SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVKNSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — 14-dnevnik, cena S 200 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER ■■■■^■■■■■■¡^^■■■¡¡^■■■^■■■■■¡■■■^■■■^■■■l 19.7.1995 ■■■■■ DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE PREDSEDNIK Ljubljana, 10. julija 1995 UREDNIKOM SLOVENSKIH MEDIJEV IZ TUJINE Zahvaljujem se vam za pozdrave in pohvalne besede o našem srečanju. Tudi sam ocenjujem, da je bilo vsestransko koristno in z veseljem sprejemam pobudo, da se srečujemo vsako leto. Organizacijo bi prepustil vladnemu uradu za informiranje. Lepo vas pozdravljam,^-^ ~ Rimp. Ljubljana 1 N1 S SREČANJA UREDNIKOV IN NOVINARJEV SLOVENSKIH MEDIJEV PO SVETU V Ljubljani od 19. do 24. junija 1995 Fotografija - novinaiji in uredniki slovenskih medijev pred stavbo slovenskega parlamenta v LJubljani, med njimi štirje avstralski Slovenci: v prvi vrsti tretja z leve Ivanka Škof. četna Jožica Gerden; v drugi vrsti drugi z leve Cvetko Falež. četni Janez Riloc. drugi z desne Jože Žohar. Fotografija Jožice Gerden IZ/AVA Uredniki in novinarji slovenskih medijev po svetu omogočamo pretok informacij in idej med Slovenijo in njenimi ljudmi po svetu, povezujemo slovenske skupnosti v naši novi domovini in seznanjamo nase novo okolje z deželo, iz katere izhajamo. Kljub razdaljam in različnim pogojem, v katerih slovenski mediji po svetu delamo, imamo primerljive stanovske potrebe in želje: po organiziranem in rednem poročanju iz Slovenije, po sprejemu pojma o skupnem slovenskem prostoru v Sloveniji in po svetu in po izmenjavi izkušenj mea seboj. Udeleženci pozdravljamo pobudo za srečanje v domovini na povabilo Urada vlade za informiranje in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Zahvaljuejemo se za dobro in skrbno pripravljeno organizacijo ter za bogat in koristen program. Izražamo zahvalo vsem, ki so nas tako prijazno sprejeli ter nam posredovali bogate informacije. To prvo srečanje pomeni nov korak v skupnem prizadevanju v korist Slovenije. Predlagamo, da bi se iz te vzpodbudne poteze razvila redna letna srečanja, izboljšani medsebojni stiki in koordiniran pretok informacij v obe smeri. TO SO NAJBOLJ ŽALOSTNI DNEVI EVROPSKE ZGODOVINE JE DEJAL PAPEŽ "Vse bolečine sveta so danes v Bosni..." pojejo na bošnjaških radijskih oddajah v Avstraliji. Jih kdo res sliši? Svet molči! Ni protestov! Ni demonstracij! Papež Janez Pavel II. je obsodil srbsko barbarstvo m med drugim dejal, da so lo najbolj žalostni dnevi evropske zgodovine...Slo venci! Obsodite zločine v BIH! Papeževa molitev na str. 6 ENGLISH PAGE FOR THE WHOLE FAMILY - PAGE 11 V TEJ ŠTEVILKI 25. junij še vedno odmeva Str. 2 Uspešna mednarodna olipmiada fizikov v Canberri Str. 3 I Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani predstavilo pesniško zbirko Jožeta Žohaija Str. 7 Zlatoporočenca Marija in Vinko Ovijač iz Sydneya Proslava slovenske državnosti v SDM Str. 10 IZ DNEVNIKA Stanke Gregorič UREDNICE 25. JUNIJ - DAN SLOVENSKE DRŽAVNOSTI SE VEDNO ODMEVA Četrta obletnica slovenske države je za nami in Slovenci po svetu smo jo skoraj povsod dostojno proslavili. V Sloveniji so slavili posamezniki in stranke — vsaka posebej. Državna proslava je bila v Cankaijevem domu (o tem smo poročali v prejšnji številki). Proslavljala je Ljubljana - žal ne brez incidenta. Uspešen nastop in govor Janeza Janše so nekateri, jezni zaradi njegove popularnosti,označili kot nastop fašista in tega dne so "na Kongresnem trgu videli in bili živa priča zasnutka neofašizma v Sloveniji"(tako Spomenka Hribar). Kult osebnosti Janeza Janše se rojeva! Tako misli kar 52% anketiranih - zato se ni čuditi kaj pišejo po slovenskih časnikih, čuditi se je le temu kdo piše. Spomenka se zdi najglasnješa! In celo člani Peterletovih Slovenskih krščanskih demokratov (Stanislav Rozman v Mladini). Spomenka Hribar med drugim meni, da je afera JBTZ (Četverice) '^last nas vseh, slovenskega naroda, slovenske države..." Že, že, toda Spomenka bi morala potem namesto Janše odsedeti tudi v zaporu in "prepustiti svojo glavo takratni JLA" (čeprav je zaradi svojin prepričanj v času komunizma bila tudi ona v hišnem priporu). Janševe zahteve na Kongresnem trgu: "Ne damo Piranskega zaliva! Ne damo Trdinovega vrha! Ne damo Razkrižia!" je označila kot grožnjo zaradi katere bo "plačala" slovenska diplomacija. Proslavo je med Janševijn govorom protestno zapustil hrvaški veleposlanik Miljenko Žagar. Žagar je v intervjuju za Mladino navedel tudi ta razlog: pričakoval je, da se bodo slavili radost in sloga, ne pa da so nekateri govorili o svoji vlogi...V Avstraliji bi rekli "Who is talking!" Hrvaški veleposlanik bi imel res najmanj razloga za zamero. Njegov predsednik dr. Franjo Tudžman ignorira plebiscit hrvaškega ljudstva — ta dan se na Hrvaškem ne slavi, ignorira dan osamosvajanja (istega dne kot Slovenija) — ta dan se ne slavi! Namesto tega obrača liste koledarja nazaj namesto naprej...ustavi se ob dnevu, ko sta prišla na oblast ON in njegova stranka HDZ in ta dan mora slaviti ves hrvaški narod. In predsednik Tudžman je izkoristil ne samo proslavo hrvaške državnosti ampak tudi ooisk v Avstraliji za neresnično kleveto na račun Slovenije, češ da se je osamosvojila s srbskim blagoslovom in dogovorom s Srbijo. Nazaj v Slovenijo: Po besedah zunanjega ministra Zorana Thalerja, naj bi za sprejeme v veleposlaništvih po svetu ob dnevu državnosti porabili 47 milijonov dolarjev...Cilje slovenske zunanje politike naj bi po njegovem prepričanju raje uveljavili brez "vina in sendvičev", čes, da tuji gostje takšne sprejeme največkrat obiščejo le zaradi hrane, ne vedo pa, katera država jih je sploh gostila...za opozicijo je bil tak Thalerjev odgovor škandalozen, saj označuje konzularne sprejeme kot nekake požrtije - in tako razmišljanje naj bi bilo svojevrsten mednarodni incident. Ne samo, da so bili sprejemi v veleposlaništvih prepovedani "ker ni denarja" ampak so bili prepovedani tudi v primeru, če bi si ta našla pokrovitelje. Lojze Peterle je dejal, da je nezaznamovanje dneva državnosti v slovenskih veleposlaništvih po svetu sramotno dejanje, še posebej, ker seje zunanji minister skliceval na težko finančno stanje v času, ko ima Slovenija tri milijarde deviznih rezerv in ugodno gospodarsko rast. "Celo revnejše države, kot je naša, državni praznik izrabijo za svojo predstavitev," je dejal Peterle. Nekateri novinarji so označili dan slovenske državnosti nasploh kot dan, ki bi ga nekateri najraje prespali, čeprav Slovenci nimamo večjega in bolj pomembnega praznika za svojo prihodnost. Zaradi nekaterih rojakov v domovini Sloveniji je človeka včasih kar sram, da je slovenskega rodu. Hvala Bogu, da so med nami tudi drugačni ljudje, ki te, nasprotno, navdajajo s ponosom. Naš častni konzul iz Sydneya g. Alfred Brežnik je verjetno edini na svetu ali vsaj med redkimi, ki je ob dnevu slovenske države pripravil sprejem za konzularni zbor (in s tem že četrto leto svojevrstno promocijo za Slovenijo), in naj se gospod Brežnik še tako jezi name, resnica je resnica: pripravlja ga na svoj račun (tako kot sicer opravlja tudi dolžnost častnega konzula). In tudi zato si od vsen nas zasluži posebnega spostovanja! Vaša Stanka . // . ^ A^ - m