Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 4. novembra 1936
Štev. 2S5. telo X. (XVff^
MARIBORSKI
Cene 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in oprava: Maribor* Gosposka uL XI / Tel. uredit. 2440,^ uprave 2455 liha ja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po poiti 10 Din, dostcvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni ček. rac. st. 11.40*1
JUTRA”
Romunski petrolej
Nemci napadajo gdanske Poljake
S podpisom znane konvencije o bodočih dobavah romunskega petroleja za celotno kritje naših potreb, je bila samo-Posebi izvršena popolna preorientacija tako v pogledu romunskega izvoza kakor tudi našega uvoza surovega olja (nafte, bencina, petroleja itd.). Ureditev nadaljnjih dobav romunskega petroleja je izvedena v popolni soglasnosti z najmočnejšimi težnjami gospodarske politike držav Male antante.
Italijansko abesinska vojna je zanesla v gospodarski sestav Evrope znatne pre-tresljaje. Izvoz romunskega petroleja v Italijo je padel na minimum in je bila Romunija prisiljena, da plasira svoj petrolej na drugih tržiščih, predvsem v Jugoslaviji, Čehoslovaški in Nemčiji.
Večina teh transportov pojde po Donavi, ki dobiva s tem vsevečjl pomen za našo, čehoslovaško, nemško in romunsko gospodarstvo. V preteklem letu je znašala svetovna proizvodnja petroleja 1669 milijonov sodov (takozvanih galo-r,ov po 200 litrov odnosno 150 kg), to je 333.800 milijonov litrov ali 250.350 milijonov kilogramov. Celotna proizvodnja znaša torej 240 milijonov cistern. Petro lej se izvaža iz Združenih držav amerl škili, iz Rusije, Venezuele, Perzije, Nizozemske, Indije, Mehike, Iraka in Romunije. Med vsemi temi državami je na prvem mestu Romunija, kljub temu, da ima tudi ona še mnogo neraziskanih predelov (n. pr. v Karpatih), kjer je po mnenju strokovnjakov še mnogo neraziskanih in neizčrpanih petrolejskih ležišč.
Z omenjenimi konvencijami gospodar skega bloka držav Male antante imajo tedaj te države, med njimi tudi Jugoslavija, v rezervi dovolj petroleja, ki je med najvažnejšimi činitelji današnje moderne tehnike, bodisi v miru ali pa za slučaj vojne.
V letu 1935 smo uvozili iz Romunije za 5,900.000 dinarjev petroleja in za 1,800.000 dinarjev bencina, torej znatno manj nego v letu 1934, medtem ko je uvoz nafte zrastel od 38 na 48 milijonov dinarjev. V letošnjem letu se je uvoz nafte še povečal, tako da je bilo uvoženih že v prvih 6 mesecih letošnjega leta 33 milijonov dinarjev. Še v toku letošnjega leta bo uvoženih skupno nič manj kakor 40.000 ton rafiniranega mineralnega olja.
Naši kakor tudi romunski politični in gospodarski krogi razmišljajo o načrtu Sradnje najmodernejše rafinerije v neposredni bližini Donave. Na ta način bi krila Jugoslavija iz Romunije celotno svojo Potrebo. Uvoženi surovi petrolej bi se v tej rafineriji rafiniral in očistil ter pripre vil za praktično uporabo. Razen tega pa 's'totako. resno razmišljajo o tem, da bi bam Romunija odstopila nekaj svojih petrolejskih vrelcev, ki bi postali na ta na-čin jugoslovenska lastnina. To je tem |ažje izvedljivo, ker romunsko prirodno ]tegastvo'še ni eksploatirano tako, kakor pl lahko bilo. Pri tem pa ne smemo pobiti važne okoliščine, da je za izkori-sčanje novih petrolejskih polj potreben Znaten kapital. Iz dobro poučenih virov te doznava, da bi bi'o potrebno za to eksPloatacijo najmanj 100 milijonov di-‘ptejev, za gradnjo rafinerije pa še na-
pA&idti
Huda zaostritev poljsko
neiriških ©dnosaiev
VARŠAVA, 4. novembra. Največje ogorčenje je zbudila v tukajšnjih krogih vest, da so v noči na ponedeljek vdrli v neko naselbino Svhoneberg pri udan-sku narodni socialistični študentje v stanovanje treh uglednih Poljakov, katerih stanovanja so demoliralj in ki so osebe, ki so bile v stanovanju, med drugim nekega poljskega učitelja, do krvi pretepli. V neko stanovanje, ki je b zaprto, so nasilno vdrli. Razburjenje poljskega prebivalstva v Gdansku in vsej Poljski je tem večje, ker je alarmirana policija napadalce izpustila, napadene prizadete pa zaprla. Generalni komisar poljske vlade Papel je takoj vložil pri gdanskem senatu oster protest, ter je zahteval takojšnje postopanje proti napadalcem ter izpustitev aretiranih Poljakov. Poljaki v Gdansku so prepričani, da je ta napad delo udarnih oddelkov, ki so v zadnjem času prispeli v Gdansk. Z ozirom na to so Poljaki na področju Gdanskega zahtevali od varšavske vlade, da zahteva kategorično pri gdanskem senatu razpust vseh narodno socialističnih udarnih oddelkov v Gdansku. Nenadna zaostritev gdansko - poljskih odnošajev se odraža tembolj, ker je tudi vse vladno časopisje pričelo ostro kampanjo proti narodno socialističnim mogotcem v Gdansku. »Gazeta PoIsKa« in drugi vladni listi pišejo, da bodo napadi na Poljake in poskusi omelevanja poljskih pravil v Gdansku zadeli na odpor vsega poljskega naroda. »Na tolerančno ali kompromisno pripravljenost od naše strani — tako hiše »Gazeta Poi-
