NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AtoKKIKl.
-	- ■ -i ■ . . ■ ,,wJr ITT. ur. .m.nmmm	J»
ImiimI iIimmi iSm** m. alr
Official Ornw of 85 SUve-
r . "	11 a
nian Societies and Organi-	t
-	',;•;•: s i	J j
^ A ........................■ - -
» «_ i». i__-i__
Olate*. Aliwrictn in »p«r«, luretgn
■Si l»lwppf»T~rtr-
Z
Kplfe./ • ■ -	•
■«v	,
P- .il v	/
■ ___"____j? -	■•■- ■	.i	i	..i <mm m
'»i,",".1*11, . ■■■— 111 11 11 "* '" ' " ...... 1 ' * , „
NO ia5	CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, OCTOBER 26th 1917.	LETO X. — VOL. X
"Zvežite nelojalne in pošljite jih kajzerja"
James W. Gerard
!—-Osem tisoč Clevelandča-1 nov, med njimi mnogo Slovencev, je slišalo v sredo zvečer govor bivšega ameriškega
poslanika v ©erolinu, Mr. Ge-I rarda, ki je prišel v Cleveland, da iz lastne skušnje- pove, kaj so nameni Nemcev, če zmagaj p v tej vojni. "Ničesar vam ne bom povedal? česar nisem videl na lastme oči," je dejal Mr. Gerard. Mied drugim j« dejal: "Bil sem idive leti in pol ' v Berolinu kot poslanec ame-» riškega naroda. Ves ta čas nisem 'govoril, ampak delal sem troje stvari: Za mir, molk in potrpežljivost." Da pnedoči ameriškemu ljmlistvu strahote vojne, je Mr. Gerard omenil o strašnem klanju tisočerih Poljakov, Belgijcev in Francozov, o masakrah Armencev in Sircev, ki so bili pofldani od Turkov,, ker niso imeli iste vere kot Turki. "Recimo/' je dejal Mr. Gerard, "da se vi vrnete sedaj po t$m zborovanju domov in ne dobite doma va-• ših žen, hčerk, otrok. Vaši sosedje vam rečejo: Ne vemo, !kje so. Pruski vojaki so prišli in so jih z bajoneti gmali neznano kam. In glejte, to se je .zgodilo v vseh itfleželaJh, kjer se je prikazal nemški Hun. ' Nemški vojaki so* odpeljali 400.000 francoskih žen in deklet zadaj za frojito, kjer so bile prisiljene živeti v eni koči s temi zverinami, onečašča-ti sebe, svoje može, svoje potomstvo I Koliko tisoč si jih je bt zasadilo noiž v srce, dta, se Izognejo strašnemu življenju! Papež, predsednik Wilson in vsi možje, ki imajo besedo v svetu, so prosili kajzerja, naj •pošlje te ženske kv dekleta domov, toda minulo je leto, nakar je kajzer uslišal prošnjo, poslal jih je domov, mrtvaških obrazov, tresočih ko-stij, popolna podoba satanske mizerije, izčrpane življenske sile! Von der Goltz, general nemške armade, je dal povelje da se ustreli vsakega Frainoo
r za in Belgijca, ki bi se drgnil govoriti z nemškim vojakom. In ta general je bil odstavljen od kajzerja, ker je bil premi-losten! To je, kar pomenijo Liberty bondi, volite med nemško sužnjostjo ali.ameri-šiko svobodo. V Nemčiji je 2. 000.000 ujetnikov. Vsak dobi, na- dan kos kruha, kozarec pijače, kateri pravijo kava, toda namesto kave je pridejan že-. lod in krožnik juhe pomivalke. Nič sladkorja, nič masti, nič mleka. In pri tej hrani morajo strašno trdo delati za Nemce. Ljuidje pljujejo tn mečljejo ' blato, nesnago na ,zavezniške ujetnike, kadar korakajo p«o ; nemških mestih. Nekaj usmiljenih Švedov je podarilo žejnim ujenikom kozarec vode, in zato so biii zaprti 6 rnese-cev v ječi, njih imena priob-če»n<a v uradnem razglasu kot "sramotilci Nemčije". Krist je pdobil požirek pijače na križu, a Nemec zapira onega, ki žejnemu nudi pijače. In kljub temu se dobijo ljudje v tej deželi, ki pišejo vse drugo kot o vojni, ki simpatjzirajo z Nemci. Zakaj držijo z Nemci? Kje imajo vzrok? Ali so to katoliki? Zakai bi bil kak katoličan za Nemca? Ali ni Bismarck najhuje preganjal katoličane ? In kaj more delavec pričako-l vati od Nemčije? Ni prostora ma svetu, kjer deJavca tako igulijo in sleparijo in slabo p4a-Icajo kot je v Nemčiji. Pred vojno -Vliti., najboljši mehaniki niso idtofoivali v Nemčiji več kot $2.00 na dan za 12 tirno
sem moral itHz Nemčije, sem se nahajal v vrtu nekega nemškega grofa, in neki delavec
se je približal grofinji, pokleknil in poljubil rofko grofici, ker mu je dovolUa delati za 15 centov ma dan. iSkrajno nerazumljivo je, zaJcaj Nemci držijo s svojo vlado. Nemška vlada je tiranska brez primere na svetu. Oni Amerikanci, ki so se borili proti Angležem za svobodo radi čaja in poštnilh znamk* katere jim je naložila angleška vlada, in so raditega 'uprizorili revolucijo, me morejo seidiaj razumeti Nemcev,'ki s svojimi simpatijami pomagajo držati največjega krvnika na cesarskem prestolu. Mi se nikdar nismo bali potegniti se za svoje pravice, najsibo proti Angliji ali komurkoli, in raditega pričakujemo otd naš h nemških prebivalcev in somišljenikov v tej deželi, da so lojalni, ikajti nepokopana trupla ameriških žensk in otrok plavajo še danes po sedmih s ve" ' tovnih morjih, in so večji vzrok naše vojne z Nemčijo kot ustaja v Bostonu leta 1776. Indames je prišel čas, ko se je treba vsem onim, ki simpatizi-rajo z Nemčijo, odločiti kam hočejo. 1 Nekdaj so imeli pravico simpatizvratj z Nemčijo, toda čas ' simpatij je prešel, čas kesa je danes tukaj, in vsakdo se mora izjaviti ali je Amerikanes ali — izdajalec/ Po teh besediah Mr. Gerarda" je nastal silen aplavz v dvorani, ljudstvo je vstalo iz sedežev in vihralo z ameriškimi zastavami. "Mi nismo vabili nezadovoljne že v in nemških zagovornikov v to deželo," je nadaljeval Gerard, "mi jim nismo poslali vožnjih listkov, da pridejo k nam. Oni so prihajali sem leta in leta, ker so dobro vedeli, da je tukaj svoboda in kruh, ker niti svobode niti kruha niso mogli dobiti doma, Ce bi se jaz vTBitl v I Nemčijo in povedal tamo-šnjim delavcem koliko zaslužijo ameriški delavci, tedaj bi nemški delavci prijeli kajzerja, mu potrgali njegove svetinje, katere je dobil za laž, rop in umor in bi ga izročili rabljem, da se nad njim maščujejo. Edino praktično sredstvo za nemške izagovorniike imamo danes, zveižimo jih tesno skupaj, naložimo na ladije in pošljimo jih kajzerju v JBero-lin." Zopet je ljudstvo burno pritrjevalo Gerardu. "Vzemite jim _ denar," je nadaljeval Gerard, "vzemite jim polne shrambe, vzemite jim dobre obleke, dajte Jim nazaj cunje, katere so prinesli s seboj, izberite izmed njih najbolj kričeče zagovornike kajzerja po milosti božji, in kadar imate vse skupaj zvezane, tedaj bo~ dete videli, da ne ostane v Ameriki nobene zverine ali živali več, ki bi kihala, lajala ali mjavkala udanost in simpati" je« kajzerju in njegovim avstrijskim, turškim ter bulgar skim zaveznikom milosti božje. Nemška vlada je bila mnenja-, da so postali Amerikanci tako rejeni, debeli in leni, da lahko dela iz njimi kar hoče. Spomimjam se neke avdijence s kajzerjem, ki je prišel k meni, ves v zlato oblečen in je zažugal vpričo mene Ameriki: 'To tej vojni ne bom trpel nobene neumnosti več od Amerike. Amerikanci naj se bojijo mene po vojni..." In to niso besede norca v norišnici, iki se počuti zjutraj kot pečeno jajce zvečer pa kot vladar vsega sveta, ampak besede vladiarja, ki je povzroči1! svetovno klanje. *In da niso Francozi v bitki pri Marne porazili Prusov, bi bili Pnisi danes na potu v Ameriko, da nagrmadijo, naropajo, če-tar ne bi v Evropi več mogli
dobiti.' Raditega prosim patri-jotične Clevdandčane, da podpišejo čimveč liberty bondov in tako pomagajo nemške-
mu ljudstvu, da se osvobodi svojih tiranov in stopi v db-stojmo vrsto drugih svobodnih narodov."
Wilson naznanja universalno osemorno delo za vse delavce
<	■	* 1 v
—V četrtek je dospela v Cleveland novica, da bo predsednik Wilston izdal splošen razglas na vse delale v Ameriki, da je. njih delo le osem ur na dan in nič več, Zajedno dobijo vsi delodajalci povelje, da morajo upeljati splošen ose murni ■delavnik. "To se tiče vseh delavcev, če delajo vladna nanočila ali ne. -Vzrok tega koraka Wjlsona ni pritisk od orgainiziranega ali neorganiz -ranega dela, ampak da se pomirijo delavska nasprotstva in da se dela čim uspešnejše za velike ameriške vojne namene. Vlada je prišla do prepričanja, da iclelavec, ki dela 10 do 22 ur, ni več delavec, ampak pokvarjen stroj, ki ne more služiti dovolj. Največja napaka idle lod ajalcev je, da tirajo delavce k silnemu delu. Naredi se prvi čas res nekaj več, toda moči opešajo, in delavec v kratkih mesecih ni več energičen, zmožen za hudo delo. Delavske energije se morajo ohraniti, da s ne izčrpajo narodne sile pre zgodb j.
—Članice dr. Danica, št. ti se tem potom opozarjajo, da bo v petek, 26. okt. izvanred" na seja v navadnih prostorih ob 8. uri zvečer radi Liberty bonds. Tajnica.
—Dr. Napredne Slovenke št 137 SNPJ je pri tvoji seji kupilo za •' $150 Liberty bon-dov. To je prvo žensko društvo, ki se je odzvalo patrijo" tičnemu klicu.
—Jernej . Hribar, stanujcč na 954 E. 144th St. je bil postavljen za oskrbnika premoženja, katerega je zapustil njegov brat Rev. Pavel Hribar, župnik v Collinwoodu, ki se je pretečeni četrtek ubil. Premoženje Rev. Hribarja znaša $2500, glasom izjave Jerneja Hribarja, nadalje ima mekaj lotov in zavarovalnino. Rev. Hribar ni zapustil testamenta.
—Kot čujemo bo škof imenoval Rev. Josipa Sk-urja v Lorainu, na faro v Collinwoodu.