UNIVERZA EDVARDA KARDELIA V LJUBLJANI Tajništvo 61000 Ljubljana. Juooalavtl« i Try owbodltv* 11 .J IWuH (ooD twii{ /l 2.cj Univerza v Ljubljani se je res imenovala po Edvardu Kardelju in tudi v Jugoslaviji je bila. Zdaj pa je že nekaj časa daigače, toda univerzitetne službe Še vedno pošiljajo naokrog papirje s staro glavo. Ker vemo, da univerza nima dovolj denarja, predlagamo, naj država nameni denar za nove papiije kar iz proračuna. Stare pa naj za vsak primer spravijo. Človek nikoli ne ve, kcfaj jim utegnejo priti prav. /DELO/ Slovensko veleposlaništvo v Londonu, tako kot vsa druga po svetu, ob dnevu slovenske državnosti res ni pripravilo sprejema za konzularni zbor, toda domislilo se je druge, "najcenejše" predstavitve Slovenije: okrog 6 milijonov tolarjev vredni mercedes 200E so opremili z registracijsko tablico, ki prepričuje Londončane, da je Slovenija država 1 A. ./DELO/ *** Adria Airways je napisala prošnjo za sodelovanje z beograjskim JAT-om v srbščini (jezik za prijatelje), zaradi česar si jih je privoščil direktor Žika Petrovič. V odgovoru piše, da je izbira srbskega jezika znamenje slabega okusa, saj ga Srbi uporabljajo le med seboj in ko gre za partnerje iz prijateljskih držav. "Naj bom povsem jasen in odkrit: vasa uporaba našega jezika ne vzbuja niti simpatij niti spoštovanja. Nasprotno, vse, sanio tega ne,' je zapisal Petrovič in dodal, naj v prihodnje Adria pošilja dopise v angleščini. Naša Borba pa je še priporočila: "Govorite angleško, da vas lahko razume vsak Srb." /DELO/ Jï V DEMOKRACIJI ŠTEJE VSAK GLAS Jakarta — Indonezijska vlada je imenovala za veleposlanika v Avstraliji generala Hermana Mautirija, človeka, kije pred leti izjavil, da je Indonezija v času nemirov v Timorju, ko je prišlo do masakra upornikov, ravnala pravilno. Avstralija je imenovanje najprej potrdila, kasneje, ko pa je prišlo do vse večjih pritožb in pritiskov avstralske javnosti, je indonezijski vladi le svetovala naj imenovanje prekliče, saj bi sicer v Avstraliji prišlo do neredov in tudi general sam bi bil izpostavljen raznim ponižanjem. Indonezijska vlada je, čeravno nerada, imenovanje preklicala. PIŠEJO NAM Draga gospa Gregorič! Prilagam ček za $ 50 za obnovo naročnine za "Glas Slovenije", ki nam ga redno pošiljate. Čestitam Vam k izvrstnemu urejanju. Prav je, da daste vsakemu možnost, da pove svoje, da se sliši ena in druga stran zvona. Nič zato, če se "iskre krešejo". Mentaliteta vsakega izmed nasje rezultat vzgoje in okoliščin, kjer smo rastli in živeli. Tako je "Glas Slovenije" zanimiv za vsakogar. Takrat, ko ne bo nihče nič imel povedati in ne bo ne komentarjev, kiitik in pohval, se bo list bližal koncu. Z željo za obilen uspeh pri Vašem delu, zaključujem te vrstice in Vas lepo pozdravljam. Pater Valerian Jenko, Merryiands, Sydney Spoštovano uredništvo! Lepo se Vam zahvaljuejm za redno pošiljanje Glasu Slovenije.vČasopisa sem zelo vesel in ga prav rad prebiram. Želel bi, da bi ostal tudi v bodoče tako zanimiv. Hvala za Vaš trud. Z iskrenimi pozdravi Victor Javornik, Canterbury, VIC Op.u.: Viktor, slišala sem. da se nahajate v bolnišnici, zato vam želim hitrega okrevanja. Kot vidim ste naš zvesti bralec, upajva, da bova še dolga leta ostala zdrava "leva". Happy birthday! * Spoštovana gospa urednica, z veseljem prilagam ček za nadaljnjo naročnino. Ponosno držim vse številke, od prve do zadnje in če bi kdorkoli rad imel vpogled v razvoj tega časopisa iz naše. sredine, mu rade volje usrežem in mu jih posodim. Čestitam Vam ga. Gregorič za Vaše marljivo in požrtvovalno del o" nadaljujte tako še mnogo let... S slovenskim pozdravom Ivo Klopčič, Newcastle, NSW Draga gospa Stanka! Občudujem Vaše delo pri časopisu! Bog daj, da bi ga še vrsto let opravljala s tako požrtvovalnostjo. Z velikim zanimanjem prebiram vsako številko... Najbolj sem vesela, kadar zabeležite važne prireditvene dogodke med Slovenci v Avstraliji. Nekaj časa je to poslanstvo vršil "Vestnik", ko ga je pod o, kriljem SDM urejal g. Marijan Peršič. Takrat sem sodelovala kot dopisovalka iz Sydneya. Ko se je g. Peršič odločil za zasluženi pokoj, je "Vestnik" spet postal le društveno glasilo (žal v Sydneyu niti ena slovenska organizacija nima niti tega, razen Versko središče, ki izdaja "Nedeljo" in "Rafaela"). Tudi slovenske strani v "Novi dobi" ni več in tako "Glas Slovenije" obvešča Slovence drugod tudi o tem kaj se zgodi na klubu Triglav in pri Slovenskem društvu Sydney. Veliko pa gre tudi mimo nezabeleženega. Prisrčne pozdrave Vam in Vašem "souredniku" Mukiju. Ljubeč pozdrav Danica Petrič, Sydney * Čestitamo Glasu Slovenije! Odboru in sodelavcem pa vedno več uspeha. Za Klub Triglav Vid Stariha, Sydney * Ker sem sam redkobeseden, naj Vam kar denarna nakaznica za obnovo naročnine zapoje zahvalo za: trud, žrtve, skrbi in ljubezen izseljeni Sloveniji, Korajžno in srečno naprej! Prisrčno pozdravljena Ivan Legisa, Adelaide KONZULAT AVSTRALIJE Častni konzul Viktor Baraga Dunajska 22, LJUBLJANA 61 000, SLOVENIJA Telefon: + 61/1327 341 Fax: +61/ 1331 052 OBVESTILA VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE Canberra AU AŽ GOSNAR ODSOTEN Sporočamo vam, da bo g. Aljaž Gosnar, odpravnik poslov Veleposlaništva RS Canberra, v Sloveniji na delovnem obisku in letnem dopustu od 5.7. do 10.8. 1995. V tem času bo posle vodila ga. Tina Omahen, ataše za konzularne zadeve pri Veleposlaništu. SPORED KONZULARNIH DNI Adelaide sobota, 12. 8. 1995 od 15. do 18. ure v prostorih Slovenskeg kluba Adelaide: nedelja, 13. 8. 1995 od 11. do 14. ure v verskem središču Hindmarsh Melbourne ponedeljek, 14. 8. 1995 od 9. do 12. ure v prostorih SNS v Verskem središču Kew od 15. do 17. ure v prostorih Slovenskega društva Jadran Sydney torek, 15. 8. 1995 od 9. do 12. ure v Verskem središču Merryiands od 15. do 18. ure v Slovenskem društvu Triglav USPEŠNA MEDNARODNA OLIMPIADA FIZIKOV Od 5. do 12. julija je bila v Canberri 26. mednarodna olimpiada mladih fizikov. Na olimpiadi so tekmovale ekipe iz 51 držav, med njimi tudi Slovenija. Slovensko ekipo so sestavljali najboljši mladi fiziki iz cele Slovenije: Martin Klanjšek, Jure Babnik, Sašo Pukšič, Andrej Bartolič in Marko Znidarič. Vsi tekmovalci so tik pred odhodom v Avstralijo opravili maturo, v oktobru pa bodo pričeli s svojim študijem na fakultetah v Ljubljani in sicer: trije gredo študirati fiziko, eden medicino in eden matematiko. Tekmovalce sta spremljala g. Ciril Dominko, profesor fizike na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani ter g. Jure Baje, dipl. fizik in mladi raziskovalec na Fakulteti za fiziko v Ljubljani. Dne, 12. julija 1995 je organizator, University of Canberra priredil slovesno razglasitev rezultatov enotedenskega tekmovanja, na katerem je Martin Klanjšek prejel bronasto medaljo, Sašo Pukšič pa je prejel pohvalo. Slovenska ekipa je kmalu po slovesnosti odpotovala v Sydney in nato v Slovenijo. TISKOVNI SKLAD: $ 20.00 Viktor Javornik, $ 30.00 G. Brezovšček; $ 10.00 S J. Prekodravac; $ 10.00 Tomaž Možina; $ 50.00 Ivo Leber; $ 10.00 Slovenski klub Triglav; $ 20.00 Ivan Legiša - HVALA! VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advancc Bank Centre-Level 6. 60 Marcus Clarke-street, Canberra City TEL.: (06) 243 4830 FAX: (06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia, P.O.Box 284. Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure; uradne ure od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar. Ataše za konzularne zadeve: Tina Omahen. KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDUA Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare. Lower Hutt (Wellington). tel.: (04) 567 0027. fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.OBox 30247 Lower Hut. NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.OBox 5 Smithfield NSW 2164 tel.: (02) 604 5133: fax: (02) 604 009 KONZULAT REPUBLIKI- SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW in V1C) Častni konzul Alfred Brežnik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) tel.: (02)314 5116; fax: (02) 3996246 PoStni naslov: P.OBox 188 Coogee NSW 2034 Postojna v znamenju srečanja z izseljenci Štirideseto Srečanje v moji deželi je bilo sproščeno druženje Slovencev, ki živijo v svetu, s Slovenci v domovini, je zapisala v Delu Dragica Bošnjak. Z izseljenci seje sešel tudi predsednik Milan Kučan. Ob osrednjem srečanju je bilo v Postojni in na Primorskem več Kulturnih in drugih prireditev. Avstralski balinarji pa so se te dni pomerili s Postojnčani. Nedelja Slovencev po svetu 1995 Prvo julijsko nedeljo so se pri mašah v slovenskih cerkvah spomnili vseh nas, Slovencev po svetu. Cerkev nam je hvaležna za zvestobo, za to kar smo naredili ob slovenskem osamosvajanju za slovensko državo in kar naredimo za poznanje Slovenije v svetu. Petdeseta obletnica konca druge svetovne vojne pa njihove misli še posebej obrača na tiste, ki so morali zapustiti svoje domove in vse drugo, da so si rešili življenja. "Čas je že. da dočakajo vsaj simbolno popravo krivic", je zapisala Družina. Slavnostna akademija Izseljenskega društva Slovenija v svetu Konec junija je v Zavodu sv. Stanislava izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo slavnostno akademijo v spomin na 50 let izseljenstva in slovenskega povojnega holokavsta oziroma drugi tabor Slovencev po svetu v okviru spominskega tedna. Navzoč tudi dr. Alojzij Šuštar. Slavnostni govornik prof. Tine Vivod iz Argentine. Tine Debeljak zaznamovan s spominsko ploščo Pokojni argentinski Slovenec, pesnik, pisatelj, prevajalec, publicist, urednik, literarni zgodovinarje končno zaznamovan s spominsko ploščo na rojstni hiši v Škofji Loki. Pri slovesnosti je bil tudi njegov sin Tine Debeljak, glavni urednik tednika Svobodna Slovenija iz Buenos Airesa v Argentini. Doprsni kip Ivana Hribovska Na Linhartovem trgu ob cerkvi v Radovljici je dobil častno mesto doprsni kip Ivana Hribovska, pesnika, prevajalca Katula in Sofokleja, ki je ustvarjal v tistem "nečistem času". Debeljaku in Hribovšku so se poklonili ob dnevu slovenske državnosti. 14. Poletna šola slovenskega Pričela se je v zbornični dvorani ljubljanske univerze, udeležuje seje 119 slušateljev iz 26 držav in vsi oi se radi naučili slovenskega jezika. Med drugimi jih je pozdravil tudi predsednik SIM dr. Janez Bogataj; šola je bila ustanovljena pred štirinjastimi leti na pobudo Matice. Slovesnost koprske škofije Ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne so v naravnem amfiteatru nedaleč proč od Cerkna pripravili osrednjo slovesnost koprske škofije. Poleg koprskega škofa msgr. MetodaPiriha in 95 duhovnikov iz koprske, ljubljanske, goriške, tržaške in videmske škofije so se slovesnosti udeležili tudi vidni predstavniki javnega in političnega življenja ter množica romarjev iz Slovenije in zamejstva. Razstava V NUK o slovenski besedi v Avstraliji Kot smo prebrali v Delu, sta SIM in Narodna univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani v razstavni dvorani NUK pripravili razstavo Slovenska beseda v Avstraliji. Odprta bo do 28. julija. Rzdeljena je na dva dela. Najprej je predstavljena Avstralija, kot se je kazala prvim doseljencem — tudi Slovencem, sledijo znanstvena dela (obravnavajo avstralsko pisno ustvarjanje in avstralske Slovence, ki se na svoj poseben način tudi sami razkrivajo avstralskim prijateljem s predstavitvijo svoje domovine). Drugi del pa prikazuje literarno in deloma umetniško ustvaijanje avstralskih Slovencev, piše Delo. Spomenik padlim v desetdnevni vojni za slovensko državo - tudi iz tujine se jih spominjamo s hvaležno in toplo mislijo v Četrta obletnica agresije JLA na Slovenijo in desetnevne vojne Imena žrtev agresije jugoslovanske vojske na Slovenijo bodo za zmeraj ostala vklesana na pomniku padlim v vojni za slovensko državo (na fotografiji). Svojci se jih spominjajo vsak dan. Slovenski' narod v domovini in po svetu, kot njihov dolžnik, se jih spomni 25. junija, na dan slovenske državnosti. Menda kar vsi z eno samo mislijo: da se ne bi ponovilo! Svetovni slovenski kongres Konferenca za Slovenijo (SSK-KS) na razpotju Peto letno zasedanje SSK-KS je minilo pred dnevi v Celju v burnem ozračju. Članstvo SK je namreč zdesetkano, po dveh letih je močno upadlo (od 700 na 140), vzrok so različne razprtije med člani, saj nekateri delujejo s strankarskih pozicij, prav tako je tudi finančno stanje, v zadnjih dveh letih seje KS zadolžila za okoli 1,3 milijona tolarjev. Prav tako ima kar nekaj sodnih sporov. Dosedanja predsednica dr. Irene Mislei je podala svoje poročilo, novega predsednika pa bodo izvolili v prihodnosti. Zasedanja SSK-KS seje udeležil Janez Janša in se zavzel za Slovence po svetu Janez Janša je poudaril nestrankarsko funkcijo SSK. Predlagal je, da bi Slovencem v tujini, ki so pred leti vrnili jugoslovansko državljanstvo, omogočili pridobitev slovenskega brez pravnih zapletov, prav tako pa je treba Slovencem po svetu zagotoviti brezhibne volitve. Zasedanja se je udeležil tudi rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak, ki je poudaril nujnost meduniverzitetnega sodelovanja, ki bo omogočilo še kakovostnejšo akademsko menjavo slovenskih in tujih študentov in profesorjev. Ameriški kongresnik J.L. Obcrstar v Sloveniji V zadnji številki našega časnika smo objavili (pod rubriko "Svet"), da bo letos obiskal Slovenijo J.L.Oberstar. V Slovenijo je prispel na povabilo predsednika Milana Kučana prav te dni. Razen s Kučanom se je pogovarjal z obrambnim ministrom Jelkom Kacinom, ministrskim predsednikom dr. Janezom Drnovškom m zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem. Udeležil se je tudi Izseljenskega piknika v Postojni. Obiskal je še Maribor in Ribnico. V tujino s precej več gotovine kot do zdaj Doslej so lahko državljani Slovenije v tujino naenkrat zakonito odnesli za tisoč mark tuje gotovine, odslej pa bodo lahko carinikom pokazali tri tisoč mark (ali druge valute v tej vrednosti) na osebo. Se vedno pa velja, da jim ob vrnitvi v Slovenijo cariniki lahko ocarinijo vse nakupe, vredne več kot 100 ameriških dolaijev. Teharje — Rana narodnega razdora še nezaccljena Ob križu na Tehariah seje konec junija zbralo približno 1500 ljudi, da bi predvsem z molitvijo počastili spomin na pobite in mučene v teharskem taborišču. Nad prireditvenim prostorom so plapolale žalna, slovenska državna in slovenska nacionalna zastava. Mariborski škof Franc Kramberger je med mašo dejal, da pomeni bratomor velik madež v slovenski zgodovini. Le priznanje krivice, odpuščanje in sprava nam bodo odprli vrata