ska   naj pristaši te pustolovske politike nikar ne računajo, ker se bodo sicer
bridko uračunali. Poljska vlada bo dosledno in odločno branila posestno stanje v Gdansku.« V sličnem smislu piše tudi »Express Poranny«, ki izjavlja, da ne bo za poljske pravice v Gdansku nastopala Ženeva, marveč ves poljski narod. V varšavskih političnih krogih se doznava, da bo v slučaju ponovitve takšnih napadov poljska vlada odločno zahtevala pri gdanskem senatu razpust o-boroženih narodno socialističnih napadalnih oddelkov v Gdansku. »Kurjer War szawski« pripominja, da razpolaga pokrajinski vodja Forster v Gdansku z močnim kadrom vojaško izšolanih ter dobro oboroženih udarnih oddelkov m celo z letalci. V varšavskih krogih so tudi nerazpoloženi radi tega, ker skuša rajhov sko časopisje, ki je doslej zavzemalo v poljsko gdanskih odnošajih vlogo neprizadetega opazovalca, prikazati položaj tako, kakor da bi suverenost Gdanska bila po Poljakih ogrožena. Radi tega so v varšavskih krogih prepričam, da je to zadržanje raBiovskega časopisja inspirirano od zgoraj in da se v tem kažejo namere berlinske vlade, vplivati na poljskega zunanjega ministra Becka, ki hoče sedaj v smislu znanih pooblastil Društ, nar. čimprej doseči razčiščenjc položaja v Gdansku. Okolnost, da skuša Berlin pred Beckovlm potovanjem v London izzvati zopetno zaostritev gdanskega problema, se v Varšavi smatra kot dokaz, da je voditeljem nemške * zunanje politike na tem, da preprečijo Becku v gdanski intervenciji kakršnekoli uspehe.
SOFIJA, 4. novembra. Na povratku iz Carigrada je prispel semkaj predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič s soprogo. Predtein pa se je ustavil v Kričimu pri Plovdivu, kjer se pravkar nahaja bolgarski kralj Boris, ki je dr. Sto-jadinoviča in dr. Kiiuseivanova, predsednika bolgarske vlade, sprejel v daljši avdienci. Tudi po kosilu 9e je kralj Boris
Ckuta fiojdev Jhmdok
PARIZ, 4. novembra. »Echo de Pariš« poroča, da se v političnih krogih uporno širijo vesti o predstoječem sestanku med grofom Cianom in Edenom. Italijanska vlada želi s tem dokazati Londonu, da se ni dokončno odločila za Nemčijo in da ne želi popolno izgubiti kontakta z angleško diplomacijo.
LONDON, 4. novembra. V tukajšnjih krogih se opaža napeto zanimanje za napovedani Edenov odgovor Mussolinija v
dolgo razgovarjal z obema ministrskima predsednikoma. Zatem se je odpeljal dr. Stojadinovič s svojim spremstvom v Sofijo, kjer pa se je mudil le malo časa. V Kričimu je dr. Stojadinovič izjavil, da se odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo raz vijajo v odličnih okolščinah in da se vrača v Beograd z najboljšimi upi glede balkanskega sodelovanja.
spodnji zbornici. Angleški kralj Edvard VIII. je v svojem včerajšnjem prestolnem govoru v parlamentu dotaknivši se vseh aktualnih problemov britanske politike, povdarjal vzvišeno idejo miru ter potrebo ojačenja državne obrambne sile, kar pa naj ne preprečuje britanskim ministrom, da izkoristijo vsako priliko, ki služi v cilju pomirjevanja mednarodnega položaja.
SUMLJIVO.
»Zov sa Jadrana« piše v letošnji 15. številki: »V vseh drugih zemljah, kakor na pr. v Italiji, Avstriji. Španiji itd. so duhovniki in klerikalci pristaši fašističnega sistema in diktature. Samo pri nas so rimsko katoliški duhovniki in klerikalci pristaši demokracije. Ta njihova ljubav za demokracijo je precej tajinstvena in čudna ter jo moramo motriti z veliko sumnjo.«
ZGAGOLJUB
Neki tuk. list piše: Kdor molči se desetim odgovori, pravi star pregovor. Ker pa nam »Domoljub« (reci: Zgagoljub) le ne da miru in objavlja pamflet za pamfletom, si železničarji usojamo staviti na nam znanega dopisnika tale vprašanja: 1. Kdaj bodo od njega tako zaželjeni presta-vitveni dekreti prišli? 2'. Koliko nas bo prestavljenih in kam? 3. Ali bo »komunizem«, ki ga nam stalno podtika, čeprav ve, da laže, ker o komunizmu sploh ni govora, pri nas strt? Pregovor tudi pravi: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. — P. A., železničar.
NE SODELUJEMO.
Pod tem naslovom priobčuje ljubljanski »Pohod«: »V španske prekucije se Jugoslavija ni vmešala, razen Če izvzamemo molitve v savski banovini v korist belim, a pod pogojem, da beli, ko pridejo na oblast, molijo za naše.«
UTRAKVIZEM.
»Del politika« piše: »Nemško-slovenski list (utrakvističen) je postal »Slovenec«, ki prinaša nemške karte v nemškem jeziku o Španiji. Ni čudo, če nekateri nemški novinarji ne vedo za Slovenijo, če pa sam »Slovenec« v originalni nemščini priobčuje nemške načrte o »ureditvi« španskega vprašanja.« Kakor znano je »Slovence« napadel nemške noviuarje, češ da ne vedo za Slovenijo.