—'Ferdinand Žele, sin slovenskega pogrebnika Josipa Zeleta, sporoča pred* svojim odhodom iz Amerike na francosko fronto zadnje pozdrave svojim prijateljem. "Nande" je odpotoval pred kratkim iz San Dominga v Franeijo im pravi, da se bo skazal vrednega vojnika Amerike. Sedaj se naliaja že na francoski fronti kot izučen zrakoplove.c v službi strica Sama. Ml izrekamo naše častitke njegovemu očetu in materi.
v —V sredo, 31. oktobra se vrši javni shod Slovenskega Političnega Kluba ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani.
—Tednik "Sloga" ni dobil od vlade permita, da sme svobodno Jzhajati kakor dosedaj, ampak inora vsako stvar, ki se tiče vojne, zaveznikftv in ameriškega , položaja sploh, majprvo prestaviti na angle-šiko, zapriseči,' predložiti poštarju in potem šele sme med ljudi. Tako postopa vlada z vsemi onimi, ki niso imeli pameti ob času, da bi bili lojalni tej deželi. Noben krik po lo' jalnosti ne pomaga danes, vlada je izbrala kozle od ovc, ker je imela dovolj bridke skušnje, »koliko sme zaupati nelo-
jalnim, nezvestim elementom. Opozarjamo torej vse naročnike in trgovce na dejstvo, da "Sloga" nima permita od vlade.
-r-Tatovi so udrli v mesnico Abe 'Millerja na 40. cesti in odnesli 150 funtov mesa. Denar so popolnoma pri miru pustili. To so tatovi draginje!
—Ik clevelandske ječe so pobegnili trije nevarni tatovi in sleparji, in sicer skozi luknjo v streihi. Še danes jih zaman iščejo.
—Geo. Malovič, 1396 E. 40th St. je bil na 62. cesti teš-ko zadet od nekega avtomobila in poškodovan. Policija ni prijela voznika, trdeč da ni bila njegova krivda.
—.Sladkor se je podražil 11 centov funt in še teško ga je dobiti. To je napotilo vlado, da je dobila iz Lousiane 2.000. 000 ton sladkorja, katerega pošljejo v severne in vzhodne države.' Ta sladkor se bo prodajal po 8 imt pol centa p<unt.
—Mihael Novak, kandidat za councilmana v 9. vardi, se je izjav« ra Hasefodta. To Je
sedaj* četrti councilman, ki se je uprl demokratični stranki in podpira Haserodta. Tudi Adam Damm, councilman 23. varde stoji zvesto s Hasero-dtom, ki kandidira za župana.
—Davki pridejo na vrsto od hranilnih vlog, ki jih imajo ljudje na bankah. Ce kupite Liberty bondov za manj kot $5000 ali do svote $5000 vam ni treba plačati nobenih davkov odi njih, ampak dobite 4% obresti oidl vlade vsako leto.
-o-
Vlada zapleni imetje sovražnikov*
(Washington, 25. okt P. Mitchell, kustos tuje lastnine v Ameriki, je danes naznanil, da namerava vlada Zjedinje-nih držav zapleniti lastnino turških, bulgarskih, avstrijskih in nemških podanikov v Ameriki. Ameriška vlf^a smatra Turke, Avstrijce in Bulgare kot sovražnike, dasi dotiČnim deželam ni bila nikdar naznanjeni vojna.
'Palmer je oddal svoje m'ne-nje danes, ko se je posvetoval s tajnikom zakladnice. Vlada ima pravico zapleniti premoženje sovražnikov po nov? postavi, ki jo je kongres naredil. Bulgarija, Turčija in Avstrija imajo z Zjedinjeftirh dr-, zavali ogromne zaloge vojnega materijala, kar se bo zaplenilo. DividJende vloženega denarja se bo uporabilo za Liberty posojilo. Vsaka lastnina kaikega Avstrijca, Bulgara ali Nemca, kj ni ameriški državljan, se lahko zapleni. Če se dokaže, da lastuje kako stvar privatJni človek, za svojo uporabo in da dotiki predmet ni vojaške vrednosti, tedaj se bo taika lastnina vrnila dotičnim po vojni. Toda prej mora dovoliti zaplembo predsednik Dokler se predsednik ne izjavi, se ime bo zaplenilo ničesar.
• • i ■ ■ . PERMIT.
Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio.
By order of the President, A. S. Burleson, PoitmMter General
^g^^MMHMMMiMIMWMMMMMM.
Laška fronta prebita.
Berolin, 25. okt. Na 25 mi.j dolgi fronti od Rombona do Banjšica planote se vrši silovita bitka med Italijani in Nemci ter Avstrijci. Nemci so pripeljali na to fronto dvajset novih divizij, toda Italijani se žilavo ustavljajo. Laške posto-jalnke, ki varujejo pot do Bovca in Tolmina so bile zasedene,, in Avstro-Nemci so dobili tudi več postojank na Banjšica pla'moti, kjer je laška fronta na več krajih prebita. Berolin zatrjuje, da so Nemci uje.i .10. 000 laških vojakov in mnogo topov. Več divizijskih in bri-gadnih štabov je bilo zajedno ujetih. Iz Rima se poroča, da niso Nemci nikjer napredovali, razven v malem sektorju ob Soči, in da so laške čete ujele več s{o Avstrijcev. Krvavi boji na Soški fronti.
•Berolin, 25. okt. Avstrijska armada, pomnožena s pol milijona nemškilh vojakov, je začela ogromno ofenzivo proti Italijanom na dvajset milj dolgi fronti. Namen avstrijpk^ armade je priti skozi laške postojainke in zagnati la&ko armado iz avstrijskih tal. Ta nova ofenziva, katero je na*sveto-val maršal Hindenburg, se pričenja pri Tolminu, Bovcu, po severni^ 'krajih Banjšica planote. Crlasom neuradnih poročil je bilo pri prvem naskoku ujetih 6000 Italijanov. Ce bodejo imeli Avstrijci in Nemci uspehe s svojo ofenzivo, tedaj ne bo v nevarnosti samo gora sv. Gabrijela, katere so se Italijani .polastili s tako ogromnim trudom in žrtvami, ampak pade tudi Gorica mr vsa laška nevarnicst za Trst bo otdlstranjena.
Ofenziva na celi fronti.
Avstrijci in Nemci so pripravljali ogromne * množine velikih topov in vojnega materijala tudi na Tirolski fronti in v Karnijskih Alpah, da napadejo laško armado na celi fronti. Megla in sneg, ki je že zapadel v gorah sicer nadlegujejo obsežne operacije, toda boji se vršijo neprestano. Veliki napad cia laško fronto se \ je zvršil včeraj, in kljub trdovratnemu odporu laških vojakov, so Nemci in Avstrijci za sedli več važnih točk. Iz Londona- se poroča, da se Avstrijci poslužujejo po bitki z jek-. lom okovanih pafic, ki so tope na konceh, s katerimi hodijo po bojišču in ubijajo ranjene laške vojake.
k Civilno prebivalstvo gre iz Kronstadta.
'Petrograd^ 25. okt. Ruska vlaidJa je dala piOvelje, da se mora civilno prebivalstvo u-makniti iz Kronstadta. Ruska izdaja.
Petrograd, 25. okt. Kako ' so ruski boljševiki alf radikalni socijalisti pomagali Nemcem pri zavzetju otokov Osel, Dago in Moon zaliva, je povedal danes komisar Višnjevski, katerega je ruska vlada poslala na fronto v Riga zalivu, da pozve, kaj je vzrok, da so Nemci ujeli pri Rigi 15.000 Ru sOv. VišnjevsJki se je izjavil, da so častniki nastopali skrajno hrabro, toda vojaštvo na-hujskano od radikalnih socija-
listov se je kar naravnost predajalo Nemcem. General Martinov, ki je videl sramotno predajo vojakov,, se je sam ustrelil. Tako sramotne predla je kakor so to storili Rusi pri Rigi, tešiko pomni zgodovina.
- Izdajalci med Rusi.
Ruski komisar nadalje poroča, da ie bilo na otokih Osel in Dago mnogo izdajalcev, ki :.o signalizirali Nemcem vse važne postojanke. Neki ubiti 1 k miki ziakoplovec, ki je padel med luske vrste, je imel pr jiebi natančne načrte ruskih utrdb ne samo onih, ki so p( stavljene, ampak celo onih, katere lo nameravali postaviti.
. Nemci se žrtvujejo za Avstrijo?
Lcnclon. 25 okt. Zaupna , poročila, katera je dobila angleška v'ada, naznanjajo, da namerava Nemčija odiposlati skoro polovico vseli vojakov, j kar jih ima na ruski fronti na laško fronto. Nemški gerie-| ralni štab je prepričan, da se , mu otel Rusov ni treba ničesar bati, in Nemčija namerava oe-( lo potegniti nekaj divizij iz za-. pa'clne fronte, da ukroti tyali-( jane in reši Avstrijo propada.
Nemci se umikajo v Rusiji?
Petrograd, 25. okt. Nemci > .so se pričeli umikati na scver-. ni ruski fronti. Vojni urad na-znainja, da se Nemci tako hitro umikajo, da jim ruske pred-t nje stražekomaj sledijo. Nem-* ci podirajo vse mostove za se-o
IN. H. Zajedoica kupila
-	$100.000 bondov.
, Iz Pittsburga se nam naznanja, da je Narodna Hrvat-[ ska Zajednica zopet kupila za ! sto tisoč dolarjev Liberty . Bondov. Vodstvo Narodne.
Hrvatske Zajednioe je kupilo [ že prvi Liberty Bond v svoti . stotisoč dolarjev, toda ker je i vlada dobila preveč denarja . pri podpisu prvega posojila, je 5 vzela tedaj le $60.000, a vrni-. la Zajednici $40.000. Todia do-i moljubho in pošteno ameri-t ško vodstvo Narodne Hrvatske Zajednice je pripravljeno pomagati Ameriki db zadnje-. ga, zatorej je sklenilo ponov-e no kupiti Liberty posojilo. N. . H. Z. ima sedaj v Liberty bon-1 diih naloženega $160.000. To „ je sijajen vzgled hrvaške po-i žrtvovalnosti za Ameriko. e 15% svojega premoženja ima . ta Zajednica sedaj vloženega a v najbolj varnem posojilu na . svetu v Liberty bondih. Poleg e tega naznanja "ZajedniČar", h uradno glasilo Zajednice, da . je mfnogo hrvatskih društev a kupilo po $500, po $iooo in po . $2000 (Liberty bondov. Kje so . naiša velika in močna sloven-. ska društva, ki niso dosedaj e vizela še nobenega Liberty D bonda? 'Manjša 'dnjštva v e Clevelandu so skoro vsa kupila, velika društva pa molčijo! Na dan z barvo! Kupite L:-berty posojilo, najbolj sigurno a vrednost na oelem svetu, e Uspeh druzega Liberty po-
-	sojila je sedaj zagotovljen. Nad $3.500.000.000 je že pod-
'	pisanega v Zjed. državah, v
o	Clevelandoi samem je $70.000,
[-	000, dasi se je zahtevalo samo
t-	$60.000.000 od Clevelanda.
[f	Ljudstvo navicflušeno podpisu-
!-	je Liberty bonde in vlada pri-
i,	čakuje celo, da bo podp»: samih
r	nad $5000.000.000 Liberty
a	bondov, dasi je zahtevala vla~
o	da le $3.000.000.000. To bo
u	strašen odgovor ameriškega
l,	ljudstva kajaperju, ki mori a-
[-	meriške wtvf, ropa in torpe-
L-	dira ameriške ladije.
r	boj, pota in železnice. Nemci
so se umaknili za kaki(i 15 -milj v Riga okolici. Nemci se umikajo, ker potrebujejo vo-'|l jaštva na zapadni fronti in na % laškem bojišču-
Francozi napredujejo.
