o - peklenskih mahi-nacijah, ki so jih nasprotniki naši pleli tako dolgo, da so strmoglavili narodni občinski zastop in upravo te hrvatske občine zopet položili v roke italijanaške. A s tem Italijani niso še bili zadovoljni, ampak našla se je podla duša, ki je denuncirala sodišču bivšega hrvatskega župana in tajnika, češ, da sta falzificirala volilne liste. Denuncijaciji je sledila seveda sodna preiskava in dne 30. m. m. je bila na okrožnem sodišču v Rovinju glavna razprava z vsemi duševnimi mukami, kijih trpi oni, ki je obdolžen, a se čuti nekrivega, kakor je bil v tem slučaju, kajti sodišče je oba obtoženca rešilo krivde. Branitelja sta bila dr. La-ginjaindr. Dinko Trinajstič. Župana Buretiča v Boljunu so pa ovadili radi neke namišljene goljufije in laško novinstvo je kričalo do hripavega. „Naša Sloga" pa poroča, da je državno pravdništvo že odstopilo od proganjanja, ker se je pokazalo, da je Buret.t popolnoma nedolžen. Tudi v čast župana je postavljen zopet. Da, da, to sta tipična slučaja, a ne le za istrsko, ampak za ia^ko signorio sploh. * * * I stran, pal na Kitajskem. „S!o- venskemu Narodu" poročajo iz Ho-imvia na Kitajskem, da je v neki bitki s Kitajci pal Slovenec Josip A. Gerželj, rodom iz Materije, je služil v francoski. legiji tujcev. Bil je ranjen v bitki pri Knong-TSen-Wangn dne IG. februvarja, a dne 7. marca je umrl v bolnišnici v Honovi. izselilo okoli 500 iz Novega Verbasa in okolice na Nemško. —Iz Brod* v Slavoniji so hoteli poslati na razstavo v Pariz hraBt, ki ima doižine S *rr, m, v premeru 3 m iu 10 cm, celi obBGg pa znaša 60 km. Iz go^da Kdor bi me utegnil v delo sprejeti Wdrishcfenu namerava izdajati v slovenščini časnik z naslovom ,Kneipov list4'.—Pravijo, da radi obiska avstr. ceBarja v Berolinu pride nemški cesar na Dunaj mesecii junija ali juli ja. — Občinske volitve na Dunaju, katere obetajo biti jako burne, se bodo vršile konecm tega meseca. — V Ljubljani ustanove gasilsko godbo, ker se živo pogreša civilue godbo v tako velikem mestu. — Začetkom meseca junija bo slavilo vseučilišče v Krakovu svojo 500-letnico. — V Zagrebu je umrl znani hrvatski književnik Hugo Badalič. Poznan zlasti čitateljem ,,Vienca". —V Bukareštu je bil umorjen sredi ceste trgovec Štefa-novičod nekega Bulgara Nedelkova Umoril ga je iz politiških nagibov, češ da je član neke tajne makedonske družbe. — Vezuv bluva, da ljudje v bližnji okolici b^že iz svojih bivališč. Lava je zajela 4 Angleže, ki kljubu opominom niso hoteli strani od nevarnih mpst. —Velik požar v Podolju pri Tarnopolu je uničil nad 30 poslopij. Škoda velikanska. — Na Dunaju stavkujejo pokrivatelji Btreh v številu 572. — V Celju je izvoljen županom zopet tisti imenitni mož Stieger, ki je bil pokazal svojo veliko-nemško surovost za časa bivanja čeških visoko-šolcev. — V Ljubljani ao obsodili na 3 leta težke ječe nekega oženjenega Pikuža, ki je zlorabil učence, ki bo bili pri njem v Btauovanju. — Iz Antwerpna poročajo, da tovarna za diuamit v HerrenstaUu je zletela v zrak, vsled česar so zginila b površje zemlje vsa bližnja poslopja. Eksplozijo je bilo Čuti naokrog na milje daleč.— V Ljubljani so pokopali cesarskega svetnika Mahra, ki je imel glasovito in širokozuanotrgovsko šolo, v katero so zahajali zlasti mladenči z juga. — Z Ogerakega se izaaljuj jjo Nemci, tako Be jib je naj mi piše pogoje pod naslovom : JOE TERŠKAN, 1003 Main St., La Salle, 111. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange ——Saloon, 7co E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti bo dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik Grahek in Sunich, CALUMET,----Michigan, priporočata rojakom svojo grocerijo, v k te rej prodajata vedno v Be sveže blago po najnižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke. V obilen obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Calumet, Mich. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in akolici, da obiščejo prvi sloven 3 ki POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, EOTTEEDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ion. . 8300 too. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom. Parniki: MAASDAM, SPAABNDAM !n 10500 ton. WEEEENDAM. flST* Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse ^ Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako Boboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jgj pO 4r°|o brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav-nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". MHnilMMHBMMMHMKM MmmmmMMMMMl » tt^t^J■ ' "s Oficijelni zastopnik . . . . , raznih parobrodnih . . V družb. •-•,-•'.----• v, ov. c v ; , s v -i v -11 Pošilja najceneje in najhitreje denarje v staro domovino. -:-yyT. - ■ -.....SZ'^XX FR. SAKSER 109 QBEENWICH street, new york. 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči zdobro p i j a č o> finim whiskeyem in izvrstnimi amodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni ogla-8i, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. Edino slovensko pod jetje v New Yorku. ; Ali si gluh ? Vsak, kdor je glnll ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo yluhcj rojeiii ne dajo nztlraviti. Brenčanje t ušesih takoj preneha. iJ<>p«5i tvojo bolezeu. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton s Aoral Institute, 596 La Salle Ave., Chicago, HI, i.jjj^it.^.jpgjj M«, j * Tri Frbels:. Modra hči ubozega moža. (Rumunska pravljica.) Živela sta nekoč mož in žena, bila eta ubožna, zelo ubožna, nista imela ne hiše, ne mize, ne stola, kratko rečeno ničesar nista imela, prav nič pod ljubim Bolncem kar bi zamogla svoje imenovati, niti piskra nista imela, iz kterega bi lamogla vodo piti. Kaj jima je pomagalo, ako sta morala nesrečna v potu svojega obraza delati od ranega jutra do poznega mraka? Nesreča ju je spremljala kakor senca, prav nič si nista zamogla po magati. Pričela sta potovati od enega kraja v druzega, vse njuno imovino Bta imela zavezano v culici, in iska la srečo. Toda našla je nista. Kdo bi tudi ta dva prosjaka, ktera sta prišla brez vinarja, a poleg tega s oelo kopico otrok, tudi sprejel v hišo. Da, za tema zakonskima je hodila cela vrsta otrok. Starejše so bile deklice, mlajši pa dečki; eden je bil manjši od druzega, in bili so videti kakor vrsta loncev, ktera se je pričela z velikim, temu pa sledili vedno manjši, do čisto majhnega. To je bil prizor, kadar je ubogi mož od dela prišel! Čuditi seje bilo, da ni pobegnil. Ta tolpa umazanih in razdrapanih otrok tekla mu je gladna nasproti, obešala se mu ua roke iu oklepala okolu nog in v raznih glasovih kričala: „Oče, daj nam kaj jesti! . . Oča umremo vsled gladu!" Oče je bil od tega naskoka vselej ni pol omotljen. Ni vedel, kterega bi poslušal, in si pustil pičla živila, kterega je prinesel, iz rok strgati. Kako naj toliko ust zamaši? Na vsake je komaj prišel košček hiuha. Ubogi stariši so morali skoraj redno iti s praznim želodcem k počitku. Srce jima je hotelo počiti sočutja pri pogledu svojih lačnih otrok, toda kaj sta hotela storiti? Samo da sta imela mir in pokoj sta vselej otrokom obljubila, da dobe drugi dan toliko jesti, da bodo siti. S temi obljubami je mali zarod ko-nečno zaspal in sanjal o dobrih jedilih, ktera je drugi dan pričakoval. Najbolj razumna in modra izmed otroci je bila najstareja hči. Ako bo bili stariši pri delu, ostala je pri mlajših sestricah iu bratcih, je nad njimi čuvala in pazila ter skrbela za nje, govorila je o potrpljenju, da ni življenje očetu in materi št težje delalo, nego so je že itak imeli. Toda kaj pomaga