List 37.
Novi avstrijski minister za kmetijstvo grof Julij Falkenhayn.
Grof Julij Palkenhayn je posestnik grajščine St. Volbenške v gornji Avstriji in je bil stotnik kooji-štva, pa je vojni stan zapustil, da je prevzel gospodarstvo svojega velikega posestva. Star je 50 let. Pod ministerstvom Hohenwartovimje bil deželni glavar v gornji Avstriji. Po svojib dveh spisih o avstrijskih finančnih zadevah si je pridobil sioveče ime. Pri zadnjih volitvah je bil v volilnem okraji Wels v gornji Avstriji za državnega poslanca izvoljen. Uže v zadnjem državnem zboru je bil zvest ud Hohenwartovega državopravnega kluba. Liberalni židovski Časniki so jako nejevoljni sprejeli njegovo imenovanje za ministra in ga zategadel ze!6 obrekujejo. Nas pa navdaja najbolje zaupanje , da bode novi minister za blagor kmetijstva iskreno skrbel zato, ker sam kot veliki posestnik pozna težave njegove, in da bode prekosil svojega prednika. Nadejamo se zategadel tudi, da bode odločno sredstev iskal obvarovati Avstrijo hudih vdarcev, ki mu žugajo po novih eolnih in kupčijskih postavah Nemčije. Nadejamo se pa tudi, kakor ,,Wiener laodwirth. Zeitg." pravi, da bode v pisarnicah svojega miniaterstva zel6 potrebno veliko premembo o nesposobnih uradnikih vpeljal ter jih nadomestil z možmi, v kmetijstvu dobro izvedenim*.
Naj tem kratkim životopisnim črticam novega ministra dodamo nekoliko besedi o gori omenjenih dveh knjigah, ki ju je spisal grof F al k en hay n. Ena se imenuje ,,Materiale zu Studien uber das osterreichische Budget" (Gradivo za študije o stroškovniku avstrijskem), ki jo je na svitio dal leta 1876., druga pa: ,,1868.— 1877. oder das Jahrzehent des ersteu Ausgleiches nach den Central Rechnungsabschluasen fur den Haushalt der im Reichsrathe vertretenen Konigreiche und Lander" (1868—1877. ali deset let avstrijskega državnega gospodarstva po prvi pogodbi z Ogersko), ki jo je spisal letos.
V tej drugi knjigi, katero naj bi brali vsi državni poslanci, dokazuje grof Faikenhavn po številkah državnih stroškov in državnih dohodkov , da je v tej deset letnici 1) cela vladna sistema pogubna bila in da tedaj možje, kateri to sistemo zastopajo, niso sposobni delati za blagor državni, ali pa 2) če ni sistema napačna, ampak dobra bila, nasledki njeni pa so vendar, kakor dokazano, slabi bili, da so jo zastopniki na kvar državi rabili in zato zaupanje ljudstva po pravici izgubili.
Grof Falkenhavn dokazuje v tej knjigi, da so se redni stroški za vojaštvo od leta 1868. za 11.8 milijonov pomnožili, i z r e d n i pa za 15.7 milijonov zmanjšali, — po takem so tedaj stroški za vojaštvo sedaj za 3.9 milijonov manjši, kakor pred 10 leti. Tukaj pa vendar pravi: ,,Jaz ne trdim, da bi se v administraciji (upravništvu) vojaštva ne dalo tudi marsikaj prihraniti, kakor v vseh druzih administracijah, kajti, žalibog, to je lastnost sedanje sisteme, da ona administracijo na stroške tega, kar administratuje, grozno pomnožuje; al da bi za grehe sisteme in njenih zastopnikov moralo vojaštvo odgovorno biti, to se pač nikakor opravičiti ne more, vsaj vendar vojaštvo ni celo nič krivo slabega gospodarstva z državnim premoženjem, kar uradni do-kazki jasno spričujejo."
V državnem stroškovniku ne nahajamo veliko razdelkov, v katerih bi se bili stroški zmanjšali, marveč večidel so se pomnožili.
Tako, na pr., so se siroški za šolstvo po novi sistemi silno pomnožili, — tako na priliko so stroški za zbornico poslancev od leta 1868., ko so znašali 32.000, 1. 1877. poskočili na 57.000, — stroški za finančno vpravništvo so ee od 9 milijonov 473.000 pomnožili na 16 milijonov 321.000 gold., — stroški za jetnišnice so od 753.000 gold. poskočili na 2 milij. in 868.000 gold., — stroški davkarij od 2 milijona ia 366.000 gold. na 3 milijone in 912.000 gold., — stroški sodni j od 9 milijonov in 394.000 gold. na 17 milijonov in 873.000 gld., — za uravnavo zemljiškega davka, za katero se je 1. 1870. izdalo 1 milijon in 98.675 gld., se je leta 1877. potrosilo 3 milijone in 365.781 gold.
To so le nekateri oddelki iz vrste onih, pri katerih so se državni stroški zadnjih 10 let zeI6 pomnožili.
Dalje kaže grof Faikenhavn, da se je državnega posestva od 1868.—1877. leta prodalo (na boben šlo) za 53 milijonov in 540.000 gold. in da se je vsako leto državno premoženje počez zmanjšalo za 33 milijonov in 994.090 gold. To je bila blažena doba Auersperg Lasser,   Stremaver-Glaserjevega ministerstva.
Državni stroški so zadnjih 5 let presegli proračun za malenkost — 43 milijonov in 564.000 gold.!
Primanjkava (deficit) v navedenih 10 letih skupaj pa je znesla 339 milijonov in 940.000 gold.
v
„Ce kaka država — piše grof Faikenhavn — skozi 10 let popolnega miru tako gospodari, kakor te številke uradnega računa kažejo, zadostuje uže sam pogled na finančne razmere brez ozira na vladna politična vodila, da je osobito zadnjih 6 let brez nobene v o j-
___    292    ___
ske   in   brez  nikakoršne  priprave   za vojsko straŠansk nered postal v avstrijskih financah". —
To tedaj v številkah kazano je maslo ,,liberalne ere". Novi minister kmetijstva grof Falkenhavn ga v svoji knjigi odkritosrčno kaže, ljudstva avstrijska pa ž njim vred kličejo: „Libera nos, Domine, tacih liberalcev!"