Pariz, 25. okt. Framcozi so 1 včeraj ponovno napredovali na Aisne fronti med1 Ohvig-non in Mnot des Singes. 800 | Nemcev je bilo ujetih in tri va | si so bile izprazinjene od Nemcev. Petindvajset nemških zra- i koplovov je bilo uničenih vče- 1 raj od francoskih zrakoplov- | cev. Na fronti pri Esparges so Francozi »ujeli nadaljnih 500
Michaelis resigniraL
'London, 25. okt. Nemški državini kancelar, dr. Michaelis, je resigniral. Kajzer »e ni sprejel njegove resign ac i je. Vzrok je nesporazum z nem-škim državnim zborom, ker so socijalisti kancelarju podali veliko nezaupnico.
Nemci zaplenili 365.000
Berolin, 25. okt. Nemško uraidfno ,poročilo naznanja, da i so Nemci dobili tri vojae bla- H gajne pri ruski armadi v zalir|l vu Rige. 365.000 rubljev je bi- l| lo odvzetega Rusom. Polegl e-ga so dobili Nemci sledečij| plen: 20.013 ujetnikov, več':| kot sto večjih topov, 1200 av*|j tomobilov, 2000 konj, 3© ji strojev, 10 zrakoplovov, inlj ogromne zaloge streljiva.
Prošnja prod anarhiji.
Petrograd, 25. akt. Minister ' notranjih razmer, Nikitin, je|| izdal splošen apel na rusko | ljudstvo, da se strezni, nastorij pi proti anarhiji, ki grozi da-1 nes uničiti celo Rusijo. Mmi-Jj iter pravi, da v takem polomafl ju kot danes, ruski vladi kor ne' bo mogoče narediti mir v »cBeželi.
Zavrnjena nemška odlikovanji ^
I London, 25 .okt. Kapitani! Roald Amundsen, znani noc-i vešiki raziskovalec, je včeraj|| vrnil nemškemu kajzerju od*|| Hkovanja, ki jih je prejel od3 kajzerja. Zajedno je poslal smo v katerem izjavlja, da ap nemškimi morilci nima niče-jl sar več opraviti.
to.ooo Nemcev ujetih
Pariz, 25. okt. Frattvcozje sol ob reki Aisne dloživeli veliko zmago. Nemci se tti na celi^j fronti umikajo proti Laoain Tako hitro $e Nemci umikajo,|| da puščajo za seboj ogromne zaloge streljiva, topov in voj-.J| nega fnaterijala. Francozi so ujeli 10.000 Nemcev, več ka- 1 kor 10.000 Nemcev, več kakofS 200 med njimi častnikov. Sto-;! dvajset nemškuh topov je bilo g zaplefnjenih, med njimi 47 teš-kih havbic, več sto strojnih!|| pušk in metalcev min. j
Washington, 25. okt. Angle4| ški in francoski vojaki priharS jajo na italijansko fronto, za.ifl jedno z mnogimi topovi zrakoplovi ter municijo, d# 1 vzdržijo navaJ Nemcev iii|9 Avstrijcev, ki se sedaj priprav-^ ljajo, da potisnejo Italijane 1 nazaj. Ta brzojavka je bila do« voljena odi cenzorja, da se ti- | ska. Dejstvo, da so Nemci pri|j prvem napadu ujeli 6000 Italrfl janov, ne pomeni dosti, kakoiH pravi poročilo iz Wasihingto^j na. Italijani se pripravljajo zli mnogo večjo ofenzivo napran^
—V trgovini moške oblega R. B, Baker Co. 429 Euclid ave. je v četrteiki ponoči nastal« sHen ogenj, ki je še v petefl zjutraj ni bil pogašen. Ogenj se je prijel tudi trgovine RawJ lings, A^riew & Co. ter BroWS ning & King Co. Škodo cenijo >! nad $200.000.	;|fl
^ v
Camp [Sherman, Chillkothe, 1 25. okt. Vojaki narodne ar*j made, ki se tukaj vežbajo
v erty 011 1 .
Laška fronta prebita, 10.000 Lahov ujetih.
< _■
CLEVELANDSKA AMERIKAl
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. _
NAROČNIN Ai
f Zo Ameriko - £5.0OI Z,a Cl+ifd. po poJtH f4r.00 J&a Et*)ropo - f+.OO | Vosamwmna JtixJilKa - 5c
V	<u,w Im M MJ »» —HM — "OfU»fcfc»	__«
> 4L1B ST. OLAlk AYR. H. K , CLBVKLAWD. OHIO TK-ErllUNl CUT. PMMCITON IM
|	JML/SJ/, Publisher	LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Red by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in languageonly
• Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3rd, 1879.__
No. 125 Friday Oct. 26th 19*7.
\ Zadnji klic za Liberty Bond.
Kaj je resnica o Liberty
(Uberty bondi »niso farno najbolj varno naloženi denar na svetu, kapital, ki ga vam ne mere nuditi nobeno drugo T podjetje, ampak Liberty bon-<li nosijo tudi najboljše obresti, ikar je obresti na svetu.
Bond, za katerega ste plačali 50 dolarjev, vam nosi $2.00 na leto obresti, bond v vrednosti $100, nosi $4.00 obresti I na leto. Te obresti so tako vi-| soke, Jcakor jih plačuje vsaka banka v tej deželi ali pa celo višje, ker nwgo bank plačuje le aH pa le 3 .procente ' od vldiene^a denarja Liber-, ty boncH so rravno tako varni.
Ikakor če bi imeli vaš denar I spravljen v poštni hranilnici. I Razlika je le ta, da če denar I hranite v poštni (hranilnici, doli bite le dva procenta (obresti, Rdočim vam nudijo Liberty i bondi štiri procente obresti.
Liberty bondi bodejo imeli iveliko vc*čjo vrednost feot jo i jma j p danes, razvoji v slučaju,
je premagana Amerrka v ^tej vojni. Toda v tem slučaju g;ne bo imela za nas nobena HtVar več vrednosti, kajti sov-Birainik bo prišel in pobral Efploh vse, ka<r imamo.
ptBondi Zjedimijenih Kfržav, ki Bo se odplačevali 1907, in ki ISo nosili prvotno vrednost pfroo, so se* prodajali istega Ifi-pta po $130. Poleg prvotnih inr ■teresov je imel originalni ku-Spec še $30 dobička pri enem
I Stiriprocemitni bondi, ki za-Midejo v letu 1925 90 se pro-pdajali po $137. In prodajali so bodejo še po višji ceni. : Ob času, 'ko je vlada nazna-KiU prvo Liberty posojilo, so Ise ti bondi prvega posojila že I prodajali po $103.
Vprašajte katerokoli banko pal j poštarja. Vsak bankir, ivfak poštar ZjedSnjenih držav C vam bo povedal, d'a se bodejo KMbwty bondi prodajali teikom Spetih let po $115, v originalni Birred n ost i $100. In na te bon-i! de dobite posebej procente.
Na ta natčin je $100 Liberty bond vreden v petih letih Ij $135, kajti $115 priroese vred-pnost bonda, poleg tega vam Kpa Zjedinjene države plačajo p$20 obresti. In če imate vi £•'$1000 vloženih v Liberty bon-Bdih, dobite v petih letih za |;.nje $350, poleg tega pa imate i še vod"no bond v o' ah. ki <?e I vam plača nazaj ob času ki si-llcer v zlatu. Vi lahko »računate |T na sedem procentov vrednosti g;na liberty bond. Kje morete ptia svetu dobiti boljše iru večje Klvarstvo za Liberty liond, za f-svoj denar, kakor vam ga nu-f di vlada Zjedinjenih držav. |$> B-rez vsake špekulacije, bre? i vsakih premij, se vrednost jI liberty bondov podvoji V 17 Spletih. Torej Ce imate za $icoo i Liberty bond, dobite v 17 le-■ tih $^ooo nazaj od1 vlade, po-pieg tega je pa premija ma Li-R«Mirty bondfe, ki vam povrne ivSe posebne procente Igna te bonde. *
jJČe kupite za $800 Liberty |: bondov za otroka, ki je danes i| star eno leto, bo tedaj, ko do-fe seže otrok 18 leto, imel dovolj pdenarja, da ga pos jete na uni-Kverzo, kjer se bo lahko tri leta |f Študiral in učil samo od Li-Sberty bendov, ne da bi mora-| li zanj kaj plačevati.
Liberty bondi so garancija I proti revščini in mizeriji »a j, vaša stara leta.
Liberty bond* so sredstvo,]
da vi hranite denar. Vi lahko na tedenska odplačila plačujete za Liberty bonde. Vam ni treba vsega naenkrat plačati. Skoro vse banke so upeljale si sitem, da plačujete po $2 ali $3 aii $5 ali več dolarjev na teden za Liberty bonde. Liberty bondi so najboljša investicija denarja za društva, Zvez, Jednote, delavske unije, cerkve, klube in trgovske organizacije.
Nobenih davkov ni treba plačati odi Liberty boniclbv do svote $5000, Torej kdor ima za $5000 Liberty bondov ali manj, mu ni treba plačati davkov Od njih- Če imate vi na •banika $5000, morate plačati davek, procenti in pol na leto, od tega denarja. Če imate denar vložen v zemljišču, morate plačati istotako procent in pol davka na leto. Liberty bondi so istotako vre dni kot gotov denar v vaši roki. So enako dobri kot zlato. Vi lahko spremenite Liberty bonde v denar kaidarkoli hočete.
In ne samo to, ampak patri-jotično je, če kupite Liberty . boradte. Kajti vi postanete z Liberty bondi delničar največjega podjetja na svetu, delničar svobodne armade, ki hoče prinesti vsem narodom, med drugimi tudi slovenskemu, svobodo in samovlado.
Kdo je taiko krut, idb bo držal svoj denar v privatnih bankah ali pa zašit v cunje dO ' ma, če se mu nudi tako sijajna prilika, da njegov denar, ki ga ima danes nahranjenega, nosi le majhne obresti dočim . mu Liberty bondi ponujajo velike obresti in največjo si- i gurnost trna celem svetu.
Ne samo, da ste patrijotič-ni, če 'kuprite Liberty bonde, : ampak vaš patriotizem vas , bogato nad ari, kajti nosi vam stalne dohodke.