POBREŠKA POLITIKA.
Tuk. »Del politika« piše o K. Stržini novem pobreškem županu! »Odkrito rečeno, dragi »Slovenčarji«, mi ga vam pri voščimo. Za nas je mrtev, čeprav še ne leži na frančiškanskem pokopališču, ki so ga frančiškani dobili, z njegovo pomočjo. G. Stržina je zmagal, oprt na svoje številne znance in prijatelje, od katerih mnogi niso mogli in hoteli verjeti, da je mož — presedlal. Sedaj je stvar končno očita. Javnost pa naj si ustvari svojo sodbo.«
taia na razpolago, bi morali vgrizniti v ne baš prijetno jabolko tujega kapitala. Kje naj bi stala nova rafinerija,	še ni
določeno. Verjetno pa je, da bodo	vrni li
računa o Zemunu, ki je središče naše
•*«uaijc &iaum ijučvujju	p*~ i	.
petroleja iz teh ležišč do rafinerije, v ko-	aeronavtične industrije. V kolikor	lahko
—	posnamemo iz izjav ministrskega	pred-
sednika dr. Stojadinoviča in objav pari-*~'-HCKa uicvum.	.štesa }ista »Paris Soir« ter izjav vseh
Ker mi sami nimamo zadostnega kapi-1 merodajnih činiteljev, se bo razpravljalo
??linjih 200 milijonov dinarjev. Morali ' 'tedalje graditi posebne ladje za prevoz jtetroleja iz teh ležišč do rafinerije, v ko-k°r bi za tovrstne transporte ne priš*a \ Poštev železnica, ki je znatno dražja] ^ tečnega prevoza.
o tem vprašanju v najkrajšem času, nakar bo sklenjen tozadevni sporazum med Jugoslavijo in Romunijo. Ta sporazum nam bo zagotovil eksploatacijo nekaterih romunskih petrolejskih vrelcev. Nafta', ki se bo črpala iz teh vrelcev, se bo dovažala po posebnih ceveh do Donave, odkoder jo bodo naše ladje prevažale v novozgrajeno rafinerijo.
MAČKOV PROGRAM.
Eden od mlajših ideologov v taboru dr. Mačka Ivo Čulid je v nekem svojem predavanju v Splitu označil kot drugi glavni cilj hrvatskega kmečkega pokreta, da mora vsa zemlja preiti v kmetovo last.
IZJAVA.
V vašem cenj. listu sem čital, da je bila moja lista kompromisna. Izjavljam, da to poročilo ne odgovarja resnici in da mi ni o kakšnih kompromisih nič znanega. Lista je bila izključno gospodarska lista.
Matija Volk, Pobrežje pri Mariboru.
IgjJJjgghJjo
Mariborski »Večerni K« Jutra
OT1MM—I—■ llllllllII— III	|	|«n—
5	ihmeAp
^	■	■	upiivu	v	v*w
Nadaljnje potrjene kandidatne liste
Glavni volilni odbor za volitve v Zbornico za TOI je odobril še za obrtni odsek drugo kandidatno listo za 7. volilno okrožje, ki obsega sreza Novo mesto in Črnomelj, z nosilcem Alojzijem Grilcem, čevljarskim mojstrom iz Novega mesta, za 19. volilno okrožje, ki obsega srez Dolenjo Lendavo z nosilcem Štefanom Litropom, čevljarskim mojstrom iz lurnišča, za 13. volilno okrožje, ki obsega sreza Konjice in Dravograd, z nosilcem Franom Koschierjem, krojaškim mojstrom iz Celja, za 5. volilno okrožje, ki obsega Kamnik in Litijo, z nosilcem Boštjanom Belcijanom, zidarskim mojstrom iz Gore - Komenda, za 2. volilno o-krožje, ki obsega Radovljico in Škofjo Loko, z nosilcem Andrejem Čuferjem m!., mizarskim mojstrom z Jesenic, za 8. volilno okrožje, ki obsega Brežice, z nosilcem Kraljem Andrejem, zidarskim mojstrom iz Sv. Lenarta - Zakot.
V	industrijskem odseku je potrjena li-j sta v 1. volilnem okrožju, ki obsega mesto Ljubljano, z nosilcem Rihardom Skub'
cem, generalnim ravnateljem TPD v Ljubljani in za 2. volilno okrožje, kj obsega ostalo območje zbornice, z nosilcem dr. Ernestom Rekarjem, tovarnarjem iz Lesc.
Potrjena je bila nadalje za trgovinski odsek lista za prvo volilno okrožje (Ljub ljana) z nosilcem g. Albinom Smerkoljem, trgovcem v Ljubljani. Za obrtni odsek so bile potrjene še nasledrfie liste: 2. volilno okrožje (srez Radovljica): nosilec Andrej Cufer, mizarski mojster, Jesenice; 5. volilno okrožje (Kamnik, Litija,) nosilec Belcian Boštjan, zidarski mojster v Gorah pri Komendi; 8. volilno okrožje( Brežice), druga lista: Andrej Kralj, sodarski mojster, Sv. Lenart pri Brežicah; 6. volilno okrožje (Kočevje, Logatec): nosilec Josip Rebek, ključavničarski mojster, Ljubljana; 14, volilno okrožje (Maribor levi breg in mesto Maribor): nosilec Ivan Sojč, kiparski mojster, Maribor; 15. volilno okrožje (Maribor desni breg): nosilec Fran Bureš, urarski'mojster, Maribor.