v prihodnost... Slovenija vstopa v satelitski svet Slovenija je podpisala kooperacijsko pogodbo z mednarodno multimediisko družbo Nethold (nizozemski lastnik) o ustanovitvi Satelitske agencije za Slovenijo (SLOSAT). V Sloveniji lahko na Astnnem transponderju 63 sprejemajo FilmNetov program s slovenskimi podnapisi. Š podpisom naj bi se uresničil tudi projekt' Slovenija na satelitu", s katerim bi bilo olajšano povezovanje s Slovenci po svetu. Satelitsko oddajanje slovenskih programov se bo začelo predvidoma ob koncu letošnjega leta. ZDRAVILIŠČA DOLENJSKE TOPLICE Zdravilišče Dolenjske Toplice SLO-68350 Dolenjske Toplice tel.: + 3868 65230, 65 703, fax: + 3868 65 663, tlx: 35821 Eno najstarejših in najbolj znanih naravnih zdravilišč je najsodobnejše in najlepše urejeno zdravilišče v Sloveniji, lani so prejeli prvo nagrado. Lani so tudi zaživele specialistične ambulante, obnovili so gostinsko tehnologijo za pripravo hrane ter izboljšali klimatizaciio v hotelskem delu in restavraciji. Zdravijo revmatične in druge bolezni. ROGAŠKA SLATINA Zdravilišče Rogaška Zdraviliški trg 14, SLO-63250 Rogaška Slatina tel.: + 3863 814 411, 814 414, 814 603, fax: + 3863 814 636 Novost: V zdravilišču Rogaška Slatina so se na podlagi velikega zanimanja in v sodelovanju z nekaterimi agencijami odločili za organiziran prevoz gostov iz Ljubljane, Kranja, Portoroža in Kopra v izbran hotel v Rogaški. Prevozi bodo trajali do konca septembra, namenjeni pa so vsem tistim, ki nimajo ali ne želijo potovati z avtomobilom. Začelo se je tudi tradicionalno Glasbeno poletje 95, ki bo trajalo do 23. septembra. Najpomembnejša prireditev je takoimenovani "Anin ples'', katerega začetki segajo več kot sto let nazaj, ter "mini folklorni festival Rogaška", s slovensko, novozelandsko, rusko in mehiško folkloro. Se ena novost: letos so vse prireditve za goste brezplačne. MORAVSKE TOPLICE Zdravilišče Moravske Toplice Kranjčeva 12, Moravske Toplice SLO-69221 Martjanci tel.: + 3869 48 210, 48 106 fax: + 3869 48 607, tlx: 38675 V poletnih mesecih juniju, juliju in avgustu, so pripravili programe "počitnic za vso družino': devet bazenov, tobogani, športni park z igrišči na umetni travi, peščena teniška igrišča, kolesarjenja, izleti in veliko zabav za najmlajše. 5-dnevne počitnice polpenziona že od 299 DEM. 7-dnevne polpenzion že od 399 DEM. Dodatni popust za upokojence. RADENCI Zdravilišče Radenci Zdraviliško naselje 14, SLO-69252 Radenci tel.: -I- 3869 65 331, 65 006, fax: + 3869 65 054, tlx: 38669, BTX number: 3535364 ' Tradicionalni 42. gostinsko-turistični zbor Slovenije bo letos 24. in 25. oktobra v Radencih. Razstavljene bodo kuharske in slaščičarske mojstrovine. Na programu so strokovna tekmovanja dietnih jedi, jedi pred gostom in v kotličkih itd., znanja bodo pomerili tudi poznavalci vin, receptorji, sobarice, barmani... ATOMSKE TOPLICE Zdravilišče Atomske Toplice SLO-63254 Podčetrtek tel.: + 3863 829 000, fax: + 3863 829 024, 829 009 Novi bazen bo imel tisoč kvadratnih metrov vodnih površin s slapom, 120 masažnih podvodnih šob, mostova in...bar v vodi! Dolenjske toplice TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Turistična zveza Slovenije praznuje letos 90 let. Leta 1905 je bila v Ljubljani ustanovljena deželna zveza za povzdig tujskega prometa. Ustanovilo jo je 22^turističnih društev, danes pa je v njej združenih 345 turističnih društev. PRIREDITVE NA OBALI IN POSOČJU Za prvi val turistov so v Portorožu pripravili ognjemet, poleg tega je bila še vrsta drugih prireditev. V Strunjanu je bil solinarski praznik, na katerem so se v svojih igrah pomerili solinarji, v Zusterni pri Kopru so priredili Zusternske noči, prireditve so bile tudi v Sv. Petru, Ospu in še ponekod ob obali. Veliko gostov so pritegnile prireditve v Posočju - v Mostu na Soci je bila tridnevna prireditev Noč na jezeru, ki je potekala v znamenju gastronomskih presenečenj. Največja je bila skoraj 500 kilogramska Gorenjkina čokolada. Na prireditve so prišli tudi Slovenci iz tujine, med njimi skupina umetnikov, ki so se v kraju ob Soči udeležili likovne kolonije Slovenske izseljenske matice, med njimi je bila tudi naša rojakinja iz Tasmanije Anka Makovec. ČRNOMELJ Ljubljančani in vsi ob dolenjski železniški progi se bodo lahko letos poleti dvakrat na dan odpeljali s posebnim kopalnim vlakom kopat na Kolpo in se z vlakom tudi vrnili istega dne. Prvi vlak je odpeljal 1. julija, zadnji pa bo odpeljal 31. avgusta. LEDENIK LEDINA Na ledeniku Ledina pri Jezerskem so si obiskovalci privoščili nenavadno razvedrilo —Julijsko smučanje. Na ledeniku pod Skuto se je namreč začela poletna smučarska sezona in pred dnevi je bilo tam tekmovanje slovenskih lovcev v veleslalomu za pokal kristalnega gamsa. PORTOROŽ V Kristalni dvorani zaprtega hotela Palače se je pred dnevi zvečer zabavala tudi "belgijska grofica". Obleke za čuvaje v starem slogu si je hotel Palače izposodil v novogoriškem gledališču. Od ceste do Kristalne dvorane je bila po parku - položena rdeča preproga, ob njej so gorele baklje. Gospa se je pripeljala v Portorož z belim rols rovceom, v široki sreDmomodri obleki, sveže cvetje po mizah pa se je moralo ujemati z barvo njene obleke. ŽUŽEMBERG Nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je v navzočnosti velike množice blagoslovil prenovljeno cerkev sv. Mohoija in Fortunata, ki so jo maja 1944 zažgali partizani. Cerkev bo veljala za cerkev narodne sprave. Zahvalili so se vsem, ki so pri obnovi prispevali, država doslej ni dala nič. BOSNA - SREBRENICA, ŽEPA Včeraj Sarajevo, Banja Luka, Tuzla, Bihač, itd., danes Srebrenica in Žepa, jutri...? Vedno smo mislili, da ne more biti še huje, pa smo se zmotili. Je res? Baje srbski Četniki bošnjaškim-muslimanskim otrokom režejo ušesa, oči in roke, ponovno ponižujejo in posiljujejo ženske, masovno ubijajo muslimane, zakopavajo jih celo z buldožerji, muslimanke se obešajo, skačejo z visokih stavb, ubijajo se celo s kamni. Narod je živel tri leta v kleteh, je bos, napol oblečen, bolan, izčrpan...Unprofor pa gleda! In sodeluje v zločinu! Svet pa teh grozot ne bo hotel nikoli priznati! Mladičevi četniški armadi so priskočili na pomoč Arkapovci, paravojaška skupina znanega zločinca in Kriminalca Zeljka Ražnjatoviča Arlcana iz Srbije, ter drugi vojaki in generali vojske takoimenovane Jugoslavije. TV kamere nam prinašajo slike ubogega trpečega bošnjaškega ljudstva, ki čepi po grmovju kot ranjena zver pod milim vročim nebom. In Kje je še 15 - 20.000 ljudi - nihče ne ve! Svet molči, nobenih obsodb! Nekaj redkih Komentarjev in obsojanj: komentator ABC televizije v Avstraliji izreče sramotno resnico: "Vse je bolj podobno Afriki kot pa Evropi!" In na isti televizijski postaji se upa pojaviti predsednik Srbske narodne zveze v Avstraliji, četniški podpornik Ilija Glišič in javno čestitati "hrabrim srbskim borcem, ki so tako junaško osvojili Srebrenico!" Junaško?! Potem, ko je Unprotor pobral bošnjaškemu ljudstvu orožje.'