Postanite /elničar svobode. : 'Bodice delnfcar, ki nosi sve- i mu svetu svobodo, pravico in ' enakopravnost. Bodite čiovek 20. stoletja, ki hoče streti in < uničiti starodavne suženjske vezi.	<
Ktupite Liberty Bond- Zadnji čas je do sobote, 27. ok<to- 1 bra do 8, ure zvečer. Vprašajte na pošti ali na vsaki banki. 1
—o--i
Nemški agenti na delu. ___1
1
Ni je stvari in predmeta na ' svetu, 'kaiterega se ne bi loti- { li Nemci v Ameriki, da nadlegujejo vlado, da strašijo ljudi , in da ovirajo vsako delo, namenjeno da se vojna čimprej konča s porazom za Nemce. Vlada je sediaj prišla na sled ! novi agitaciji »nemških vohunov v tej deželi. Senator Saulsbury, začasni predsednik senata, je prišel na sled tej a-gitaciji, ki je namenjena, da ustvari strah med prijatelji, sorodniki in. znanci onih vojakov, ki so poklicani v armado. Pristaši kajzerja v Ameriki s d raztrosili med nepoučene, med nevedne ljudi novico, da pomeni gotovo smrt za vsakogar, kdor se sreča- z Nemcem na bojišču. To novico so spravili v svet s tem, da so indi-sfleretno omenili svoj namen v raznih dopisih v različnih časopisih. Taka pisma pisarijo uredlnštvom ali nemiki vohuni sami ali pa ljudje, ki so od njih j terorizirani. Toda večina tega
■)'- i;-. ■ • . • ' _ —- • •• v •	■
v	' "V>
obrekovanja ne prihaja v svet pismenim potom ampak ust-meno, privatno. Nemški vohun se izda za Angle'a, za Canadca, za vladmega uslužbenca, za časnikarja ali trgov-fckeiga potnika. Njemu so znane "vse one stvari, katerih vlada neče priobčiti". On je zvedel za to privattnim, zaupnim potom od mrkega sorodnika, ki dela v vojnem oddelku v Washingtonu, ali pa je uposlj-e-n v poslaništvu Artgli-je, ali ,paod svojega brata, ki se nahaja v francoski vojni službi ikot aviatik, itd1. Tako hodijo ti nemški ogleduhi od mesta do mesta, zastrupljajo vodnjake, počakajo, da vidijo kaj je učinek, potem pa se zopet selijo ,v drugo mesto.
Ena izmed neskončnih lažij, katerih se ti nemšiki agentje poslužujejo, za kar prejemajo denar od svojega mojstra v 'Berolinu je, da so vojaške zgube »na zapadni fronti izvan-redno velike, in* da vsakdo kdbr gre na zapadno fronto, (gre v gotovo smrt. Namen tega zlobnega obrekovanja je, da se prestraši ljudi, ki so ostali doma, kajti vojakov v službi ne morejo take bajke prestrašiti. In kadarkoli pripoveduje nemški agent svojo laž, omenja datum, prostore in statistiko, ki je navidezno jako verojetna, toda le — ignorantom. Ena izmed ogromnih lažij, ki so jih nemšiki a-gemtje raztrosili med ljudstvo je, da je bilo od začetka vojne ' ubitih 60.000 angleških zdf&v- ] nikov rta fronti. Prvič je doka- ! zano dejstvo, ida toliko zdrav- ! nikov niti nima angleška ar- j mada, drugič je pa resnica, da j je bilo dosedaj ubitih le * 159 ! zdravnikov v angleški armadi, J ker treba *je pomniti, da j zdravniki nikdar ali pa jako j redko pridejo na fronto, tem- j več se drže zadaj v bolnisni- ! cah.	!
Uradne številke nam kaže- * jo, id'a so znašale zgube Frap>- ^ cozov v prvih štirih mesecih vojne 5.41 procentov. Tekem (J leta 1916 pa so se te zgube ^ znižale na 1.28 ^procentov, v Dejstvo je, da so zgube velike, v kajti na fronti j-e neizmerno J; število vojakov, toda flejstvo v je tudi, da je v današnji vojni JS veliko manj vojakov ubitih jj kot v kateri drugi veliki vojni 2 prejšnja leta. In zgube so jj dnevno manjše, kajti povelj- 2 niki morajo skrbeti, ne samo Jg da žrtvujejo moštvo da prido- ^ bijo to ali ono postojanko, J* ampak skrbeti morajo trdi, a da ohranijo čim več dragoce- ^ nih človešik'ih življenj. N. pr. v /? angleški in francoski arma'di ^ je postava, da ne sme napada- | ti nobeni infanterijski oddelek, Ž dokler ni topništvo prej več ur ^ ali dnij zaporedoma obstre- _ Ijevalo dotično postojanko, katero hoče infanterija vzeti. S «tem so zgube infanterije silno zmanjšane.	* / ' Druga basen, ki j^o pripovedujejo t« agentje kajzerja oko-1 li je, da imajo v francoski armadi bratranca ali sorodnika, ki jim je pisal, da traja povprečno življenje vojaka na za-paidni fronti toliko in to'iko časa, im tu omeni a^ent nekaj tednov, nekaj dnij. Pa to še ni vse. Ti nemški acr?nfje "Halje 1 pripovedujejo okoli, da so zve- ! deli od svojega prijatelja, ki ~ dela v vojnem oddelku vlade, £ da se je potopilo več transportov z vojaki na krovu, toda vlada tega neče izdati. Nadalje ida se je več regimentov uprlo, kar pa skrivajo. Nadalje pripovedujejo, kla Angleži niti na fronto ne gredo, ampak stojijo dbma, dočim se za nje borijo Canadci, Avstralci, Indijci in Francozi. In tako gre dalje ta storija brez konca io kraja. .Vlada pozivlje vse ljudi, da pazijo na take tujce, ki so jim neznani in ki govorijo dvomljivo o vladi, o vladnih razmerah,o stališču naše armade.To so nemški plačani agentje.Kaj govorijo, lahko veste sedaj, ko ste prečitali ta članek. Po nji'i besedah jih bddete spoznali ! Naznanite takoj vsakogar, katerega slišite tako govoriti, oblastem. Te bodejo skrbele da se najde za te ovaduhe pravo mesto.
» '
KJE JE moj brat John Rudolf. Pred nekaj časa se je nahajal v Cle-velandu. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $5.00 nagrade, Lovrenc Rudolf, Box 363, Barberton, Oh'o. (126)
1 ' 0 j Delo dobi v mesnici mesar, ki|
je zmožero živino klati ali v
j mesnici delafi. Plača po idbgo-
voru. Katerega veseli naj se
takoj oglasi ali osebno pride.
Kern & Hummer, Brewster,
I Ohio.	(125)
I	Vojska je tu, In sedaj, ko Je vse tako drago, si moramo 1
ml znati pomagati, da si vsaj nekaj prihranimo. Zato priporočam, da si kupi vsaka gospodinja ln dekle šivalni stroj. V zalogi imam vsakovrstne šivalne stroje od Ifi.OO naprej, toda najbolje priporočam, katera hoCe lmeU dober stroj "SINGERJEV SIVAXr NI STROJ". Zadovoljni bodete ln ne 'bo treba dajati denarja za večna popravila.
Pridite k nam ln govorite slovensko, ker to Je edina slovenska trgovina s bivalnimi stroji. Ce nimate denarja, da takoj plačate, vam zaupamo, da plačujete na mesece, ln plačano bo, da sami ne bodete vedeli kdaj. Se priporočam vam dobro znani
RUDOLF PERDAN,
6024 ST. CLAIR AVE. Kdor kupi stroj, mi vas naučimo brezplačno II* vanjs na stroju, če ne znate. Prevzamemo v po-	^■'aiffTO
pravilo pokvarjene stroje.	(F)
h
I * Princeton 1944 W Podružnic: 5306 HALE AVE. Wood 78Z R
Collin wood, O.	< |
BRATA KUNSTEL,
new York Dry gleaning Co.
Priporočava i« cenjenem občinstvu n čiščenje, likanje in popravjjaqje !»
PMOSKMH* ŽENSKIH OBLEK I
Vse delo avriimo v popolno zadovoljnoat. Fino delo! Nizke cene. Pride* ] j „ mo iskat in pripeljemo na dom.	6220 ST. CLAIR A VENUE j!
1 © Pozor Slovenci!!
Ktiir kupujete ure, diamante ali ^ K ^B^S^X	zlatnino, pojdite k	^
1 C^Qi N. WOLKOV, J
P	6428 St. Clair A\ e. blizu Addison ®
^^^^^^^^^^^	Znan je tisočim Slovencem za ^
točno in pjStei) p j »trežb>.* Ta prihranite denar in vse- (S) g) lej kupite ceneje, če kupite pri nas. Pomnite ime:	(g)
1 JV. WolKp-o ' 1
p	64 k S St. Clair Avt. blizu Adois n Rood
— (g)
< Mi popravimo vašo uro za $1.00, brez vprašanja v ^ & kakšnem stanju V»<delo garantirano.	^gj
HIŠE in LOTI I
luiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii! v EUCLIDU iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
No,ve tovarne, novo mesto se grudi v Euclidu. Slovenci, kupite lote sedai, vaš denar se potroji v kratkem.
I DANIEL GARAPIČ, . I
REAL ESTATE
BUSS ROAD, EUCUD, O.	tel. wood w ^
Električna služba. I
v	9
CE še želite elektriko v svoji hiši, zakaj je ne bi rabili za pranje in likanje? Stroški so majhni glede komforta in pripravnosti ki jo dobite cd elektrike.
THfe ILLUMINATING COMPANY
ILLUMINATING BLDG.	PUBLIC SQUARE
*
_ *
BELL MAIN flITS	COY CENTRAL 1485 I
* 1
MIH API ^ /VPF7IM
Iflll 1 r~\ I .I . tjm V/LjI\uZjli 1.	I
Hryatska-slovenski odyctnik
- 1 —
Pitama: 1^08 ENGINEERS BLDG. 12. NADSTROPJE, VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO, v	I
t» . , .' 1 ■ " ' 1
■	-—j- ^ .....—,— ,., i.	i .... ... 'hi. .if 11 . i.,..
Zdravniški recept — naša zdravila.
Za bolezen dobite zdravniški predpis, ki mora koristiti. Našim zdravilom lahko popolnoma zauuate, da ram koristijo. Če prinesete zdravniški recept k nam. mi garantiramo J da dobite prava zdravila.
SLOVENSKA Fred H. Braunlich,
Lliakra 1353 EAST 55th ST. VOGAL ST. CLAIR AVENUE
' .	i
' Podpisani naznanjam cenjenim gospodi-	•
■	njam in vsemu občinstvu sploh, da se v' , kratkem preselim iz sedajnih prostorov	i
na 6030 St Clair Ave. v nove prostore,
...
NA
6105 St. Clair Av.'
_ a-. . <
kjer je bila prej John Gornikova trgovi- < na. Priporočam se cenjenemu občinstvu za isto podporo in naklonjenost, kakor' sle mi j. dosedaj skazali, in ker bodejo, novi prostori obširnejši, bodem gotovo lahko vsem bolj točno in pošteno4
postregel	4
Priporočam se vsem starim od- 4 jemalcem in uljudno vabim nove, ki bodejo gotovo vedno zadovoljni < 8 postrežbo«
John Centa/
Stari naslov: 6030 Si. Clair At«:
Novi nalsov: 6105 St. Clair-Av.'
«
Volite za
COUNC1LMANA |
Edina prilika se vam nudi 6. novembra, da zvolite svojega zastopnika, s katerim lahko govorite v materinskem jeziku* John Julic| ie delavec in si je
začrtal delavsko
platformo.
Slovenci držite skupaj, zmaga bo mstša, ne pustite se pregovoriti. Napravite samo en križ, tam ko bodete videli ime JOHN JULIC.
11 ■] ■■■i
Nekaj za humor.