Svojo zadnjo letošnjo prvenstveno tekmo bo SK Železničar odigral v nedeljo 8. t. m., in sicer bo v Mariboru meril svoje moči s celjskimi Atletiki.
Zemljič zapusti SK Ljubljano. Beograjska »Politika« objavlja v zadnji številki precej senzacionalno vest, da bo moral BSK plačati vnaprej za igralca SK Ljubljane Zemljiča, ki je, kakor znano, dolga leta bil član ISSK Maribora in ki je odšel v aktivno vojaško službo v Zemun, 18.000 Din njegovih dolgov, ker mu sicer SK Ljubljana ne bo dala svobode. V Ljubljani so sedaj v zadregi, kajti SK Ljubljana nima tako dobrega napadala, kakor je bil Mariborčan Zemljič. Krožijo vesti, da bodo poiskali primernega nadomestila zopet v Mariboru ...
Gradjanski v Angliji. Zagrebški Grad-jans-ki potuje danes v Anglijo, kjer bo odigral proti vodilnim angleškim klubom nekaj tekem. Za to svojo turnejo si je Gradjanski »izposodil« nekaj igralcev dru gih klubov.
Avto Motor. V Beogradu je pričela izhajati nova mesečna revija »Avto Motor« za avtomobilizem, motorizem, turizem in šport. Je organ Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije in vsebuje številne aktualne članke iz področja avtomobili-
zma s številnimi lepimi slikamni iz podro čja našega avtomobilizma. List je namenjen kot mesečnik za vse člane Avto-kluba.
fitufske
Jadranski daii — 31. X.« proslavi tukaj-šni krajevni odbor »Jadranske straže« skupno s PJS gimnazije v soboto dne 7. t. m. ob 20. uri v, zgornjih prostorih Narodnega doma. Narodno zavedno občinstvo naj se te proslave polnoštevilno ude leži. Vstopnine ni!
Popravila državne ceste. Na državni cesti Maribor - Ptuj - Ormož se urejuje ovinek, znižanja klanca in razširitev cestišča v vasi Hajdina. Cesta je do polovice zaprta, znamenje rdeče zastave, po noči pa rudeča svetilka, — Na isti cesti se popravlja državni mož čez reko Dravo pri Ptuju. Polovica mostu je otprta za promet v širini 3 m. Znamenje po dnevi rudeča zastava, ponoči pa rudeča svetilka in straža.
Občinska politika. V četrtek 5. t. m. ob
18. uri se vrši redna javna seja mestnega sveta. Na dnevnem redu je med drugim bilanca za leto 1935-36 in prevzem priključenih delov okoliških občin.
Z lestve Je padla 50 letna Liza Roškar, posestnica pri Veliki Nedelji. Pri padcu je
dobila smrt-nonevarno poškodbo na glavi in se zdravi istotako v tukajšnji bolnišnici.
Preteklo nedeljo so se poročili v minoritski cerkvi v Ptuju sledeči pari: Simon Meglič, zidar, in Marija Vidovič, posestnikova hči, oba v Spuhlji; Ferdinand Valentan, strojnik, in Marija Maroh, kuharica, oba iz Ptuja.
Novi grobovi. V Spuhlji sta umrla Fr. Kramberger, pos., star 78 let in Apolonija Golob, žena pos. stara 68 let. V ptujski bolnišnici pa je umrla Antonija Lampret, viničarka iz Ptujske gore stara 53 let. — Blag jim spomin!
Mariborsko »Narodno gledališče« gostuje. Po daljšem presledku gostuje mariborsko »Narodno gledališče« spet v Ptuju. Prva letošnja predstava bo 13. t. m. ter uprizore Mariborčani v proslavo 60 letnice Ivana Cankarja njegovo znamenito forso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v stilizirani režiji glavnega režiserja J. Koviča. ^Glavne vloge igrajo Rasbergerjeva, Nakrst in Gorinšek.
Kino. V sredo 4. in četrtek 5. t. m. se predvaja film »Dolarski princ« — V soboto 7. in v nedeljo 8. t. m. pa je na vrsti film »Igra ljubezni«.
Šport. Velike medklubske kolesarske dirke v Ptuju določene na 8. t. m., se iz tehtnih razlogov preložijo na 15. trn.
K ameriškim predsedniškim volitvam
■ M
f®lt
ROOSEVELT ZMAGOVALEC
LANDON
Beli dom v .Washingtonu, sedež ameriškega predsednika
Dobro jo pozna.
Hči: Mati, France mi je danes rekel, da sem najkrasnejše dekle pod solncem. Dovoli prosim, da ga končno povabim k nam.
Previdna mati: Dekle, počakaj še, pustiti ga moramo zelo dolgo pri njegovem dobre mmnenju o tebi.
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
Cudmrito žiu&jmka (tol tutedega $te(unuua
Od stotnika do kitajskega milijonarja
Prebivalstvo našega Medjimurja in Prekmurja spremlja v zadnjem času z .največjim zanimanjem nenavadno kariero svojega rojaka Huga Lustiga, bivšega c. kr. stotnika, rodom iz Prekmurja, o katerem se zlasti v zadnjih mesecih mnogo sliši in govori. Hugo. Lustig je danes v Kitajski ugleden bogataš in industrijec.