...In komentar nekega ameriškega senatoija; "You Serbs are pigs!" in psovko ponovi štirikrat. Za enim škandalom drugi...Vodstvo BIH že dlje časa noče imeti nobenih stikov s posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN Jasušijem Akašijem, saj je mnenja, da je naklonjen Srbom. Kdo se tako kruto poigrava z bošnjaškim ljudstvom? Pojavljajo se špekulacije da nameravajo na Akašijeveo mesto postaviti Stoltenberga. Thorvald Stoltenberg je človek, znan po škandaloznih izjavah: "...Srbi nimajo etnične, pačpa zgodovinsko pravico na BIH...tam ni državljanske vojne, saj so vsi Srbi. Hrvati in muslimani ne obstajajo, saj gre v obeh primerih za Srbe, ki so v preteklosti prestopili v islam ali rimskokatoliško vero..." Stoltenberga se drži vzdevek enega od junakov poljske risanke "Bolek in Lolek" - drugi je David Owen, ki se je, hvala bogu, zaradi svojih neuspehov umaknil. Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako zelo tragično. Zakaj gre svet tako zelo na roko srbskim četnikom? In zakaj vsi tako zelo brezvestno buljimo v televizijske zaslone, nemo poslušamo poročila - in ne storimo ničesar? Ni demonstracij, ni protestov, ni groženj agresorju. Smo se res navadili ...? Bošnjaški narod v Avstraliji pa preko svojih radijskih oddaj poje, poje in poje..."Vsa bolečina sveta je danes v Bosni..." Ali jih sploh kdo res sliši? /Komentar S.G J VATIKAN PAPEŽEVA MOLITEV ZA BIH, 17. julij 1995 Ob koncu molitve Mariji, še enkrat zaupam Materi božji izkušnjave in usode vseh naših bratov v Bosni in Hercegovini, katerih osnovne pravice, med katerimi je tudi pravica do življenja, še naprej tako barbarsko teptajo. Vsi smo temu priče. V božjem imenu zahtevam za njih pravico, mir in razumevanje. Kaj bodo odgovorih odgovorni za tako strašna nasilja, ko jih bo pravični sodnik vprašal: Kaj si naredil s svojim bratom? Kakšen izgovor bo imel tisti, ki je preprečil dostavo hrane za tisoče lačnih? Kako bodo vstopili v večno življenje tisti, ki so izgnali bližnjega iz njegove hiše? Naj vas Bog navdihne s čustvi bratstva in človečnosti, in podari vztrajnosti vsem, ki prinašajo vsaj malo miru in podpore številnim izčrpanim družinam. Zahvaljujem se mirovnikom ZN in drugim humanim organizacijam, ki s svojim zavzetim delovanjem izražajo solidarnost celotne človeške družine. Bog miru naj vas izpopolni za vsako dobro delo! /Iz hrvaškega jezika z Radia SBS prevedla S.G J Slovenski narodni svet Viktorije je poslal sožalno pismo na Radio 3 ZZZ avstralskemu bošnjaškemu narodu, obenem pa ie obsodil agresijo srbskih četnikov na nedolžno muslimansko ljudstvo v BIH. NAŠA SLOVENIJA Ob četrti obletnici samostojne slovenske države se je glavni in odgovorni urednik Naše Slovenije Ludvik Skoberne obrnil na predsednika RS Milana Kučana in na predsednike parlamentarnih strank s prošnjo, naj ocenijo preteklo obdobje in napišejo za rojakinje in rojake v tujini, kaj sopo njihovem mnenju glavne naloge, ki stojijo pred Slovenijo. Njihove odgovore je revija posredovala v celoti. Milan Kučan je med drugim dejal, da ne more razumeti zakaj se vedno znova obnavljajo stara ideološka sovraštva in prepiri. "Verjamem, da želite tudi vi enako kot to želim in si za to prizadevam tudi sam, da se od neprijazne preteklosti čimprej ozremo v prihodnost, kajti zanjo in za današnji dan smo odgovorni, da nova država poravna tudi vse tiste krivice in škode, ki so jih, ob velikanskih žrtvah v boju zoper fašizem in hitlerizem. državljani utrpeli tudi zaradi nerazumnih dejanj oblasti, nastalih pri nas po letu 1945 in da se bomo potem, od polnem spoštovanju vsakršnih človeških, tudi političnih različnosti, lahko v celoti posvetili graditvi novega slovenskega državnega doma. Prepričan sem, da tudi Vi, drage rojakinje in rojaki (v tujini), to želite iz vsega srca in da ste pri tem pripravljeni tudi v prihodnje pomagati svoji domovini. Vaš Milan Kučan." PRIMORSKI DNEVNIK Primorski dnevnik letos slavi svojo 50-letnico. Njegov glavni urednik Bojan Brezigar (bil je tudi prvi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa) je ob tem jubileju zapisal: "Primorski dnevnik je nastal 13. maja 1945, vendar segajo njegove korenine v konec prejšnjega stoletja, ko je v Trstu začela izhajati Edinost, ki ie bil prvi dnevnik primorskih Slovencev (od 1894)", Klavdij Palčič pa je dejal, da bi si brez Primorskega dnevnika življenje in uspehe Slovencev v Italiji težko predstavljali. DELO Ob Srečanju v moji deželi je ljubljanski dnevnik Delo izdal prilogo poa naslovom "Slovenija v srcu". V prilogo so uvrstili poslanici slovenskim izseljencem (v slovenščini in angleščini) predsednika Milana Kučana in nadškofa in ljubljanskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Na drugi strani je članek ar. Petra Venclja, ki govori o dejavnostih Urada za Slovence po svetu pod naslovom "Več je vredna dobra beseda, kot birokratska obljuba". Dr. Janez Bogataj predsednik SIM govori o delu te ustanove pod naslovom ' Trne matica naj ostane, drugačna bo vsebina". Pol druge strani je Delo posvetilo urednikom slovenskih medijev, ki so se zbrali v Sloveniji, objavlja njihove fotografije in misli pod naslovom "Bolje obveščeni, povezani, prodornejši, bolj učinkoviti". Na tretji §trani j e skoraj polovica strani posvečena pogovoru z Jožetom Žoharjem, Jana Valenčič, Slovenka iz Londona pa razmišlja o arhiviranju osamosvojitvenega gradiva iz leta 1991 po svetu. SLOVENEC Datum slovenske osamosvojitve sovpada tudi z izidom prve številke časnika Slovenec. Njegovi lastniki želijo, da bi bil desnosredinski ali konzervativno orientiran čansik. "Želi biti tudi časopis za ljudi, ki se niso mogli uveljaviti v javnem življenju v zadnjih 50 letih, in pokazati na krivice, ki so se jim godile in se jim še godijo", je dejal v Sobotni prilogi Janez Obreza, direktor družbe Slovenec in govorni urednik lista. DELO Mario Janjnik pod naslovom "Slovenija država 1 A" govori o Matjažu Šinkovcu, veleposlaniku RS v Londonu in med drugim pravi: "Po besedah nekega britanskega parlamentarca, ie naš veleposlanik osrednja figura mnogih šal in anegdot, ki krožijo v diplomatskih krogih v Londonu. Baje je eden redkih veleposlanikov, ki je zahteval in dobil osebnega šoferja iz Slovenije skupaj z vso njegovo družino. Slednji ne govori angleško, pa tudi na London se ne spozna. Naš veleposlanik prebiva v rezidenci, kakršne si ne morejo privoščiti veleposlaniki mnogo večjih in bogatejših držav. Višine letne najemnine raje ni omeniti, saj je za naše pojme astronomska...