Kdor še misli, da so Slogi venci avstrijskega mišljenja pri zdravi pameti, ga ibodejo izučile slecfeče vrstice, katere snuo dobili po pošti od "roja |->ka", ki je pozabil slovensko in nam piše v jeziku kajzerja, ki I po milosti Jx»žji zatira ne samo 'Slovane ampak vse druge j nairode, nad katerimi morfe stezati svoje barbarsko pest. Tako nam piše ta žalostna /i-<gura slovenskega rodu :
"Klevelaiidfska Amerika, <6119 Stk Klar. I. »Man es far-dern imer $ nun das Liberty Bonds. Das ist jezt zuspet in New York, fulie und, fulle be-bensmitel in das Mier gesch-mizen wurden und hir haben I raissen rizig Theiler bezalen I -seitt den was Kriks zaits ist, in alt Korctri sind s6 Mibnere I /hir men von dis 26 Milinere •was si durch den Reicht ge-worden sink* die solen nermen r Lib Bond Amerika hat zu fuel geld si ssickt alls mah Rusland EL #rad so we lebensmitel wen Wf rpeht Amerika gar nihkts hin gesikt weschon lang kriks zait
■	ferbel hein in alt Kontri, jet? I sind gut, di kern laits."
1 Konec te "avstrijske pameti" je pa tak, d'a bi še nas zaprli, če bi ga priobčili.
Ljudje s trezno pametjo, ali vidite kako se smeje svet o-nim, ki še vedno tulijo s kaj-zerjem? Ta modrijan menda Ihoče reči, tita Amerika pošlje f-ves živež v Rusijo, kair ga pa tja ne gre, ga v New Yorku v morje pomečejo. Menda pa jj c^pec še ni slišal o kajzerje-vih submarinih. Jadna nam majka, jadna nam rodna zemlja, ki ima take "zastopnike"
Ted seboj.
Kv' -0-
GENERALI IN PIJAČA.
I s Letos imamiO v državi Ohio I volitve, ali naj se še naprej I (prodajajo opojne pijače ali ne.
R O argumentu sarnein ni treba -izgubljati besed, kajti vsakdo gjfve da kdor hoče pije kdor pa Ir neče pa naj tprusti. Toda ker je B to svobodna dežela, imajo vo-■ Jivci pač pr^ico voliti, ali naj I pijejo ali ne. V boju za mokro in suho se rabijo raznovrstni I argumenti, in pristaši suhe I stranlk-e kaj radi predbacivajo, I da vojaštvo Iki ne pije, je veli-I iko bolj uspešno in zmagovito, I <kot vojaštvo, ki je udano pija-I či. To je ogromna nezmisel-I nost, ki sama^ sebi v lice bije l| Ni treba se nam daleč ozirati I v današnjih dtneh. Rusom je I 'bila prepovedano uživanje I v,saik» opojne pijače, • takoj v I začetku vojtne, in videli smo l ikaj je ruska armada na voj-I mem polju naredila. Nemci ne-I prestano »pijejo, ali vsaj zmer-I ni pivci so, in nihče ne more [reči, da niemško obnašanje na ] I bojnem polju ni uspešno. I Frafncoizi uživajo mnogo kon-I jaka in vina, p<a so eni izmed I najbolj hrabrih bcrilcev. Toda t vzemimo za, vzgled ameriško ■armado. Mr. William Bryan, Ilnvši državni tajnilk, »katerega foe Wilson odslovil* pravi,« da Rudi zmerpo uživanje opojne 1
■	pijače uniči živce »1 naredi I človeka nesposobnega - za ■ksaJkdamja opravila.
rvVm. Bryan je velik častilec I slavnega ameriškega predsed-
■	nika Thomas Jeffersona Tho-llnas Jefferson jie vzor Bryanu. lin kaj jm Jefferson delal? Pi-Ije fiino vino vsak dan, kar mu Rje dajalo toliko duševne moči, Ba ga Bryan še danes občudu-■e kot največjega ameriškega ■Državnika. In Bryan, ki pije bamo vodo, ni mogel spolno-Bvati nki dolžnosti državnega Rajnika! In poleg tega je Jef-■jferson spisal ameriško ustavo, B&ajvečji umotvor svobodne dr-
| navne oblika In Jefferson je Bgce demokratične stranke, ka-fitere glavni agent je bil Bryan. , »Ali more Bryan trditi, da je Bil Jefferson nesposoben za , ■vsakdanja opravila, ker je . pil ■však dan vino? Ne, Bryan ča-llati Jeffersona. rš. In .kaj poreče Wm. Bryan Kn vsi pristaši suhe. strice o
■^Washington je bil prvi pred-
je povzročil, da so Amerikanci zmagali Angleže in ustanovili svobodno republiko. In George Washington je pil žganje
vsak dam! Strašno, strašno! "tn
1	Andrew Jadkson, znameniti ? pneidsedniHc Zjed. »držav, kate-
2	rega še danes spoštujemo radi " njegovih'izvanrednih državni-1 »krh zmožnosti. Vsak dan si je 1 privoščili kozarec ali dva do-" brega žganja. Ravno tako je J delal predsednik Grover Cle-: vieJanids in slavni general in po
•	znejši ipredsednik Ulysses Grant, če se rabi žganje zmer no, koristi človeškemu sestavu
► dočim je nezmerna upocaba " /žganja sitoio škodljiva. r iBryan pravi, da so pivci 1 žganja, pive ali vina slabi vo-" jaiki. Kaj pa reče o Napoleonu,
*	ki je bil eden največjih vojaš-1 kih ženijev? Napoleon je pil 1 vino vsak dan in slknbel je, da » so ga dobivali vsi vojaki nje-; gove armade.
7 Pa ostanimo doma. Vsaikdo pozna Abrahama Lincolna. 1 Abrafham Lincoln je imel ne-' kdaj celo sam gostilno, in ko ' je bil predsednik, je tudi po-1 zmal dobro pijačo. In ali bo 1 Bryaro trdil, da Abraham Lm-: coin ni bil dober predsednik? Poleg George Washingtona, ki je užival žganje, jo bil Abraham Lincoln največji predsednik, pravi Bryam. Toda zakaj Bryam ni <taiko dober človek ? Zato ker pravi, Idla uživanje opojne pijače škoduje, če se zmerno Tiživa. Washington, Lincoln, Jefferson. Jackson, iN a pol eon, vsi -so postali slavni ljudje, dočim je Bryanu še vedno usojeno živeti v zakotju.
Tega članka nismo napisali, da bo bodrili ljudi k uživanju opojnih pijač. Napisali smo ga, da ddkazemo, da zmerno in pametno uživanje opojne pijačeč je veliko bolj zdravo kot uživanje nečiste mestne vode, raznih "popov" in sladkarij, kjer je polno nesnage. Napisali smo ta članek, da pokažemo, da zmerno uživanje opojne pijače ne škoduje telesu, in da so baš najslavnejši ameriški in svetovni možje in najfkrepkejši narodi zmerni uživalci opojnia pijače. Priza-»dievajnje prdhibičijonistov, da odpravijo p«ijačo, je proti naravi. Država maj regulira uživanje pijače, toda prepovedati je ne sme. Nihče ni siljen: Kdor hloče pije, kdor neče, naj pusti. Zatorej svetujemo slovenskim državljanom v državi Ohio maj letos volijo vsi( skupaj proti prohibiciji, in prepričani naj bodejo, da so volili za svobodo. Pijača ni vziok, da so pijanci, ampalk ljudje sami so vzrok, da so pijanci. Pamet, zmerno uživanje pijaqe, to se priporoča, gostilničarje pa in vse oselbe, ki dajejo pijancem pijače, se mora adstra-miti od njih posla- Pijača naj se regulira, one pa prepove, o
Nemške ideje o svobodnem morju.
Odkar se je začela vojna govoričijo Nemci in za njimi ponavljajo Avstrijci, da morajo biti morja svobodna.
V svojem odgovoru na zadnjo papeževo noto, so zopet pogreli to staro frazo, katero zagovarjajo z nenavadno živahnostjo.
Ljudje, ki kaj mislijo stoje pred uganjko. Kolikor vsaikdo izmed nas ve>, na morju še nikdar ni vlaidala sužnjost. Ladije so neprestano vozile semin-tja. Nikdar nihče še ni slišal, da je bilo nemškim ladijam prepovedano voziti po m'orju. Nasprotno, Nemci so uvedli tako silno konkurenco na morju, da so imele njih ladije skoro prednost pred drugimi, iz svetovnih tržišč so potisnili ladije drugih Id^ržav.
Nihče še ni nikdar trdil, da so morja zasužnjena. Več je svobode na morju kot je pa prostosti v Avstriji ali Nemčiji. Kajzer je neprestano gradal ogromno vojno mornarico. Anglija niti eolnine ni pobirala od nemškega blaga, ki je prihajalo v angleška pristanišča.
Vse kar so Nemci po svetu
zahtevali so dobili. Nihče jim
, *
narod, ampak kajzerja in njegove j tunike rske ministre, je bila velika angleška vojna mornarica. Tudi ameriško mornarico so Nemci sovražili. Bili somnenja, Icfla mi gradimo ore-več ladij. Vedeli so pa kljub temu, da jih niti angleška, niti ameriška mornarica ne moti pri njih trgovski ekspajnizivno-sti.
Anglija je bila prisiljena graditi veliko mornarico, kajti Anglija je otok, in kakor 'hitro kdo najpove vojno, lahko Anglijo nemudoma uniči s tem, da jo izstrada. Zapre se morska pota, in brez morskega .prometa, ljudje v lAingliji ne morejo živeti, ker morajo dobiti vse potrebno za življenje iz dnugiih dežel.' Zato je morala imeti Anglija močno irfornari-co. Tudi iZjdcJ. države so gradile mornarico za varnost svo-j jega obrežja in za izspolnevanje* Monroe doktrine, ida se iraainreč v amerišlke posle ne sme vtjkati nobena evropska vlada.
In ravno angleška ter ame-rišlka vojna mornarica je neprestano ibodla Pruse v oči. Pruski ministri so mnenja, da poleg Nemcev mdhče ne sme biti mogočen.; Nemci so vedeli, da jim je angleška mornarica na potu, da ne morejo Anglije prisiliti na kolena.
Zato pa (Nemci želijo, da zgubijo zavezniki mornarico. Potem bi lahko nemoteno izpolnjevali svoje sebične načrte, lahko bi kovali zarote nekaznovani.
Toda Nemci ne vjdijo raJdH, da se o tem govori. To mfora o-etati skrito. Vsd-neinški časopis "Das Groessere Deutsdh-land ( Večja Nemčija) pa je sedaj vrgel 'krinko od sebe in ipiše:
"Nemška politika je prisilje-, na, da z vsemi mogolčimi sredstvi zagotovi sebi gospodarstvo nad morji. Z namenom pišemo "gospodarstvo mad morji" in ne "svoboda na morju", kar se danes navadno rabi. Izraz "svoboda morja" je brez pomena. Morje bo za nas le tedaj svobodno, če mi gospodarimo na njem."
In tu imate resoitico o nem-šlki svobodoljubnosti na mor1 ju. Kadar nemšiki ali avstrijski kajzer piše papežu v Rim, da zahteva svobodo morja,'tedaj oba' kajzerja namenoma lažer ta. Oba sta skrajno nepoštena pri svojih namenih. Lagala sta ves čas vojne, lažeta svojim marodom, lažeta papežu, lažeta celemu svetu.
Nemci 'hočejo gospodariti na morju, Nemci nečejo svobode morja.
In kalefar se Nemci polastijo svetovnih morjev, tedaj je konec vsaki svobodi. Tedaj se bo laž kaj'zerja uresničila. Amerikanci morajo to posebno pomniti I
-o--j
In potem se čudijo.