To ni običajna pripovedka vsakdanjega človeka, temveč prava bajka tega misterioznega človeka, ki se je večkrat dvignil iz navadnega vsakdanjega oficirja do milijonarja in zopet propadel. Za časa svetovne vojne je bil lendavski konjeniški stotnik čuden pojav v avstro-ogrski armadi. Njegova beseda je veljala več nego vse besede mnogih generalov. Že v četrtem tednu započete vojne je bil Lustig dodeljen vojnemu ministrstvu, kjer je kmalu nato postal adjutant ministra vojske Krobatina. Njegova naloga je bila, da oskrbuje armado s sirovinami, brez katerih bi se Avstrija ne mogla vojskovati. Na tem mestu so bili pred njim ljudje, ki tega niso zmogli. Lustig je pa poverjeno mu nalogo rešil s precejšnjim uspehom in zagotovil armadi dobavo zadostnih sirovim. Ustanovil je nekaj tovarn, tako da je njegov dosedanji oddelek pri ministrstvu, katerega šef je bil on sam, /postalo samostojno ministrstvo, ki je vršilo za armado večmilijonske kupčije. Minister Krobatin, ki so ga
na Dunaju zasmehovali z žaljivko »vojni minister po milosti Lustiga« ga je branil in ščitil, kar mu je naprtilo mnogo sovražnikov. Lustigu so zavidali vsi njegovi sovrstniki, češ da ima takega visokega zaščitnika. Klevete proti Lustigu so rastle iz dneva v dan, tako, da so nekega lepega dne vendarle uspeli. Okleve-tan radi korupcije jje moral Lustig v tretjem letu svetovne vojne na posebno cesarsko zapoved v preiskovalni zapor. Devet mesecev je prebil Lustig v preiskovalnem zaporu, nakar so ga končno vendarle izpustili na svobodo.
Kralj vojnih dobaviteljev.
Žrtev, ki je plačala topot vse račune, je pa postal Krobatin, ki je za tem popolnoma propadel, medtem ko je bilo Lustigu vrnjeno vse njegovo milijonsko premoženje, ki so mu ga bili preje odvzeli. Istotako mu je bilo znova poverjeno njegovo prvotno zaupno mesto pri ministrstvu, kjer je ostal kot denarni diktator in kot kralj vojnih dobaviteljev do konca vojne. Ko je Avstrija propadla, je zapustil vojno ministrstvo s številnimi odlikovanji in z nemškim odlikovanjem »Železnega križa«. To odlikovanje je bilo tedaj eno. izmed največjih odlikovanj v Nemčiji. Ni pa imel Lustig samo odlikovanj, temveč tudi težke milijone, kar je pravzaprav še važnejše.
Hmeljar... Dvigi in padel.
Ker mu v mali povojni Avstriji ni bilo
obstanka, se je napotil v Nemčijo, kjer je v pokrajni Sazz začel novo kariero z nasadi hmelja. Kupčija je uspevala tako, da je po kratkem času ustanovil tu novo banko iti postal eden izmed najbolj po-štetih graditeljev. V Berlinu je kupil velika zemljišča in zgradil tam velike stanovanjske in trgovske hiše. Ob prihodu Hitlerja na državno krmilo, je prišel tudi Lustig kot inozemec pri oblastih v nemilost in to tembolj, ker je imel kot pridobitnik in podjetnik zveze tudi s socialisti. Pretila mu je nevarnost, da pride znova v preiskovalni zapor, čemur se je Pa spretno izognil. Vedel je, da je v »tretjem cesarstvu« uniforma zelo priljubljena in se je radi tega v uniformi huzarskega stotnika z vsemi odlikovanji na prsih, med temi tudi z odlikovanjem »nemškega križa prve stopnje« javil pre-iskovalnemu sodniku. Njegov nastop ni bil zaman. Odslej naprej so oblasti opustile vsako nadaljnje postopanje proti njemu. Hitlerjev režim pa ga je zadel v živo s podržavljenjem denarnih zavodov. Primoran je bil prodati vse hiše v Berlinu in vse dragocene umetnine, ki jih je prodal po neverjetno nizkih cenah.
Z generalom Seektom v Kitajsko. Uvidel je, da zanj tu ni več obstanka in da je treba v drugo državo. Baš v tem času je bil poklican na Kitajsko nemški general pl. Seekt radi reorganizacije kitajske vojske. Ker je general poznal
sposobnosti H. Lustiga, ga je povabil s seboj. Seekt in Lustig sta prispela v Šanghaj in se javila v kitajskem finančnem ministrstvu. Kmalu zatem je generala Seekta zadela kap. Lustig je ostal sam, z nekaj sto dolarji v žepu. Prav po naključju je naletel tu na svojega starega poslovnega prijatelja, ki mu je posodil nekaj tisoč dolarjev. Bil je to zastopnik angleške tovarne orožja. S tem izposojenim denarjem je dosegel v Kitajski velik uspeh. Kitajsko ministrstvo mu je . poverilo nakup nekaj opuščenih tovarn v Evropi v svrho moderniziranja kitajske vojske. Hoteli so ga celo namestiti, kar pa je Lustig z ozirom na, dosedanja slaba izkustva, odklonil. Pač pa je kitajsko ministrstvo osvojilo njegov predlog, da se ustanovi posebna kreditna zadruga s kapitalom 40 milijonov dolarjev za nakup teh fvornic. Pooblastili so Lustiga, da gre v Evropo in sklene tozadevne zaključke. Premeten, kakor je vedno bil, se je obrnil predvsem na finančnega magnata Sassonfja. Posrečilo se mu je, pridobiti tega denarnega mogotca za nakup tovarn odnosno za ustanovitev nove kreditne zadruge.