govoriti nemim ušesom? Pri druzih okoli ščinah, ako ne bi glad krulil po želodcih, bi bili mogoče ti pored-neži celo ubogljivi in se dobro vedli, toda pri tacih razmerah j** imela sicer dobra deklica zelo težavno stališče. odtiral pred bojarja zahtevajoč pravico. Bojar je bil zelo preseneten, ko je oba videl prihajati in vprašal česa žele. Bogati kmet je pretirano in ošabno*pričel govoriti: ,,Ljubi bojar, ta nemanič, o kte-rem ue vemo od kod je, se je priklatil v našo vas. Ako bi le tega človega takoj iz vasi pognali! Postal je tako nesramen, da namerava svojo kočo prav tik moje hiše napraviti I V ta namen je ta neprid-než izkopal seženj globok jark, toda ni ga čez noč pokril, samo, da bi mi škodo napravil. Za to je pa moja najboljša krava, veš najboljša krava, ljubi bojar, padla v jarek in si vrat zlomila. Sedaj pa razsodi, ako mi ni dolžen škodo povrniti. Sicer pravi, da nema uiti vinarja, toda kaj me to briga!" ,,Ljubi bojar," pričel je ubogi mož b tožečim glasom in solznimi očmi. „Ljubi bojar, uemorem nato druzega odgovoriti, nego da me nesreča vedno in neprenehoma zasle-luje. Usmrtite me toraj, obesite me, ako je Vaša volja ! Ako pa hočete zvedeti resnico, hočem Vam povedati kako se je to zgodilo. Skopal sem velik jarek, zelo velik jarek, to ne zanikam, da bode vsa moja družina imela prostor v koči, toda niti sanjalo se mi, da bode sosed škodo trpel. Se manj pa ve moje srce kaj o napuhu in ošabno-ati, ne v^m kaj naj bi si domišlje-val, ako sem si prostor poleg njega zbral in up poleg kakega druzega Bog naj Vas razsvetli, da pravično razsodite." Bojar se je nekoliko obotavljal. Sprevidel je, da ul>ogi mož napravil napako, toda ne iz hudobnega namena. Po kratkem premišljevanju je rekel: „('ujta, naložil Vam bodem tri zastavice. Oni bode dobil pravdo, kteri mi da pravi odgovor. Tri dni imata čas za pomislek, in da se v to pripravita. Od danes čez tri dn Vaju tukaj pričakujem. Sedaj pa pazita in ne pozabita vprašanj.Prvo se glasi: Kaj je najbolj mastno na svetu? Drugo; Kqj je najbolj hitro nasvetu? In tretje: Kaj je naj boljše na svetu. . . Tako sedaj pojdita domu. Toda vesta, Kdor mi najmanj jedne zastavice povoljno ne reši, bode moral iakati svojo glavo pod nogami. (Pred davnimi •^asi so ljudi usmrtovali v kazen, da so jim glavo odsekali in deli pod noge.) (Dalje prihodnjič.) Nekoč je nanesla prilika, da jih je bojar, na čigar posestvu so ti ubogi, zapuščeni ljudje delali, opazoval in so vzbudili njegovo pozornost. Smilili bo se mu in ko je mož necege dne k njemu prišel in ga prosil, da naj potrpi z najemščino, mu je ta rekel: „Marljiv mož si. Vidim, da pošteno in zelo pridno delaš. Toda mučiš se, ne da bi kaj dosegel. Čuj kaj sem sklenol: Dal ti bodem kos zemlje, ktera naj za vse čaBe ostane tvoja slobodna lastuiua. Pojdi ua prosto in izvoli si mesto kjer si bo-deš napravil svojo kočo." „Kolitco hvale sem Vam dolžan, dobrosrčni, plemeniti gospod! Po-ljubujem Vam roko I Bog Vam povrni stotero!" Zelo razveseljen je hitel ubogi mož na polje, da bi si izvolil prostor. Pri delu je bil tako marljiv in se tako trudil, da je do večera izkopal širok in globok jarek za ■vojo kočo. Toda nesreča ju hotela, da je bil ta prostor prav tik posestva bogatega kmeta, kteri je bil zelo ponosen in glavo po tako konci nosil, kakor da bi bil on sam bojar. Po noči se je pripetilo, da je padla krava od bogatega kmeta v jarek in tam poginila. Drago jutro je našel posestnik poginjeno kravo in se pričel z ubogim možem prepirati, prijel ga in Smešnice. Novošegno. On: ,,Ana, nemo-r .'m ti dalje prikrivati: Popolnoma sem na kant prišel — pet tisoč kron mi bode samo še ostalo !" — Ona : ,,Tako I. . . . toraj zamoreva ■te za štiri tedne pot >vati v kopelj 1" Preveč zahtevano. Fotograf: ,,Kaj želite, gospica?" — Gospica: ,,Rada bi sliko povečate. . . ■stane kakor je 1" imela, da mi Toda nos naj Nobel. Predsednik koliko znaša račun pivnine, kterega Vam je odnesel zatoženi?" — Gostilničar : ,,Gol-linar osemdeset krajcarjev!" — Ubegli gost: ,,Poračunajte še 20 krajcarjev kot dar za natakarja — nečem biti umazan!" Logično. Žena (njenemu možu, kteri pride pozno pijan domu): ,,Ivau, sram bi te moralo biti. Poglej na uro, tri ura je že." — Mož: „Ali ljuba ženka, ako bi doma ostal, bi sedaj tudi že tri ura bilo." Špekulacije. „Glej, ta Pri-bol vedno premišljuje; on špekulira in ves dan ne ostavi sobe 1" — „To še ni nič! Jaz sem nekoč špekuliral in zato celo leto sedel!" Kdor ima za druge vedno dober svet, je v lastnih zadevah brez njega. Kje je? JOHN JAKSA, doma iz Vrtač« pri Semiču, pred par leti je bil v Sau Francisci, Cal:, ako je njegov naslov kakemu rojaku znan, naj g i blagovoli naznaniti njegovemu bratu : Gregor J a k š a, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Vina na orodaj. Dobra rudeca in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco. Cal. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. ' Kje je? MARTIN MUŠIC, doma iz Drago-vanje vaBi, okraj rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan 867 86 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box2S4, Ely, Minn., St. Lous, Co., Izvrstne viržinke Naznanilo. Ker imam sedaj zopet p o p o 1 no zalogo knjig raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naročila. Cenik pošljem poštnine prosto. žepne ure. in verižice itd. Denar naj se mi blagovoli naprej poslati, malo zneske se lahko pošlje v poštnih j znamkah. MATH. P0G0RELC, 5102 Butler Street, PittBburg, Pa. kakoršnih dosedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj Leonard Puh, 404 \V. 17 St. - CHICAGO, ILL. Poskusite jih in prepričali se bo-dete, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravuo tako izde- I lane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni. Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo. Francoska parobrodna družba Compapie Gtott Otvorjenje. Podpisani priporočam Slovencem v La Salle, 111., in okolici svoj saloon 9 kterega odprem dne 1. maja t. 1. v obilen obisk. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in druge iikere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me pogosto. S spoštcvaujem MATH. K0MP, 1003 Main St.. La Salle, 111. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). tltf" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Mortoi Street: La Touraine 31. maja 1900. La Bretagne 7. juni 1900. La Gascogne 14. „ 1900. La Champagne 21. „ 1900. L'Aquitaine 2S. „ 1900. La Touraine 5. julija 1900. La Lorraine 12. ,, 1900. Novi brzoparnik na dva vijaka „La Lorraine" odpluje prvič iz New Yorka 12. julija t. 1. Glavna agencija: 32 BROADWAY. NEW VORK. SAMO v jednem tednu je po slal FRANK SAKSER, 109 Greenwich Str., NewYork, 61.993 K. ali $12.491.63 Slovencem in Hrvatom v staro domovino. Toraj številke govore o v e 1 i k e m zaupa n j u, naglej in ceni postrežbi. Kdor se v tej zadevi drugam obrača, ni na pravem potu. John JVIauriri slovenski jp ogpretDTi i (Untertaker) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vse v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Laurium, Mich. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. U William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, meniice. in dolžna pisma. Iz p os I nje in izterjnje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik ID=c. Gr. X"V^nsr POHEK, V srečni hiši ljubijo godbo. Glasovir za $500 aH orgije ra $250 si le malokdo od nas more omisliti, §e manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se i/rabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nail iooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudež no glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko Doljše nego smo se nadejali", tako pra\*ijn. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. I*to Vam pošljemo po sprejimu $3 00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko pr-"la. Pošljite 2 ct znamko za cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesey St., New York, P- O. Box 2853. Dept. Gl. N. A -MtVJrl''' *h jezikih takoj, točno in veBtno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor, loth & WalnutStr., in X. W. Central Ail'arkSt., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedcu naj pri ] j u 1 >1 jenejši h zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je jjostal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda DE. G. IVANA POSEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne l>olezni, revmatizem, slabo prebavljanje, Ijolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu liikdo več ne nmre pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jezikirobrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POI1EKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. - VSI ONI-- Kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bole/en, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je tmlezen neozdravljiva, jiove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trošii jkj nejxj-trebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. TOIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem i^a vsakemu toplo prijvirocati- Tiios. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je.gosp. dr. Pohek tinancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic: je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, ..l>cinski blagajnik v Kansas City, M Jacob Stonich ! 89 E. Madison St., Chicago, 111. 0 Slika predstavlja uro za dame z ^ dvojnim pokrovom (HossCa.se) in )?( so najboljši pokrovi se zlatom pr«- t^gnj-'iii (Goldfield) in jamčim za- y A; nje 20 let; kolesovje je Elgin ali $ Waltham t«r velja samo ^ ! J Dame, kt^re žeie uro kupiti se $ . v jim sedaj ponuja lep« priložnost, $ Ta cena je le za nekaj časa. j; Na zuhtevauj'" pošljem cenike poštnine prosto. l)<>Hra postrežba 't in jamstvo za blago, je moje gnalo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem 'A Jacob Stonich, 89 EAST MADISON STKKKT, Chicago, III. Popravi zdravje in moč življenja v kratkem času. Zavitek uzorcačudodelnega zdravila pošljemo |>o |n»štj vsakomu zastonj, kdor pise na ute Medical Institute. Ta zavrni je ozdravil toliko moj. kteri so se več let upirali proti duševni in telesni bolezni, pro-uzri<čeiii v zgodnji moški dobi, da je sklenil razdeliti zastonj zavitke za poskusnjo med one, kteri jx> nje pišejo. Zdravljenje se vrši doma in v*;ak mož, kteri trpi vsled kake sjmilne slabosfi — izvirajoče od lahk«»mišljenega žiylje-nja v mhidosti. kar jjospešuje zgubo moči in spomina, bolečine y križu in nezmoinost spolnih organoy, se sedaj lahko sam zdravi doma in tudi ozdravi. Zdravilo ima čudodelen prijeten in ozdravljiv učinek, kakor bi tekla naravnost do obolelih ddov, daje moč in raz-vitek kjer sta najlx>lj potreb na. Ozdravi vsako bolezen in odpravi vse neprijetn«jsti pro-vzročene po večletnem prezi-ranjti naravnih zakonov, in dokazano je, da ozdravi vsak ^ ^ slučaj. Piši na State Medical & <£ffi&iutPt,- MM&m ŠiESHS: mo zastonj. Zavod se trudi doseči velik del onih mož, kteri ne morejo zapustiti svojega do ma, da bi se podali k zdravniku. Prosti uzorec jim b«xle pokazal kako lahko je ozdraviti spolno slabost, ako se rabijo prava zdravila. Zavod ni omejen. Vsakemu mo2u, kdor nam piše, pošljemo prosti uzorec v skrbno zalepljenem navadnem zavitku, da nihče drugi ne v6 kaj je notri. Piii nemudumaj^ }