Glasilo KSKJ ni dobilo za sedaj postavnega permita, da sme svobodno izhajati. Uredništvo pravi, da pričakuje dovoljenje — pozneje. Na'ša želja je, da se zgodi tako, toda opozoriti moramo, paj bo uredtnik vendar previden. V zadnji itevilki Glasila, ki je izšla, je članek o "baronu" Če-hovinu, tri kolone diolg, v katerem se proslavlja avštrijsiki cesar, poje hvala krvniku Slovanov — Franc Josipu, itd. Taki članki zastrupljajo pamet Slovencem, in prirojena •naklonjenost, servilnost naroda napram Avstriji se po takih člankih utrja. Namesto takih člankov naj se piše o amerikanizaciji, potem ne bo pritožbe, zakaj ni licence. To smo napisali le v blagohoten kolegija-len nasvet, brez stranskih namenov.
Zgubila se je večja svota denarja v banka vcih med St. Clair in Glass ave. Pošteni najditelj naj blagovoli vrniti denar v uredništvu Clev. A-merike.	C127)
Zidana hiša, 12 sob, velika klet in še ena mala hiša zra-venf 4 sobe, se mora takoj prodati. Cena samo $6500. P ača se takoj $2500 drugo na obroke. RenU na mesec je $72. Ta hiša mora biti- prodana v 14 dnevih. Oglasite' se na 1065 K.
66th fiL	(1061'
fmmmmmmmmmmmmm
Dr. L E.
SIEGELSTEIN
*
3. nads. permanent buhl 746 eucud avl
blizu E. 9th St.
KRONIČNE IN KRVNE
BOLEZNI SE j ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot sdravijo v
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
Undo* ur«i
9. *j- do 4. pop.
7. *voč. do S. xve£.
* 10. do 12 dop. ob nedeljah.
Izrezite ta oglas, da
n« poxabite na*lo<Oa
Naprodaj je med St. Clair ave. in Superior ave. na 61. cesti velika, dvojna hiša, 12 sob, lot 62X140. Cena samo $4500. Pokliite Eddy 5222 ali oglasite se na 933 E. 79th St. (125)
Dve hiši naprodaj na 1200 E. 61 st St. lot 40X181. Vprašajte na 6508 St. Clair ave. (126)
POZOR 1
Ali se še spominjate na zadnjo veselico slovenske godbe Bled? Bilo je zabavno, kaj ne ? Pa bo tudi v nedeljo 28. oktobra ob pol osmi uri zvečer v Birkovi dvorani, na 6006 St. Clair ave. ko bo slovenska godba Bled priredila svoj plesni večer.
Neprenehoma bodejo marljivi godbeniki igrali, tako da se bodejo tudi najstrastnejši plesalci naplesali v njih popolno zadovoljnost. Pa še nekaj bo, kar je pa za sedaj še tajnost.
Pridite in prepričali se . bo-dete! Vstopnina samo 25c za osebo. K obilni udeležbi prijazno vabi
(125). Slov. godba Bled
.....—. . '*.«'■—----———
DEKLETA
se iščejo, da bi se učile šivati in delati obleke. Dobra plača garantirala. Delo podnevi ali zvečer. iDarvas Professonal School, 5511 Euclid ave. vogal 55. ceste in Euclid ave.Quinby .Building.	(133)
V najem se dajo dve lepi sobi,
zgorej za fante, nadalje en velik, čtdno opremljen front room m ena manjša soba. O-glasite se na 1453 E. 53rd St.
_(125)
Vprašajte Blaž Boldana
na 5301 iSt. Cla# ave. vogal 53. ceste. Vprašajte ga o kras-^ nih lotih, kjer je že napeljan kanal, vOdovod, cestni tlak in senčnata drevesa, za kar je že vse plačano. Cena lotu je $450 ir* več. Nekaj plačate ta koj, druge na mescce. Lahka odplačila. To posestvo je blizu 140. ceste in Kinsman Rd. kjer se denar v zemljišči)!* dobro obrestuje. Tu mimo bo vodila ulična železnica. Oglejte si načrt zemljišča v oknu Boldanove trgovine. Mhogo novih hiš se zida, katere so naprodaj.
Sprejemamo Liberty bonde kot plalčilo za zemljišča (125)
Rojaki v Rusiji, prosim vas, da mi pomagate iskati mojega sina Antona Buh, ki se nahaja že od leta 1914 v ruskem ujetništvu. Doma je iz Ljubljane, služil je pri 17. regimentu in je bil ujet v Karpatih. Svoj čas je bival v Petro - Aleksandro v sk, Turkestan gubernija, todb ne vem če je še tam. Išče ga njegova mati Ivana Buih, 6119 St. Clair ave. Cleveland, Ohio, U S. A._Qia6)
SLUŽBA,
Lepa prilika za slovensko •dtekle, ki želi službo v candy in cigar trgovini. Več le po
IŠČE SE
Ivan Fajdiga, doma iz Postoj-1 ne, vas Zalog, Kranjsko. V Ameriki je že 14 let. Za njegov naslov bi rad1 zvedel njegov brat, ki se nahaja v francoskem ujetništvu. Louis Faj-diga, Prissonicr du guerre, 6302 Calvadlos Oaen, 8. Com-panie Farneut, France. (127)
Opremljena soba s kopališčem
se odda v najem. 1064 E. 61 st St. ,	(125)
Naprodaj je lepa hiša, ima 6
sob in kopališče. Cena samo $2300. Vprašajte na 952 E. 69th Pl/	(128)
National Drug Štora I < Slovenska lekarna. \
1
vogal $t. Clair ave. in 61. ceat« I S posebno skrbnostjo izdehije mo zdravniške predpise fV zalogi imamo vse, kar je treba 1 v najboljši lekarni.	(45) ,
zenite sei 26ciu ,,,ivam
.	pošljemo ženitovanj«ki |
katalog s imeni, naolovi in SLIKAMI j
inno ;o lepih <i
n dobrih udov. 111 Samo 2Gc. Na.očitipii
Reliable Club llept \4 Cox 455, Loj Angelci, C*i.
Bell Rosedale 2377 \\.
Cuy. Central 6678 R 1 Plin in kisik.	1
Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljtk, četrtek ili soboto zvečer od o—8. ure. I DR. F. vL. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo ' garantirano. Govori se sloven- , sko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland Ohio.	(*49)
m
Pozor Slovenci! Kadar potrebujete doma v hiši plumberja, tedaj pokličite svojega rojaka, in z veseljem vam proračunim, koliko velja popravilo ali koliko veljajo nove istvari- Mi delamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše so nizke in delo gairantirano. Svoji k svojimi Edini slovenski plumber.
Nick Davidovich, . 1081 * Addison Rd. Plumbing, Sewering Gas Fitting.
Princeton 2984 K. (105) ____
Zaprtje se hitro umakne, če jefnljete Severove jetrne krog Ijice. Mr: Thomas Sitko, Ma-1 ni fold j Pa. nam je pisal: "Kg sem rabil Severove jetrne kro-gljice; nisem bil nikdar zaprt." i — Severove jetrne krogljice so jako fino odvajalno zitUravi , lo proti zaprtju, glavobolu, ; vrtoglavosti bruhanju itd \ Cena 25c. Po vseh lekarnah Če ne morete dobiti v vaši le-
0	,
karni. naročite naravnost	old
\V. F. Severa Co. Cedar	Rapids, la. 1
NAZNANILO.	\
Članom dr. Slovan, št 3 J
SDZ se tem potom naznanja
da se vrši prihodnja seja v (
nedeljo, 4. novembra, ob 1.30 1
popoldne v mali Birkovi dvo- «
rani. Vdeležite. se vsi v lepem
številu, ker na dnevnem redu !
imamo točko, da volimo dva
zastopnika k letni seji N. J>o-
ma- Bratski pozdrav	(
Job. Skupek, tajnik. 1
1	6025 St. Clair ave J
■'	1
Išče se družina ali ženska, ki j
bi skrbela za 3 letnega otroka. .
■ • v -'/^fTJJ^^^^H
Sior ROKAVICE "MUFFLERS" I
ruja ve, sive in £rn« barve črni, beli, sivi in pisani
50c. do S3.D0 |S0c. <0 S3.00 BI
f Obleke i suknje I
l^ra^^*	Serges, worsteds, Cheviots, I
WHBSr	Tweeds, Cassimers, zimsko in I
MBW^i	jesensko biago.' Vsaka obleka
jkmsmh '	8Uknja izdelana po meri je
fill	GARANTIRANA PO
f| BELAJ & MOČNIK
, B Ji	6205 ST. CLAIR AVE.	|
lA S|L	Tel. Princeton 102S K	Cleveland, Ohio
j Velika prilika za delavce, J
■	Kupite velilke lepe lote, samo 10 minut od dveh M m velikih tovaren, kjer dieila nad 200 mož. Naše St.
■	Clair ave. zemljišče na .St. Clair ave. in Bliss RJd. je
M popolnoma preskrbljeno 2 vsemi modernimi napra- ® j m vami, tlaiki, zdravstvenim kanalom, voda, edektrična M
■	luč, senčnata dre.vesa in tlakaine ceste.
I	Veliki loti 50x150	I
€ veljajo sedaj samo $395 V €	Na lahka odplačila.	B
■	Loti so blizu ljudskih in višjih šol, blizu trgovin in k m cerkev. Vzemite Shore Line karo doftatobitt Rd.( ko- M : m rakajt?e ju/žno po Babbitt Rd. do zemljišča ali telefo- m|
■	nirajte Mr. Dan Garapiču, Wood, 7119 W. da vas po- ■ m pelje z avtomobiilom tja.	M
I The McNutt ffleGaU j
m Main 6530	Central »580 W. M
M	22ortlCKOX BLDG.	M
VOLITE PROTI PROHIBICIJI
Zaznamujte vašo glasovnico tako:
Proposed Amendment to the Constitution
Yes	ARTICLE XV, SECTION 9
--— Prohibition of the sale and manufacture
^ NO for sale of intoxicating liquors as beverage.
VOLITVE 6. NOVEMBRA
Ce ne volite kakor vam kaže ta vzorec, lahko greste v ječo za iest mesecev, plačate $1000 kazni za en sam po&relc žganja, vina ali pive doma, pri druitvu ali kje drugje. Vi ne morete kupiti, narediti /ili naročiti pijače iz druge drŽave.
t-
HOME RULE LEAGUE, GARA DENES, tajnik CLEEVLAND, OHIO
POSEBNO NAZNANILO!
Dr. Cowdrlck, veliki ipecljallst, J« upeljal v Cleveiandu vse velike-stroje za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na naCIn kot se zdravi na klinikah Evrope. Ne rafiuna nič za preiskavo, preiskava t X žarki Je zastonj vsakemu bolniku, Ce se zdravi pri nJem. Nič ne dene, koliko £aa« se le zdravite, pridite, da vidite kaj ta ApedJalist lahko naredi za vas.
/, ■ .
Imate? S— gfffg Vaša prilika
r \ A Vi a KJPj	■
nered v želodcu, ka	I	Tu Je prilika, da
Ur? Nered v Jetrih? B&Sap^/ft.	^MU	vpratete .velikega
,, , ■	&	Film	IpeciJallsta za svet.