Večkratni milijonar.
Na ta način se je zopet dvignil nekdanji kralj vojnih dobaviteljev. Stroji za nove tovarne so že nakupljeni in so že pod njegovim nadzorstvom v polnem obratu. Lustig je postal tako večkratni milijonar. Dovršil jo 65. leto svoje starosti. Iz dobro situirane družine v Prekmurju ga je vodila pot v svet, kjer se je večkrat dvignil in tudi večkrat padel.
Spomnite se CMOS
tiUuttmke in Mlutfiške Motite
S&oinin na bazoviške žrtve je počastilo ob letošnjem prazniku Vseh svetih emigrantsko društvo »Nanos« v okviru dostojne žalne minifestacije na mestnem pokopališču. Steno mestne kapelice so prevlekli s črnino, na kateri je blestel 3 metre visoki beli križ. Pod križem so bile napisane besede pesnika K. Široka: »Prebile petim fantom . .«. Podstavek, ki je bil istotako prevlečen s črnino, je krasila velika slika bazoviških žrtev. Na Podstavku so gorele številne sveče, ki so jih vedno znova donašali m zažigali naši primorski rojaki in ostalo nacionalno občinstvo. Tu so se gnetle ves dan nepregledne množice Mariborčanov, ki so postajale ob križu še potem, ko je bilo pokopališče že zdavna izpraznjeno. Pevci moškega pevskega zbora društva »Nanos« so odpeli žalostinki »Vigred se Povrne« in »Oj Dobrdob«. Iskrena pietet-na svečanost je znova obudila in osvežila spomin na naše narodne mučenike.
Poštarska godba praznuje svojo petletnico. Naša poštarska godba, ki bo to soboto proslavila peto obletnico, zasluži, da na kratko popišemo njeno življenje od rojstva pa do danes. Zamisel in pobudo za ustanovitev je dal upravnik kolodvorske pošte g. inšpektor Klemenčič, ki je znan prijatelj naše glasbe. Na ustanovnem občnem zboru so 1. 1931 izvolili za predsednika tov. Franca Babiča, ki opravlja to funkcijo z izredno marljivostjo in hvalevredno požrtvovalnostjo. Prvi kapelnik novo ustanovljene godbe ie bil g. Jože Petrovič, ki se je spustil v Pogumen boj z začetnimi težkočami. God beno sobo so dobili v Narodnem domu, ki jim je dosedaj, in jim bo, če Bog da, tudi v bodoče nudil gostoljubno streho. Pozneje je nastopil kot kapelnik g. Jože Kratohvil. Pod njegovim vstrajnim in sniotrenim vodstvom je godba sodelovala pri neštetih prireditvah. Nastopila je pri koncertih v parku in se je izkazala tudi na razstavišču Mariborskega tedna. Godbenike druži zavest stanovske skup nosti in požrtvovalna ljubezen do instrumentalne glasbe. — Za petletnico jih je ljubljanska poštarska godba počastila z izredno posrečeno diplomo, ki si jo Mariborčani lahko ogledajo v Batjelovi izložbi na Aleksandrovi cesti. Vrlim poštarjem čestita ob tem jubileju ves Maribor in jim želi mnogo sreče, uspehov 'n neomajne vstrajnosti za bodočnost.
Iz železniške službe. Premeščeni so po službeni potrebi: Mihael Pinter, progovni nadzornik, iz Ruš, v IV. sekcijo za Vzdrževanje proge v Maribor. Fedor Obersnel, nadzornik proge, iz Ponikve k IV. sekciji za vzdrževanje proge Maribor. Jože Zupančič, pom. prometnik, iz Mirne prči k Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Emil Fantom iz železniških delavnic v Mariboru k izpostavi v Ptuj. Na lastno prošnjo so premeščeni: Blaž Rožič, nadzornik proge, iz Dravograda v Ruše; Anton Lengar, prometnik iz Hoč v Maribor, koroški kolodvor:	Alojzij
Babšek, pomožni prometnik, iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju v Ruše, Alojz Anton, prometnik, iz Savskega Maro-v Dravograd.
Novi most. V kratkem bodo pričeli Graditi novi most čez Muro pri Petanjcih 'n so gradbeni stroški za novi most pre računani na 3 milijone dinarjev. Licita-c’ia za novi most bo v kratkem.
V	tekmovanju za šahovsko prvenstvo Savske banovine se bosta v nedeljo 8. jm. v drugem kolu srečala v Črni SK Že-^ničar in Črna. Igra se na na 8 deskah.
Novice h Ljudske univerze. V pe-.ek 6. novembra ob 20. uri predava o gojenju
in prezimovanju lončnic g. Lap, rav natelj mestne vrtnarije v Ljubljani. Opo-Zarjaj0
se vsi ljubitelji cvetlic, posebno a^ih hišnih cvetlic, na to interesantno Predavanje, na katerem bo podal priznani rokovnjak na podlagi lepih skioptičmh lk pogled mnogih hišnih cvetlic in po-2.a‘ navodila, kako jih naj oskrbujemo po v.111'- da nam prinesejo s svojo lepoto v"n več veselja. — V ponedeljek 10. no-’ 0etnbra predava g. prof. Šest iz Ljubljane sodobni družabnosti, ju V preteklem mesecu je bilo v j^riboru izdanih 18 novih Obrtnih pravic, ^'•sanih pa 9.
Kino Union. Danes zadnjič veleiilm »Stenka Razin«. Jutri najboljša dunajska veseloigra »Konfeti«.
