244
Povjcstni spomenici slob. kralj, grada Zagreba. Na sviet izdao Ivan Krst. Tkalčič. Knjige o posjedih. Sv. IX. od 1. 1384-1440.
*T3 O X) H
> 23 H C
x>
"0
2
00
H >
Z
o<
m
H
a z
>
< >
str. XXXIII.+ 387.; sv. X. od 1. 1441-1470. str. XXVlI+309. Leksikonska oblika. - V teku pol   leta   je  izdal marljivi hrvaški zgodovinar
dva debela zvezka zgodovinskih virov glavnega mesta Zagreba. V poprejšnjih osmerih zvezkih je priobčil srednjeveške listine in sod-nijske zapisnike, a z devetim zvezkom je začel objavljati knjige o mestnih in meščanskih posestvih, ali kakor bi po domače rekli: mestno zemljiško knjigo. Zemljiške listine je izdajal mestni magistrat, kateri je na nje pritisnil mestni pečat kot znak, da je listina avtentična. Ker je pa 1.1384. neki literat mestni pečat ponaredil in izdajal ponarejene listine, je mestna občina pre-naredila pečatnik in sklenila, da morajo vse zemljiške listine imeti novi pečatnik, in se morajo v teku dveh let prepisati v mestno knjigo. Tako je nastala mestna zemljiška knjiga.
V  mestni občini zagrebški je bilo v polovici XIV. stoletja do 280 hiš, a te so bile zidane (domus murata, pala-cium), ali pa lesene (domus lignea). Hiše so prodajali zaradi dolga ali pa prostovoljno; moral pa je tedaj lastnik hišo najprej ponuditi sorodnikom in sosedom. Če je vdova prodajala hišo ali posestvo, so morali v to privoliti tudi njeni odrasli otroci. Hiše ubijavcev, hudodelnikov in čarovnic je zaplenila mestna občina in prodala. Če je kdo umrl brez oporoke, je zapalo njegovo premoženje mestni občini. Hiše niso bile ravno drage; omenja se, da je „curia in-tegra murata" bila prodana za 18 gld. V knjigah se nahajajo tudi zanimivi podatki o mlinih, o vrtovih, o njivah, travnikih, vinogradih in gozdovih.
V   prvi knjigi je priobčil izdajatelj zemljiške zapisnike do 1. 1440., v drugi pa od 1. 1441. do 1470. V to dobo spada tudi strahovlada celjskih grofov, katerih vojska je
prišla 1. 1441. na spomlad v Zagreb. Ko je leta 1445. postal Ulrik celjski hrvaški ban, je odstavil mestnega sodnika (župana) Martina in
245
ga zaprl v Krški grad; v mestno poglavarstvo je spravil svoje ljudi, a važno službo mestnega kapetana je oddal lakomnemu in silovitemu Seboldu Majerju, kateri je mirnim zagrebškim meščanom storil sto in sto krivic. S smrtjo Ulrikovo leta 1456. je odzvonilo privržencem celjskih grofov, in zagrebški meščani, katerim je Ulrik s svojimi ljudmi vzel silovito hiše in posestva, so se pritožili mestnemu poglavarstvu, a to se je obrnilo na kralja, kateri je zapovedal, naj se vse točno preišče in vrne krivično prisvojena imovina. To se je tudi zgodilo ; mestni sodnik je z meščanstvom šel od hiše do hiše in pred sosedi in mejaši vrnil zakonskim lastnikom njihovo last, a mestno poglavarstvo je izdalo nove zemljiške listine, takozvane  „literas restatutorias".
Ti zapiski nam podajajo zanimivo sliko srednjeveškega Zagreba in so zelo važni za domačo kulturno zgodovino. Brez Tkalčiče-vega ogromnega dela, s katerim se lahko ponaša zagrebško mesto, ne moreš danes niti govoriti o hrvaški kulturni zgodovini. Vrednost teh debelih knjig bode narasla posebno tedaj, ko jih bodo razni učenjaki začeli podrobneje proučevati. Omenjam le, da bi tudi pravnik našel v njej obilo gradiva za domače pravo. Pred vsem pa krasi delo vzorna temeljitost; obširni uvodi bodo zanimali tudi nezgodo-vinarja. Natančno kazalo bode mnogo pripomoglo, da bo delo lahko rabljivo. Naj bi marljivi pisatelj še dolgo deloval za zgodovino belega Zagreba !                       Janko Barle.
Hrvatski narodni razgovori. Sveska II. Zemlja i rad. Napisao Stručnjak. — 120. Str. 96. Cena 20 f.  —  Ljudske knjižnice
NAŠE SLIKE.
Cvetna nedelja! Prvi lepi pomladni praznik je cvetna nedelja. Vsa priroda se probuja. Prvo zelenje sili na dan, grmički poganjajo mehke mačice, nežno popje se začenja razvijati In tedaj poveže mladina te pomladne prvine v okrašene butare ter jih da v cerkvi blagosloviti v spomin, da so Kristusu
med Hrvati precej dobro uspevajo. V kratkem so jih mnogo osnovali. Pač se opaža pomanjkanje dobrih in poljudnih knjižic, ker razen onega, kar je izdalo „Društvo sv. Jeronima", težko kaj najdeš, kar bi bilo za narod. Zato so razni izdajatelji začeli izdajati knjige za narod. Omenjam Milana Marjanoviča in Franja Biničkega; „hrvaške narodne razgovore" je pa osnoval dr. Štefan Ortner. Drugi zvezek je boljši od prvega in članek „Zemlja i nje-zino obradjivanje"je napisan prav dobro in bode dal poljedelcu marsikatero zdravo na* vodilo, kako mora obdelovati svojo zemljo, da bo imel od nje več koristi nego doslej. V „Kovčežiču" je dodal izdajatelj poučne drob-tine iz zakonov, gospodarstva in zdravilstva. Tretji zvezek bo prinesel članek: „ D o m i š k o 1 a."                                      "   .  /• Barle.
Dva Iatinsko-hrvaška udžbenika osem-najstoga vijeka. Napisao V 1 a d o j e Dukat. 8°. Str. 31. —¦ Prof. Dukat je v tej razpravici obširno ocenil dve latinsko-hrvaški učni knjigi (udžbenik) iz XVIII. stoletja. Prva knjiga je tako-zvani „Flos Latinitatis" znanega jezuita francoza Frančiška Pomeva, katero je v hrvaško obleko odei tudi jezuit Ivan Gallvuff. To je zbornik latinskih izrazov in rekel, razvrščenih po alfabetskem vzporedu in pretolmačenih na hrvaški jezik. Da so to knjigo mnogo rabili, izpričuje to, ker je doživela več izdanj. Druga knjiga je „Syntaxis Ornata", katero je napisal jezuit Frančišek Wagner, a hrvaško izdajo je priredil najbrž že omenjeni Gallvuff. Ta knjiga uči, kako mora biti latinščina čista, izbrana in okrašena. Razpravica utegne zanimati jezikoslovce.                             /. Barle.
judovski mladenči klicali „Hozano" ta dan ter mu stlali cvetje in zelenje na pot. Naš slikar g. Žmitek je porabil to snov za karakteristično vinjeto (str. 193.) Degerjeva velika slika (str. 200—201.) pa nam kaže ta dogodek v Jeruzalemu. Kakor v ekstazi sprejemajo Jeruzalemci Kralja nove zaveze, ki prihaja tako mil in krotak. Njegova mati ga sreča, za njim pa hodijo učenci v sprevodu, strmeč nad prizori, ki se