Revmatlzem T Glavo ■	^cS^S/TBW	da vas prelWe z X
bol, zaprtje, nefilato II	Z&ffi^jB&T ■	I	iarkl. Nikdar, prej
kri? Slabost,nervoz 5J	^g^Si^B	I	n'«*« »m«" take prh
h„(il, i-^.ii n	Willi	I	Hke v mestu. Dajte
TZ b U ' , ; J	11	. I	ao preiskati takoj,
slaba pljuča? Prlvat S	Afgil	I	Ne odlašajte, kar
ne bolezni T I. t d fl Lm ffxLny v JI J* nevarno.
$1080.00 X Zarh se rabuo za preiskavo in zdravljenje ČE STE BOLNI
Pridite takoj ln ta Ipecijalist ras popokioma prelMe. potem »veste. Ce morete oadravetl, ker uspeh Je odvisen od preiskava. Njoeovl krasni stroji ta vseh delov sveta ma pometajo, de ima najboljši zdravniki urad v mestu. Ko 90 druge metode adravljenja zfublle mo«, dobite tnljpff I$ | Brei- vpraienje, kekino bolesen imate, C« zdravnik vidi, da ae « Zaveti, s, i^Hxiite propriftanl, da kmalu osdrarlte, ta alkomnr nI treba zapraviti <tenar* Ja, ne Ja W dobil u^eh. Fridile ln po«ovorite ee pHvatno s zdravnikom.^
Bp
E Na Devmski Škafi.
In
/H	Zgodovinski Roman.
fr1	SPISAL T. REMEC
II	A
16 i	. o—o-	' ■'	,
Pat 1	____t	Mii	1
Vnovič sc je ozrl's plašnimi pogledi po dvorani in zdaj so se njegove oči srečale z očmi meniha, ki je mirno in ponosno slonel ob zidu. Menih pa se ni zganil. Jtirjevi pogledi so begali dalje; iskal je kako o-■ rod je, kak pripomoček za obrambo, iskal je kako misel, ki mu naj vsaj za hip pomaga, a našel ni ničesar. Srce se mu je krčilo v prsih in jezno je stiskal pesti, ne zaradi tega, da bo moral umreti, marveč"ra'di tega, ker ne bo umrl v junaškem boju. Začel je razmišljevati, če ne bi bilo najbolje, da na-> pade črnega Petra sredi med njegovimi razbojniki, upal je, da planejo nanj naenkrat vsi razbojniki in ga ubijejo.
V tem trenotkii se je začul izpred grada glas rogu, ki je zbudil občno pozornost ter tudi črnega Petra spravil zopet na noge.
"Hasan je prišel," si je mislil Juri, in obšlo ga je sladko upanje, da morda vendar še i uteče strašni smrti.
Drugič se je oglasil rog. Ju-Hri je zapazil, da je postal Ko-molja bled kakor smrt trn dfc so se mu tresle roke, kakor bi imel mrzlico.
"Hasan je", je s srečnim *u-smevom na u^tnrh mislil Juri in se pripravil, da se vsaj toli-| tco časa brani, da vdero rešitelji v dvorano.
Razbojniki so bili kar iz se- \ be*. ^
"Izdani smo" je zdaj zakričal Komolja. "Izdani smo! Nihče ne sme iz dvoramie; tovariši, pripravite se za boj!"
Obenem je Komolja z očmi namignil Jurju, naj stopi k Vidalu, ki je bil tnedl tem prišel k zavesti in mrmraje -blazne besede sedel na stolu. Juri je stopil za Vidalov stol in ni- < hče mu ni branil.
'♦Najprej ubijte jetnike!" je kričal črni Peter. Razbojniki so se vstili proti Jurju. Predno i je kdo udaril, je zakričal Komolja: "Tovariši—izdani smo, i sovražniki so v gradu; ali ne čujete, da so vlomili vrata. Na boj!"
"Ubijte najprej devinskega Jurja," je kričal črni Peter. Toda razbojniki niso več slu-šali svojega poglavarja nego hiteli iskat svoje orožje. Črni feter jim ni sledil.
"Tvojo kri hočem piti, Juri devinski," je kričal s hrešče-čim glasom in se z nožem no- < vič zagnal na Jurja. V tem trenutku je Komolja udaril Petra i po roki, da mu je omahnila, i ga vrgel vznak na tla in mu i zabodel nož v srce. Črni Peter se je še enkrat zganil in po- j tem izdihnil.	<
Skrajno presenečen je gle- I dal Juri ta prizor. Tedaj je Ko 1 molja stopil pred njega. "Ali me poznaš, devinski gospodar?"	>
Jurju se je pač zidtelo, da je 1 it videl ta obraz, a se ni mo-k*el ničesar spomniti. Tedaj je 1 Komolja vzel iz žepa malo sliko "Ali poznaš to podobo?" 1
"Moja —" je vzkliknil Juri, ! a Komolja ga je prekinil, ve- 1 ieč: "MolčiJ" Spravil je sliko ; in potem dejal: "Ali boš ti meji v Ogleju tako pomagal, ka- i kor jaz tukaj tebi?"
"Bom," je odgovoril Juri,
"Potem nesiva Galengana ! in Vidala iz grada."
Pobrala sta moža in ju nesla. Menih jima je sledil kličoč jezno: "Galengano je proklet in kdor mu pomaga je tudi proklet," a nihče se ni za to zmenil-
Boj pri velikih grajskih vratih4 še ni bil končan, a Juri m Komolja sta srečno prišla pri stranskih vratilh ven. Pred gradom sta si molče segla v roke in se razšla. Juri je zapis-kal in kmalu je prihitela Vihra, njej pa je sledil Hasan.— ! Juri je foil rešen in i njim VP dal in Galengano.	Ji
VIL
/'Torej sliko iene, ki ti je neskončno ljuba, ti je pokazal itn zato si mu obljubil svojo pomoč?"
Tako je vprašala Katarina in se sklonila k devinskemu gospodarju, ki je sedel pri njenih nogah in naslanjal svojo glavo na njena kolena.
"Kdo je ta žena," je čez nekaj trenotkov vprašala Katarina.. "Povej, Juri, kklO je."
"Ne morem ti povedati," je tiho odgovoril Juri, na čigar licih je ležal izraz velike žalosti. "Žal mi je, da sem jo kdaj poznal."	^
Katarina se je vzravnala. Raihlo je poskusila odmakniti Jurjevo iglavo z svojih kolen, kakor bi hotela, da se je več ne dotakne.
"Torej imaš zopet kako novo ljubico, ali zopet kako znanje, kakeršna delaš iz same neičimernosti- Ah, zakaj me je pač zadela nesreča, da te ljubim?"
"Ne govori tako," je dejal Juri. "Ona ženska ni bila nikdar moja ' ljubica, do moj« ljubezni pa je imela sveto pravico."
"Torej ti je razbojnik pokazal sliko tvoje soproge."
"Ne.'	'
"Čigavo sliko pa?" Katarina je bila ne le radovedna, nego iudi ljubosumna, ali ko je pogledala Jurju v oči, je njeno srce uganilo, česar Juri ni hotel povedati. Z mehkimi rokami je. položila Jurjevo glavo zopet na svoja kolena, se igrala z njegovimi kodri in tiho re kla: "Pripoveduj dalje, moj Juri."
"Ko smo prišli, (kakor sem t> že povedal, iz grada in dobili Hasana, smo zdirjali proti Čedadu. Na potu smo srečali večjo lovsko družbo. Tej sem prepustil ViUlala iro tvojega strica Galengana in sem djrjal s Hasanom semkaj, in tako sem prišel do svojega ljubega dekleta."
J-uri je poskusil prijeti Katarino za glavo, da bi jo poljubil, toda ubranila se ga je in držeč ga za roko vprašala;
"Kaj te je Hasan zopet zapustil ?" — "Zof>et," je na kratko odgovoril Juri. — "'Zakaj te je Hasan zapustil ?" — "Ne vem." Juri je poljubil Katarini roko in pri tem mu je bilo le malo mar, zakaj ga je Hasan i drugič zaptisil.
''Ti niti vprašal nisi, zakaj i te zapusti?" — "Mislil sem i samo nate, moje sladko de- i kle," je odgovoril Juri, "sicer 1 vem, da bi mi ne poved&l, kam i gre. >Hasan je pač moj suženj, ] ali tak, kakor maček v mojem £radu; mej je, ali jaz nisem j njegov gospodar."	j
"In ti se ne bojiš, dii se ti j Hasan izneveri?" — "Bojim se ; satno, da se mi ti kdaj izneveriš," je Vzkliknil Juri in objel < Katarino ter ji vroče poljubljal : ustne in oči, lica in lase. " i
Ah, Juri,'' je dihnila Katarina, kateri je kri zalila lice, " saj I i sem ti rekla, da ljubim samo . tebe. Pusti me. Ali ti mar ne < zadostuje moja Ijubezem?" j
"Ali nimaš ti, moja Katari- < na .nikdar nobene druge želje, i kakor da bi se vedno tako lju- 1 bila kakor zdaj?" Tiho, s pri- i kupnim glasom je Juri vnovič s šepetal zardelemu dtekletu to i vprašanje na uho.	i
"Ne, moj lep»i *Juri," je s po- i udarkom odgovorila Katarina, i 'Druge želje'nimam, ikakor da i me ljubiš. Kaj naj si tudi želi i uboga sirota?"'	j !
Ko se je zmračilo, je prinesla služkija luč v sobo.
Katarina,in Juri sta se zdaj začela meniti o velikih slavno-stih, ki se pripravljajo na dvo- 1 ru oglejskega patrijprha.
"Veselim se teh slavnosti," , je nripovedovala Katarina. 'Ti boš gotovo ne le najime- . nitnejši, marveč tudi najlepši • hm
vseh vitezev. A tudi jaz bom ; lepa I Gotovo pride tudi tvoja žena- Skrbi, da bo kar mogoče lepa,"
Jurju je bil ta spomin na njegovo iženo prav neprijeten. Katarina je to zapazila in je živahno rekla:
"Juri, ti nisi pravičen napram svoji ženi. Reklo se mi je, da je dobra in lepa. Bodi ji tudi ti dober soprog."
Stisnila se je k njemu, da bi ga razvedrila, in z veselo koketnostjo mu je začela pripovedovati, kake obleke si je pripravila za te slavnosti in s kakimi dragocenostmi se misli nakititi. \
Ljubko in nedolžno kramljanje je premotilo hrupno trkanje na hišna vrata. Katarina in Juri sta se en^ko prestrašila tega trkanja.
"Kdo more to biti?" je vprašal Juri in segel za pas, da se tf repriča, če ima še nož.
"Najbrž eden mojih varuhov" je trepetaje odgovorila Katarina. '(Čim spravi svojega konja v hlev, zagleda tvojo Vihro in jaz sem izgubljena."
Juri je odprl vrata in> prisluškoval, ker je slišal pri hišnih vratih precej razburjene glaso ve.. A že prve besedte, ki jih je razumel so mu povedale dovolj.
"Moj stric je tu, goriški grof Majnhard," je rekel Juri z vfdtto jezo. "Gotovo je prišel, da spletkari proti meni."
Čim je »Katarina slišala, kdo da je prišel, jo je hipoma minil ves strah in s porednim u-smevom je rekla:
"Ali, Juri, kaj res misliš, da prfde goriški grof semkaj spletkarit?" — "Ali je mar prišel iskat —•tebe?"— "Mene, da lepi Juri," mu je prešerno šepetala tia uho Katarina. "Odkar me je videl, me neprestano zasleduje."