Gostilna pri »Lipi«, Radvanje. Najlepša izletna točka. Pripravna za vsako prireditev. Izborna vina, Tscheligijevo pivo. Vsak čas topla in mrzla jedila. Se priporoča I. Račič.
Esperantski tečaj se vrši vsak torek in četrtek od 19.—20. ure v Cankarjevi šoli II. nadstropje, vrata 44. Vhod skozi dvorišče iz Razlagove ul. 14. Šolnina znaša mesečno 5 Din, ako se zglasi najmanj 10 udeležencev. Prva ura je 5. nov. 1936. Odbor Esperant. društva.
Velika kavarna dnevno velemestni kabaretni spored.
Godba poštnih telegr. uslužbencev proslavlja v soboto dne 7. nov. ob 20. ur; v dvorani Union petletnico svojega obstoja z velikim koncertom in s sodelovanjem ljubljanske poštne godbe. Po končanem koncertu ples1 in prosta zabava. Naj nikdo ne zamudi tega koncerta, da čujemo, kuj znajo mariborski in ljubljanski poštarji.
Društvo »Nanos«. V četrtek 5. tm. predava na članskem sestanku g. Domicljeva. Po predavanju važne društvene zadeve.
»Staribor« ima svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 5. novembra 1936 ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Predaval bo g. Kejžar: »Maribor pred prevratom«. Prosimo zanesljive udeležbe!
Narodno strokovna zveza, podružnica Maribor, sklicuje za nedeljo dne 8. nov. 1936 ob 9. uri dopoldne v prostorih tajništva NSZ Sodna ulica 9/III članski sestanek kot predpripravo k izrednemu občnemu zboru. Dolžnost članstva in somišljenikov je, da se istega udeleže. Potom vabil šfc ne vabi. Odbor.
Mariborski šahovski klub ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v četrtek, dne 5. t. m. ob 20. uri v kavarni »Central«.
»Kupovalca bikov«. K notici pod tem naslovom pojasnjujemo, da ni z omenjeno notico mišljen posestnik Josip Vrbnjak iz Logarovcev pri Križevcih pri Ljutomeru.
Dihalna blazinica, ki jo je izumil Mariborčan F. Marinič, ščiti dihalne organe tako, da je nemogoče vdihati prah, kateri je večkrat pomešan z raznimi strupenimi bacili. Omogoča lahkotno dihanje in se lahko nosi ves dan, rae da bi čutili kakšno zapreko v dihanju. Dihalna blazinica je tako enostavno napravljena, da se lahko v eni sekundi zaščitijo dihalni organi in se tudi lahko v eni sekundi odstrani. Dihalna blazinica bo gotovo dobrodošla delavcem, ki so ves čas svojega dela izpostavljeni prahu kakor n. pr. delavcem v tkalnicah, zlasti pa predilnicah.
Mnogo pomembnih dogodkov minulega leta si že skoro pozabil. Kronika v sii kah v Vodnikovi pratiki za leto 1937, ti jih bo spet poklicala v spomin, da bodo svečano zaživeli v tebi. Pazi pa, da ne boš prepozen s prijavo. Vodnikovih knjig vsako leto zmanjka že prvi teden po izidu, in ta teden bo letos prvi teden v novembru!
Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes se bo vreme spremenilo in bo nekoliko milejše zapadno vreme.
Nož v trebuh. Na banovinski cesti pri Ribnici sta se srečala brata Rudolf in Andrej Klančič z nekim moškim. Med njima je nastalo prerekanje radi nekega dolga. Nastal je pretep in je naposled dotični moški potegnil nož ter ga zasadil najpreje Rudolfu Klančiču v trebuh, nato pa še Andreju Klančiču v prsa. Ko je moški o-pravil svoje krvavo delo, je pobegni! v temno noč.
Bombardement na Trgovsko akademijo. Danes ponoči so doslej še neizsledeni sto rilci bombardirali s kamenjem poslopje Trgovske akademije. Precej velik kamen je priletel v pisarno ravnatelja g. Modica v prvem nadstropju, drugi pa v učilnico IV. letnika. Pri bombardiranju so bile razbite štiri šipe in trpi zavod okoli 200 Din škode. Za storilci poizveduje policija.
iadkje teiefmtfote mU
Roosevelt zmagaS z ogromno večino
NEWYORK, 4. novembra. Rooseve no večino izvoljen za predsednika za Roosevelt 516, Landon pa komaj 16.
NEWYORK, 4. novembra. Za Roos gromno večine: Alabama, Arizona, Ar Florida, Georgia, Illinois, Indiana. Kan Mexico, New Dakotah, Ohio, Oklaho Dakotah, Tennes, Texas, Virginia, Wi Za Landona pa so deloma glasova Rhode Island, Vernon, Callfornia, Mon YORK.
It ie bil pri včerajšnjih volitvah z ogrom-štiri leta. Od 532 volilnih mož je dobil
evelta so glasovale sledeče države z o-kansas, Colorado, Connecticut, Delavvare, sas, Maryland, Michigan, Missouri, New ma, Pensilvannia, Južna Karolina, Južn. sconsin, New York ter New Yersey. le države:	Massachussets,	Nebraska,
tana, Idaho, Minnesotta ter Sev. New
Poslednji hajmverovs&i mineštri izkrcam iz dunajske vlade
DUNAJ, 4. novembra. Schuschnig gova vlada se je nenadoma rekonstruirala. (O tem smo včeraj poročali). Iz Sch uschniggove vlade so izločeni liajmve-rovski eksponenti ministri Baar-Baar enfels, dr. Draxler in Stockinger. Na novo so stopili v vlado general Hiilgerth kot podkancler, dr. Pilz kot justični minister, Neumayer kot finančni minister in R ctt kot državni tajnik za delavska vprašanja. Budimpeštanski poslanik Neusta dter-Stiirmer je novi varnostni minister, dr. Gleise-HOrsternau pa vodi notran je ministrstvo.