če vse drži, se popolnoma strinjam z g. Sinkov -cem, daje Slovenija država I A, vsaj zanj. V DRUŠTVU SLOVENSKIH PISATELJEV V LJUBLJANI PREDSTAVILI PESNIŠKO ZBIRKO JOŽETA ŽOHARJA V torek, 27. junija 1995 §o v Društvu slovenskih pisateljev v LJubljani predstavili Žoharjevo pesniško zbirko "Veku bukev". Pesmi je bral tržaški pesnik in gledališki igralec Aleksi Pregavc. Dvorana je bila popolnoma zasedena z ljubitelji slovenske besede iz Slovenije, Amerike, Argentine, Avstralije in od drugod. Tako so Žoharjevo delo spoznali tudi Slovenci iz drugih kontinentov, v njegovi poeziji so začutili sebe, saj nam govori o biti "tu in tam", o naši razdvojenosti, ki jo Čutimo vsi, ki živimo v tujini. Nekdo je dejal: "Jaz ne živim v Argentini, šel sem tja le umreti!' Avstralski Slovenci smo lahko ponosni, da premoremo ljudi, ki znajo take občutke tako lepo, s slovensko umetniško besedo strniti na papir. Pesniku Jožetu iz srca čestitamo k uspehu! Z obiska v Sloveniji Ivanka Škof Z leve: dr. Peter Vencelj in Jože Žohar na srečanju slovenskih novinarjev v Ljubljani 31. SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA, LITERATURE IN KULTURE Seminaija, ki je potekal do 15. julija na Filozofski fakulteti seje udeležilo sto trideset tujih slavistov, med njimi tudi iz Avstralije. OB 70-LETNICI CIRILA ZLOBCA V Sežani so na slavnostni akademiji počastili življenski jubilej pesnika in akademika Cirila Zlobca - pesnika ljubezni in Krasa, svetovljana in humanista. Vrhunec večera je bil nagovor predsednika RS Milana Kučana, ki je na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti jubilantu izročil najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode Republike Slovenije. DRAGO JANČAR DOBITNIK ROŽANČEVE NAGRADE Na Rožančevi domačiji v VoljČjem gradu pri Komnu sta založba Mihelač in Dnevnik podelila nagrado Maijam Rožanca za izvirno slovensko esejistično zbirko, ki jo je tokrat že drugič prejel Drago Jančar. Tokrat za zbirko esejističnih zapisov "Egiptovski lonci mesa". TEČAJNA LISTA - slov. tolanev (SI I) Julij 1995 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija 1 AUD 79.5722 80.0510 Nemčija 1 DEM 81.1340 81.6223 ZDA 1 USD 112.0217 112.6959 Srednji tečaj hrvaške kune: 2256.6654 SIT za 100 kun V ŽUSTERNI PRI KOPRU SO NAPRODAJ APARTMAJI Apartmaji stanejo od 50 do 80 tisoč mark. Potem, ko se je projekt Vila Golf v Rogaški Slatini pokazal za uspešnega -od 41 je neprodanih le še sedem apartmajev — je podjetje SKB Nepremičnine & Leasing predstavilo^ prodajo .apartmajev v Žusterni. Kupci, ki bodo plačali ceno apartmaja v osmih dneh bodo imeli pet odstotkov popusta, sicer pa je mogoče apartma kupiti s 15 odstotki gotovine, preostanek pa plačati v šestih mesečnih obrokih. Vsega skupaj je 36 apartmajev, veliki so od 17,5 do 22,85 kvadratnih metrov, v vsakem je mini kuhinja ter kopalnica s tušem. Možno bo kupiti tudi opremljen apartma. Apartma bo mogoče klimatizirati, priključiti na telefonsko omrežje in kabelsko televizijo. Kupcem bo v sodelovanju s Hoteli Koper ponujeno varovanje, vzrževanje in čiščenje apartmajev, ter pranje perila, posebej pa tudi organizirano oddajanje, če bodo kupci apartma želeli dati v najem. Naselje je v prijetni senci borovcev, v bližini hotela Žustema. NOVOST V SLOVENSKEM PROSTORU Ustanovljena Inženirska akademija Slovenije. Namen: da po svojih močeh pripomore k učinkoviti politiki gospodarskega ravoja Slovenije, inženirski znanosti in njeni splošni industrijski uporabi. KMEČKI SKLADI SE POLNIJO En dan pred uradnim koncem zbiranja certifikatov, 6. junija letos, je Kmečki sklad 2 dosegel najvišji razpisni kapital. Že zdaj je veliko zanimanje za vpis certifikatov v Kmečki sklad 3, v katerega je moč vpisati certifikate od 29. junija letos dalje, razmišljajo pa že o skladu 4. Kmečki družbi je svoj certifikat zaupalo v upravljanje okoli 70 tisoč Slovencev iz vseh krajev Slovenije in vsen starosti. USPEŠNO POSLOVANJE KREKOVE BANKE - VEČ KOT 250 MILIJONOV TOLARJEV DOBIČKA Poleg poslovalnice v Mariboru so mrežo razširili še v Ljubljano, Novo mesto, Zreče, Novo Gorico, enoto v Šoštanju, načrtujejo še enote v Kopru, Celju in Murski Soboti. Raziskave javnega mnenja so pokazale, da Slovenci Krekovi banki nadpovprečno zaupajo. Pri Krekovi banki so se zdaj odločili že za razpis četrte emisije delnic, kjer bo v javni prodaji 18.000 delnic. Delničarji so sklenili, da dobička letos ne bodo delili, temveč bodo z njim povečali jamstveni bančni kapital. Od začetka poslovanja do 12. januarja letos je Krekova banka izdala 160.000 delnic v treh izdajah, kupilo pa jih je 5.383 delničarjev. Pri tem je zanimivo, da je največ delnic kupilo prebivalstvo (kar četrtino), sledi gospodarstvo (16 odstotkov), javni sektor (13 odstotkov) in tujci (6 odstotkov vrednosti). Izdaja Število Število navadnih Število prednostnih delničarjev delnic delnic Prva 2.892 39.148 10.852 Druga 1.317 25.000 25.000 Tretja 1.175 25.000 35.000 SkufKij 5383 89.148 70.852 v % 100 56 44 1 'sega skupaj prodanih delnic 160.000 TONE KUNTNER: MARIJA SNEŽNA Marija Snežna si je očitno priborila mesto ne samo v krajevnem smislu ampak tudi v literaturi. Nam znani pesnik Tone Kuntner je pred kratkim izdal novo zbirko svojih pesmi pod tem imenom "Marija Snežna UMRL BORIS KRALJ Umrl je slovenski gledališki in filmski igralec Boris Kralj, rojen 19. maja 1929v Cerknici. Že kot študent se je uveljavil kot radijski igralec, v ljubljanski Drami pa je igral dolgih 30 let. Za svoje ustvarjanje je dobil leta 1990 tudi Borštnikov prstan, leto zatem pa je izdal pesniško zbirko ' Posla vljanja ". .....« dffT ■asa -—sen —asi KREKOVA POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE d.o.o. Tudi Vi ste upravičeni do deleža Slovenskega družbenega premoženja. Izpolnite pooblastilo s katerim pooblaščate Krekovo družbo, da za Vas uredi vse potrebno za odprtje certifikatnega "računa in vpis lastninskega certifikata (privatization shares) v Krekovo investicijsko družbo Klas. Pooblastila so na voljo v slovenskih cerkvah in slovenskih konzulatih. Pooblastilo overite na konzulatu in ga pošljite na KREKOVO PDU, Gregorčičeva 37/1, 62000 MARIBOR, SLOVENIJA S tem boste postali delničar Krekove investicijske družbe. Potrdilo o lastništvu delnic Vam bomo poklali po pošti. Za nadaljne informacije smo na voljo na tel. — 386 62 20 191 KREKOVCI VAS VABIMO Spoštovani rojaki! Z NAMI STE NA SVOJI STRANI! SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA ČLAN IZSELJENSKEGA SVETA ZA VIKTORIJO IN TASMANIJO Tvo Leber Spoštovani, za vsako leto, od drugega 1996. leta naprej, sta se Slovenska izseljenska matica in Ministrstvo z a kulturo RS odločila, da bosta predstavila po eno celino kjer žive Slovenci in to na kulturnem, ekonomskem in športnem področju. Kot vam je že znano, bo drugo leto aprila, maja in junija v Sloveniji razstava slovenskih likovnih umetnikov iz Avstralije. Ta podvig vseh štirih članov Izseljenskega sveta za Avstralijo bo možen le s tesnim sodelovanjem in pomočjo slovenskih organizacij v Avstraliji. V Sloveniji bomo predstavili razen likovnega ustvarjanja še našo slovensko literaturo (knjige, časopise, klubske novice, kulturne programe itd.), naš izobraževalni program slovenskega jezika, ekonomsko sodelovanje, glasbo in šport. Člani Izseljenskega sveta v Avstraliji se zavedamo velike obveznosti pri pripravah tega velikega podviga in zato vas prosimo za sodelovanje in pomoč. Več informacij lahko dobite pri'. . " Ivo Leber, 25 reserve Rd. Beaumaris, VIC 3193, Telefon: (03)9589 6094. NA KRATKO IZ SLOVENSKE SKUPNOSTI — Razveseljiva novica: pater Valerian Jenko ostane v Avstraliji! Frančiškanski provincialat je izdal za tri leta navodilo, po katerem ostane pater Valerian še naprej v Verskem in kulturnem centru sv. Rafaela v sydneyskem Merrylandsu kot pomočnik patra Tomaža Menarta. Pater Tomaž Menart je bil imenovan za provincialnega delegata za patre v Avstraliji. Do sedaj je imel to službo pater Tone Gonup, ki seje tej dolžnosti odpovedal. — 29. redni letni ples Slovenskega društva Melbourne je tudi letos potekel v znamenju mladih. Nenavadna eleganca, dobra organizacija, vzdušje ""kabareta" in nabito polna dvorana; so bile glavne značilnosti tega večera. SDM se lahko ponaša s svojo mladino, saj bi lahko prišteli k njihovim uspehom že to, da zna zbrati drugo in