Katarina je pohitela na hodnik in z stopnic zaklicala služabnikom :
"Pustite gospoda v hišo in peljite ga v dvorano, kjer je pripravljeno za večerjo."
Juri ni razumel kaj to pomeni, a njegovo začudenje se je izpremenilo v nemo strme-nje, ko mu je Katarina podala njegov baret in mu rekla:
"iZdaj, moj lepi gospod,- je treba da ocWes. Čas zabave je potekel, in prišel je £as resnih opravkov."
Juri se je čudil, 'kajti skrivnosti način Katarininega po stopanja je bil v očitnem nasprotju z njeno veselostjo. Da bi ga mogla Katarina izdati, na to niti trenotek ni mislil, pač pa se mu je začelo dozdevati, da ga ima za norca. In zato ni hotel oditi, ne ko ga je Katarina prosila, ne ko je jasno pokazala svojo nevoljo zaradi njegove trdovratnosti.
"Juri, poslušaj me in poj di" je velela Katarina. "Gori ški grof čaka name in jaz ni mam več časa zate."
Ta naivni poziv je v Jurju vnovič potrdil vero, da ne gre za kako ljubavno spletko "Slušaj me, Katarina," je re kel- "Majnhard in Ottobonc sta stgra moja sovražnika; domenili smo se, da se snidemo tu v Čedadu ter da tu poravnamo svoja nasprotja. Naš sestanek je bil odločen Za jutri, moja nasprotnika sta že dospela. Ali mi sledita v tujo hišo z zlobnim namenom, ali pa se tu kaj sklene in kaj dogovori, kar je zame velikega pomena. Če ne izvem, kaki naklepi se store proti meni, me zna to veljati glavo. Sedaj Katarina, če hočeš, pa grem."
"Ostani Juri in bodi tajna' priča vsemu, kar zahtevajo od mene moji varuhi." 1
Katarina je upihnila luč in Jurja peljala čez hodnik v so-,bo, ležečo poleg dvorane, kjer je bilo pogrnjeno za večerjo. Potem je hitela po stopnicah
fcer je cula, da je prijezdil tudi konzul Ottobone. Prav ko je Ottobone hotel po svoji navadi sam spraviti konja v hlev ga je ustavila Katarina.
"Gospod, prišla sem vas naprosit, da Vam povem: mene ne bo pri današnji večerji, ker ne maram služiti vašim spletkam."
Konzul je bil jjo tej nagli, z raziburjenim glasom izrečeni izjavi tako presenečen, da je izpustil vajeti svojega konja. Katarina je hitro prijela vajeti inj jih izročila hlapcu,, ki je odpeljal konja v hlev
"£veti Avguštin! — pomagaj mi v t em trenotku," je vzkliknil konzul Ottobone, ki je končno prišel sebi. Past, ki smo jo pripravljali dva meseca z največjo previdnostjo in z brezprimerno natančnostjo, naj se zdaj razbije samo zaradi tvoje trmoglavosti ? Kaj nisi pojmila, td'a se gre za usodo, za sedanjost in prihodi-njost Čedada?
"Ne,7 je mirno odgovorila Katarina.
Konzul Ottbone je bil mnenja, da je njegova dolžnost, pokazati sedaj vso svojo zgovornost.
"Katarina, ne zavrzi krone, ki tii jo hočem pridobiti; ti, varovaruka plemenitega Čedada, moraš za to mesto imeti kaj srca. Njegova čast je tudi tvoja čast! Mi možje se borimo z mečem in diplomacijo: a žena ima Ijubezem za bojno sredstvo. (Ali ne veš, kako je storila Judita s Holofernom, predno—"
"Ga je spravila ob glavo," se je zasmejala Katarina .'Ali Vam na ljubo pridem vendar na večerjo in napravim se tako lepo, da vam bo grof Majnhard z veseljem prodal svoje gospodstvo nad Čedadom."
(Katarina se je oklenila Ot-tobonove roke in šla s konzulom do obednice. Konzul je bil zadovoljen, id'a je zopet enkrat pregovoril svojo varovanko, Katarina pa je bila vesela, da konzul ni bil v hlevu in ni videl Vihre.
Goriški grof Majnhard je med terh hodil ,po obednici sem in tja in si zadovoljno mel roke. Po obleki je bil bolj podoberr ženinu*, ki je prišel zasnubit nevesto, kakor vladar ju, ki je prišel razpravljat o važnih političnih. stvareh. Majnhard je bil vesel, m je prijazno pozdravil resnega, skromno oblečenega konzula Ottobona. Ostala sta le malo časa sama. Kmalu je vstopila prelestno lepa Katarina. še konzul se je nasmehnil, ko jo je zagledal in grofu Majnhar-du se je zdelo, da se Ottobone smehlja Katarini tako, kakor • so <se trojanski starci smehljali lepi Heleni. Živahno in ža-rečih pogledbv se je približal Katarina, pripognil svoje koleno in poljubil Katarini roko.
"Ah — kaj zkto, da manjka nekaj Vaši opravi, iko je Vaša lepota nad/ vse popolna."
"Česa mi pa manjka?" je vprašala Katarina, 'katero je ogovor presenetil.
"Grofovska krona," je odgovoril Mfajnhard. "Potem bi bila utelešena združitev veljave in lepote."
"Ko bi bila mislila na to, ■ bi bila prosila grofico Marijo ' Vašo soprogo, naj mi posodi • svojo krono," je nekoliko poredno rekla Katarina. "Mislim, da bi Vam to gotovo ugajalo."
Majnhard se je delal, kakor ' da teh besed ni razumel in Ot-bone pa mu je priskočil na pomoč ter začel govoriti o drugih rečeh.
Med večerjo je mala druž- * ba govorila o samih brezpo- 1 membnih rečeh. Ottobone se ) je praznega govorjenja prvi naveličal in je zasukal pogovor na resnejše stvari.
"Torej,* gospod) grof," je rekel Ottobone in vzel iz žepa pergamentno listino, "gospa Marija, vladarica čedfcdska in p kot vaša soproga grofica goriška, je zadovoljna s vsem, kar je zapisano na tej listini in treba je samo Vašega privoljenja, "da postane pogodba veljavna."
"Prečitajte mi še enkrat to pogodbo," je rekel Majnfha-nd. ■
Ottobone je slovesno raz-
njenim glasom čital :
"Jaz, Majnhard grof goriški
in jaz iMarija, grofica goriška,
vladarica čedadska, odpuščava
prebivalcem Čedada, plemeni-
tasem, mestjanom in tlačanom
vse žalitve in krivice, ki so jih
nama stforili, in jih sprejmeva i
zopet v svojo milost."
"Prav idbbro, jako dobro/1 j
je pritrjeval ftfojnhardl "Kar j
nadaljujte/'
Ddfr prihodnjič._
POZOR! ~~
Najbolj si zasigurate bodoč- ' nost z znanjem angileščine. ' »Sedaj se vam nudi prilika, da ' se naticite tega jezika in to v kratkem času. Vpisovanje se vrši vsak torek in petek ob j>o! ' osmi uri zvečer v Grdinovi dVorani, 6021, St. Clair ave. __(128) :
I Kampanja a« Liberty posojilo H < jo (karo končana. Ima popo- KH Ion uspeh, ravno (ako kot pr-	'
I »O poaojilo-
Toda e lom i« ni koniano.	I
fflj Kmalu laid* Irotji klic aa Li-	M|	i
pjRl bortjf posojilo in tudi to mora	BOJ	i ^tt! imoli utpoh.
Dal« pripravit«, moratehra-	IM
f.'.i niti,hraniti! Najboljii način	UJJ	i
S3 j«, da ima!« hranilnoyiog« na	HW	4
ivffl banki. Spravite »voj denar r	Hj
,;fa ono iimed naiih 16 podružnic	UM	*
Tu j« denar varan, noai 4 oda.	M	4
1' y j obresti in ga dobit* kadar g«	P| - -
h ..'j ho£at«.	4
■ Ckvdand ■ ] li Crust Company M (
I	■8M
afr^k flffli *wSk di1 If 1
Vi' ■•■llfv 'hm,***-:-!-! '	igi'f*' ■ H	'f	t;
►	11 |pJtffiK^gsfiSj'	j ^
*	ll FjtSI 11 Mffifi t D JrtnpnSi 8JJ! i! iS li 1H ^
EAGLE ZNAMKE PRIHRANIJO 3% C
►	Naša »aloga v baiementu je popoln* in žiita, mi — % , trudim«, da vam tu dobro postrežemo.	C
►	obleKe in SUKJVJ& i
*	Trenoh obleke postaja- "Trench'' suknje, doub- ^ jo vsak dan bolj priljub- le breasted vzorci s pa- ^ i
^	Ijene. Single in double- sam, trpežen materijal, si-
^	breasted modeli, blue ser- yi, rjavi in drugi. To so
i	ge, sive in 'druge. Tmtt suknje za mlade fante. ^
^	inekaj konservativnih ob- Konservativni . modeli v
v	lek med njimi. Mere 32 do trnem, sivem in drugi. ^
y	48. Vzorci za može in Mere 32—48. Jakp poce-
y	fante.	ni.
►	Za sobotno razprodajo imamo na razpolago nove J
►	obleke, veliko večja izbera kot sicer. Vsak fant in ^
►	mož bi si nwral ogledati našo zalogo predno kupi. ^ ^	Najboljša izbera v develandu.	M
\ po $9.95 in $11.75 |
►	Deške obleke, 2 para hlač ali sulenje, m. 6-18 l.$3.98 w
►	Deš. obleke, 2 para hlač tudi Mackinaws,6-i8 I.$4.98 ^ ,
*	Deš. obleke, 2 para hlač, tmdi iMackinaws base't?598 J
MMM-«^———	-
I NAJBOLJŠI ČEVLJI ZA VASr i
"Hi-press" — originalni boots in Čevlji — je najvišji po-	- , ^ A
polen izdelek katerega je svet videl v kavčukastem obuvalu. S	ti
čudovitim novim procesom se Goodrich Tire, najtrji, najbolj	Ij Jli
trpežni tire na svetu, spremeni v boots ali čevlje z enega same-	I; g If&jr^ OJ?
ga kosa. Seveda je Goodrich Co. izumila ta najnovejši izde-	tt JSgl^S Wm
Podplati so trpežnejši kot najboljše usnje, trji kot jeklo. J/^E ^^^^ ■ In vsaJk čevelj "Hi-press" je vlit iz enega samega dela. Le wM	^jf
I pomnite, kaj to pomeni za vafc, Mr. rudar. Nobenih pok, lukenj	'^^^^^ffg^
"Hi-pres" je edino obuvalo, ki je za vas. Vprašajte svoje-	\
ga prodajalca za blago z "Red Line rounld the top",	jffl^K^^Ojf^'
Račun S. D. Z. med krajevnimi društvi
^ za mesec »ept. Asesment it. 47 1917.	4
■ ^ * • ' * ^ ^ '' ^ j * j
4 I l^i' 284^26 iS^I 4^20	.2-5 100 J 1077*58 iooo.ooj ^58 322 1
J4 233.95!	16.95 2.00.... ^ 50. ...-jI I Mi-oot .....I 141.00I 1141
3355^11^73*®3 1362.06(266.25 i5!oo T3o x«SO 32.25! 3-oo| | 1943-731 i300.oo| 643731 18081