tretjo generacijo Slovencev na svojem prelepem hribčku v Elthamu. — Na rednem letnem občnem zboru v Slovenskem društvu P\an\ca so izbrali novi odbor, predsednik Matija Cimerman, dosedanja predsednica Ivanka Kolačko, ki je zadnje čase malce bolehala bo šla na zasluženi počitek, sicer pa ji ostane še velika odgovornost na mestu predsednice Sveta slovenskih organizacij Viktorije. — Novi odbor so dobili tudi v Slovenskem društvu "Ivan Cankar"-Geelong, ki se pripravlja na proslavo 40. obletnice svojega delovanja (novembra letos); predsednik je ostal Franc Kolenc. Umrl je DINO RIJPNIK bivši predsednik Slovenskega primorskega socialnega kluba Jadran -njegov aktivni član do zadnjega, pevec v pevskem zboru Planinka nekdanji sodelavec v slovenskih oddajah na Radiu 3 hA, član drugih slovenskih organizacij in naš naročnik. Pokopan je v ponedeljek, 11. julija 1995. Naj mu bo lahka avstralska žemljica. Soprogi m hcerKi ter ostalim ožaloščenim naše iskreno sožalje. Uredništvo Glasu Slovenije HVALA Tiskarni Distinction Printing Pty. Ltd. 164 Victoria Street. Brunswick VIC 3056 telefon: (03) 387 8488 in njenemu lastniku Simonu Spacapanu za brezplačno tiskanje podlog za umetniško izdelavo časnika Glas Slovenije, s katerim smo prištedili nekaj sto dolarjev. Uprava in Uredništvo OD TAM, KJER MESECI SO SAMI MAJI Jožica Gerden Spominska svečanost v Kočevskem Rogu Vrnila sem se v Milduro iz obiska moje drage Slovenije, kjer sem preživela nekaj nepozabnih tednov z domačimi in znanci. Vsa polna sem še prelepih spominov in vtisov ob posebnih doživetjih, pa tudi polna nove energije, ki sem jo črpala iz moje rodne Dolenjske. Moja dežela se mi zdi vedno lepša in bogastvo narave, ki sem ga zaužila me duševno krepi in vame vliva poseben ponos. Res je, kakor je spesnil moj rojak Tone Pavček: '...na Dolenjskem meseci so sami maji..." Oh, da bi me le Bog obdaril s pesniškim darom, moji deželi bi rada zapela najlepši slavospev vseh časov. Zapela bi, kako nas v mesecu juniju svečano pozdravlja cvetje kostanjevih orjakov in vabi pod svoj krov: "...domov izseljeni sinovi, hčere!" Zapela bi o vasi, kjer lipa cvetoče dehti ter nam ponuja svoj zdravilni napitek; kjer tako sladko rdeče češnje zorijo in drobne borovnice modrijo, pa dišeče gozdnje jagode vabijo "daj, posladkaj se in pridi v naš čudoviti gozdni raj!" Zapela bi kako kresovi po hribih gorijo in kako v temni noči kresničke preletavajo in se poigravajo...kako se penijo nabrekle reke in žuboreči potočki, kako vabljivi so griči in majhne cerkvice, ki na vsakem čepijo in šla bi spet na žegnanje v domačo vas k sv. Petru in še malo višje, k cerkvi sv. Ane... Mogoče ne bi nikoli znala tako ljubiti in °ledati domovino v takšni svetli luči, če je ne bi zapustila in jo tako zelo pogrešala. Občutki ponovnega prihajanja so vedno globlje doživeti in nova poslavljanja vedno bolj boleča... Ob obisku domovine sem imela priložnost, da sem se Erikliučila udeležencem programa, ki ga je organiziral 'raa za informiranje s sodelovanjem Urada za Slovence po svetu, za delavce slovenskih medijev v tujini (radia in časopisov). Ker je bil za uracinega predstavnika Glasu Slovenije določen Jože Žohar iz Sydneya, bom prepustila njemu, da podrobneje opiše vse kar smo tam doživeli. Zame je bil to poseoen dogodek, saj sem si takih povezav že dolgo želela, vse odkar mi je uspelo "priboriti" mesto na lokalnem etničnem programu za Slovenski čas, kar pred desetimi leti, v "jugoslovanskih časih" tudi pri nas ni bilo lahko. Pisana druščina osemnajstih rojakov iz vseh koncev sveta je kmalu našla skupno pot, saj imamo vsi podobne izkušnje, čeprav je vsak zase nosil to "dvojno kulturo" in svoje osebno prepričanje. Med seboj smo se z nekaterimi bolj, z nekaterimi manj ujemali v naših razpravah in pogledih. Za našo zastopnico se je prostovoljno prijavila zelo sposobna Jana Valenčič iz Londona. Pa več kdaj drugič... Marija in Vinko Ovijač ZLATOPOROČENCA 1945 - 1995 Danes je praznik pri nas; ata in mama praznujeta svoj pedeseti poročni dan... Ko sta bila Marija in Vinko mlada, sta se našla na Gorenjskem. Vinko se je rodil 18. januarja 1922. leta. Po težkih letih vojne ie Ovijačeva družina zapustila rojstni kraj in se znašla v taborišču v Judenburgu. Marija, rojena Mrak, se je rodila 22. avgusta 1925. leta in jq, s svojima sestrama Justi in Štefko sledila Ovijačevi družini v Judenburg. Tam ju je 21. julija 1945. leta poročil duhovnik Johann Klemenčič. Nista imela zlata, ne srebra (zato je Vinko sam izdelal poročna prstana iz pločevine), imela pa sta se rada. Mladi par seje v maju 1946 leta odpravil na pot v Venezuelo, v deželo, ki jima je obljubljala svobodo in zaslužek. Gotovo ten pedeset let ni sonce le vama sijalo. Gotovo je večkrat srce v skrbi in strahu trepetalo. Marca 1951 je Bog blagoslovil njun zakon s hčerko Olgico. Za njo je kmalu priiokala v njuno naročje Mari, kot tretji pa se jima je rodil Karlo. Gospodarsko stanje v Venezueli po dvanajstih letih, ki sta jih tam preživela, ni kazalo najboljše. Spet sta pakirala kovčke in se s svojimi tremi otroci podala na pot v Avstralijo. V Sydneyu jih najdemo v letu 1958. S prisluženim denaijem v Venezueli sta takoj kupila hišo v Yagooni, leta 1967 pa sta zidala nov domek v Bankstownu, kjer živita še danes. Nova dežela, nov jezik, nova hiša, zakaj pa ne še nov dojenček, sta razmišljala...in v letu 1968 se jima je rodil še Vinček. Danes so vsi štirje otroci poročeni, naštela pa sem še šest vnukov. Naša predraga ata in mama, kako naj zahvalimo danes se vama? Ne samo da sta nam vzor lepega, krščanskega zakona, tudi za slovensko skupnost v Sydneyu sta veliko storila in žrtvovala. Vinko je bil dolgo vrsto let predsednik Slovenskega društva Sydney, ki je prav tiste čase gradilo svoje prostore v Horsley Parku. Marija, kot dobra gospodinja, je kuhala in pekla potice, krofe in štrudelj. Zraven pa se je vedno smejala in pela. Dolgo vrsto let že prepeva v cerkvenem pevskem zboru pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. Ob nedeljah pred sveto mašo pa tudi uči ljudsko petje in sodeluje pri igralski družini. Ko mnogi starejši pravijo kako so pozaoljivi, naj povem, da teh težav Marija nima. vlogo se nauči čez noč in se vanjo vživi kot da je rojena za oder. Tudi njuni otroci so redno nastopali na slovenskih prireditvah. Olgo še danes vidimo na odru, njen mož Jože Lah pa je trenutno tudi predsednik SDS. Nista po samih le rožah hodila tudi med trnjem se pot vama je vila. Ali nosila v srcu sta moč - vera svetila vama v vsako je noč! Zdaj, ko sta upokojena..."Ata je ponosen za zelenico okoli hiše, mama razmnožuje lončnice za prodajo na stojnici v Merrylandsu. Hodita na sprehode, obiskujeta prijatelje in ure in ure igrata 'backgamon game', je povedala njuna hčerka, ki je tudi organizirala slavnostno kosilo 23.7.95 v prostorih društva. Hvala vama, draga Marija in Vinko za lep zgled družinskega življenja in za vse kar sta storila in še delata za slovensko skupnost. Danica Petrič /verzi s. Aleksandra/ PROSLAVA DNEVA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Slovensko društvo Melbourne Milena Brgoč Nastop slovenskega otroškega vrtca, Marcela Bole bere svojo pesem V nedeljo, 25. junija 1995 smo veselo praznovali četrto leto samostojnosti Republike Slovenije tudi v SDM. Prišlo je veliko ljudi in dan je nasploh potekal živahno. Poleg programa smo organizirali še razstavo slovenskih znamk - gospa Mavra Vodopivec je prišla iz Adelaide posebej za to priložnost. Pokazala nam je svojo zbirko znamk, ki so izšle v času nove države Slovenije, ogledali pa smo si lahko tudi znamke našega Frenka Rihtarja. V njegovi zbirki so tudi znamke iz preteklosti, saj ena najstarejših sq°a v serijo verigarji, ki je izšla v Ljubljani leta 1918. Ce želi kdorkoli kaj več vedeti o slovenskih znamkah, lahko pokliče gospo Vodopivec v Adelaide na telefon: 08-3463504. Na našem hribčku smo ta dan razstavili tudi slovenski tisk, ki še izhaja ali je izhajal v preteklosti, dela naših slovenskih oesnikov in pisateljev ter ustvarjalna dela naših avstralskih »lovencev. Z leve: Aljaž Gosnar, Milena Brgoč, predsednik SDM Kari Bevc in Mavra Vodopivec. Desno Frenk Rihtar. Fotografije: Simon Novak V kulturnem programu so se mi zdeli najbolj ljubki otroci iz našega slovenskega otroškega vrtca in otroci naše slovenske šole - tretja generacija in seveda tudi hvalevredna druga generacija, ki je nastopila v zabavnem programu. Naša Marcela Bole je tudi tokrat pokazala svojo nadarjenost za verze, saj je za Slovenijo spesnila posebno pesem. Tako kot vedno ob takih priložnostih, so tudi tokrat naše pridne gospodinje skuhale pravo domačo hrano in po jedilnici je dišalo kot včasih doma v Sloveniji. Hvala gos. Gomizelj, gosp. Remšniku, vsem, ki so pekli in kuhali in tako polepšali ta dan. Seveda pa se moramo posebej spomniti gos. Mavre Vodopivec in seveda našega Frenka Rihtarja in vseh nastopajočih ter naše°a odpravnika poslov gospoda Aljaža Gosnarja, ki ^¡e prišel za to priložnost iz Canberre. Vsem najlepša hvala! NEWS FROM SLOVENIA The Association of German Chambers (D1HT) Opened a representative Office of German Economy in Ljubljana. This of course is not the beginning of cooperation between Slovenia and Germany, volume of trade is continually on the increase. Germany is the first among Slovenia's foreign trade partners. Last year Slovenia exported goods in the value of about US$ 2 billion to Germany and imported goods in the value of USS 1.7 billion. Slovenia's exports to Germany were mostly clothes, chairs and furniture and several other products made of wood, while imports from Germany were mainly cotton fabrics, cars and other vehicles, clothes, machines and mechanical devices. The Slovene Ombudsman's Office has received in the six months since its foundation 1541 demands for the beginning of proceedings; 552 of them have been solved told Ombudsman Ivan Bizjak - elected 29 September last year. 3rd Hepatobiliary school in Ljubljana. The international postgraduate Hepatobiliary School for the treatment of liver disease began at the Faculty of Medicine. About 100 students from 26 countries, mainly from Eastern Europe, the Near East and Slovenia are participating^ The lectures are given by 23 top experts from leading European and US universities. Liver disease is the third most common disease among humans, following cardiovascular disease and cancer. First liver transplant at Ljubljana's Central Hospital. Doctors of the Gastroenterological surgery clinic in Ljubljana operated liver transplant surgery on a 43-year old patient on June 20. The liver donor was a 14-year old boy who died in a road accident.Transplant was carried out by Dr. Eldar Gadzijev and Dr. Belghiti from France. The operation was the first of its kind in Slovenia and took 10 hours. Five scientists recognized as ambassadors of Slovene Science. The Minister of Science and Technology Rado Bohinc presented five Slovene scientists with Ambassador of the Republic of Slovenia in Science decorations at a ceremony in Ljubljana. The Decorations, given annually for the past five years, are awarded to those individuals who have accomplished internationally recognized achievements in science. Decorations were given to Prof. Dr. Veljko Rus, Prof. Dr. Miha Tisler, Prof. Dr. Drago Kolar, Prof. Dr. Rado L. Len£ek and Dr. Dusan Repovs. Prof. Dr. Veljko Rus, a member of the Slovene Academy of Science and Art, has been involved in international research in industrial democracy, sex ye; Miha TiSler is internationally recognized expert in the sociology and management of social activities for 30 /ears. The chancellor of Ljubljana University, Prof. Dr. field of organic chemistry. Prof. Dr. Drago Kolar is one of the world's leading experts in ceramic materials, and Prof. Dr. Rado L. Lenček is an expert in comparative linguistics, psycholinguistics, philology and history ©^culture. Prof. Dr. Dušan Repovš, a professor at the Ljubljana Pedagogical Faculty and a well recognized mathematician, specializes in the field of geometric topology. Slovene art in London. The English premiere of the successful drama "Kaj pa Leonardo?" by Evald Flisar, the Slovene writer and playwright, is the result tne Mestno gledališče Ljubljana and the Furore Theater from London. The of a coproduction among ibliana and the Furore Th >ntn of Slovene Art in L June 21 with the en performance took place ir The play was followed by a literary evening of eight Lguoiia Month of Slovene Art in London was officially opened on June 21 with the enactment of this play. The ;rformance took place in the Lillian Baylis Tneater. Slovene writers. The Primorski Summer Festival '95. On July 3 in the Portorož Auditorium the Primorski Festival started with Don Juan performed by the Drama of the SNG Ljubljana. The Festival will also be staged at the Arigoni Park in Izola, Pristaniški trg in Koper and the Tartini trg in Piran. WARBURTON VICTORIA SALE This magnificent country residence has been built to authenticate the traditional alpine style homes of Austria. It features 3 levels & includes 6 bedrooms, 3 bathrooms, 2 kitchens, 2 lounge rooms & a formal dinning room, wine cellar, large double garage. Its located on 2 acres of beautiful gardens with fabulous views of the Yarra river and across the valley to snow capped Mt. Donna Buang. Yet only walking distance from the shops. For information call Johanna 059 662078 nil AUSTRALIA euro international pty.itd EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting t, food products and a variety of other products equipment, SHOWROOM ADRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VlC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax: (02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... "Natakar! Na sladoledu je muha!" "Kar pustite jo, naj zmrzne. To jo bo izučilo." * "Natakar! Na krožniku sem našel polža, črva in muho!" "Saj ste naročili mešano solato!" ♦ Šaljivec,.ki si domišlja, da ie duhovit, zakliče natakaiju: "Prosim vroč čaj z ledom! "Želite tudi slamico ali si jo boste kar sami potegnili iz glave?' * "Če pijete zato, da bi pozabili," reče natakar gostu, "morate plačevati sproti!" ' GODOVNIKI VSE NAJBOLJŠE Cena posamezne Številke $ 2jOO; letna naročnina $ 50XX); polletna $ 30 XX); letna naročnina za prckomorske države vključno z letalsko poŠto $ 100 XX) 1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4/316Donet Rd. Boronia VIC 3155 n Fodpisani(a) Ulica in kraj Mava____ Podpis Foitna It.