Dr. Mačkov: Ničesar ne vem
ZAGREB, 4. novembra. Izjava Čele Kokanoviča na shodu v Vladimirovcih, da je v okviru srbijanskega dela udružene opozicije nastal sporazum, kakor tudi Izjava Joče Jovanoviča, s katero je potrdil besede Cede Kokanoviča, je povzročila v Zagrebu nemalo začudenje. Posebno pažnjo je izzval oni del izjave Cede Kokanoviča, v katerem pravi, da je dr. Maček informiran o tem sporazumu. Isto-
časno so se s tem razširile vesti o nekaterih drugih skorajšnjih pogajanjih in o sporazumu, ki se bo sklenil. S tem v zvezi so tudi krožile govorice, da pojde dr. Maček v Beograd. Dr. Maček je izjavil z ozirom na vse te vesti: »Meni ni o vsem tem nič znanega. Nisem torej informiran niti glede sporazuma, o katerem js govoril Čeda Kokanovič.«
SEJA IZVRŠNEGA BANOVINSKEGA ODBORA JNS.
Pod predsedstvom dr. Janka Rajerja je bila včeraj v Ljubljani polnoštevilno obiskana seja izvršnega odbora organizacije JNS za dravsko banovino. Po poročilih senatorjev dr. Kramerja in Puclja ter strankinega poslovodečega podpredsednika dr. Pirkmajerja in banovinskega tajnika dr. Zajca je senator dr. Kramer izrazil svojo zahvalo vsem onim nesebičnim strankinim pris-tašem, ki so uspešno delali v volilni borbi ter tako pripomogli k spoznanju, da je napredni živelj med Slovenci tako močan, da ni mogoče mimo njega. V volilni borbi se niso dale ni-kakšne koncesije eksponentom socialnega ali državnega prevratništva ter je složna borbenost še tesneje združila opozicijske struje k medsebojnemu spoštovanju in zaupanju. V volilni borbi pridobljene dragocene skušnje bodo složno sodelovanje v bodoče še samo podkrepile. Pri debati, ki je zatem sledila, so med drugim govorili narodni poslanci Prekoršerk, Mravlje, Pleskovič, ter Lukačič, nadalje dr. Fr. Lipold, Hajdinjak, Žebelj iz Gor. grada itd. Zatem so se sprejeli sklepi političnega in organizacijskega značaja.
doma iz Račinca, ki so ga zasledovale razne orožniške postje radi številnih tatvin. Prernoš je bil specialist za tatvine dvokoles, ki jih je kradel večinoma po Mariboru i» okolici. Kolesa je nato spravil na Hrvaškem in so v Vinici pri Varaždinu odkrili pravcato »trgovino« z ukradenimi kolesi, ki so jih tamošnji kmetje pridno kupovali, saj so bila kolesa izredno poceni. Preiskava se nadaljuje in je policija mnenja, da ima Premoš na vesti tudi nekatere druge vlomne tatvine, ki so se vršile v zadnjem času v Mariboru.
Imecki tmkPekarDa mm
Komika testa it. 24
Ljubezenske avanture mlade prodajalke. Letos? v mesecu maju se je spoznala 19 letna Helena K., ki je bila nameščena v neki mariborski trgovini, z nekim trgovcem iz Varaždina. Trgovcu se je m!a do, lepo dekle dopadlo in je Heleno zvečer povabil v kino, potem v kavarno, nakar jo je spremljal domov. To je trajalo nekaj dni in je trgovec zatem odpotoval. In dekle je zopet ostalo samo. Pa je lena prodajalka prišla na originalno idejo: pisala je svojemu »prijatelju«, da je zanosila in da potrebuje 2000 dinarjev za.... »Prijatelj« ji je verjel in ji zares poslal zahtevani denar. Ko pa je za nekaj tednov zopet prišel v Maribor ter se informiral, kako je zadeva izpadla, je dozna', da ga je lepa prodajalka »potegnila«. S poslanim denarjem si je dekle kupilo o-bleke in čevlje... Toda »prijatelj« je bil radi ‘tega tako ogorčen, da je zadevo prijavil sodišču in tako je prišla lepa prodajalka na zatožno klop mariborskega o-krožnega sodišča. Zagovarjati se je morala radi goljufije. Pred sodnikom je priznala, da je izvabila denar od omenjenega trgovca, toda računala je na gentlemen-stvo »prijatelja«. Sodnik je obsodil razočarano dekle na 1 mesec strogega zapora, pogojno za dobo 2 let.
V	Mariboru kradel, na deželi pa prodajal. Mariborski policiji se je posrečilo, da je aretirala 26 letnega Jakoba Premoša,
Sreda, 4. novembra: Zaprto.
Četrtek, 5. novembra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red B. Petek, 6. novembra; Zaprto.
Sobota, 7. novembra ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Red C.
PTUJSKO GLEDALIŠČE:
Petek, 13. novembra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Gostovanje »Narodnega gledališča« v Mariboru.
Naslednja dramska premiera bo izredno duhovita in zabavna komedija slavnega dramatika W. Shakespeareja »Ukročena trmoglavka«. Režija je Kovičeva, nastopi malodane ves1 ansambl.
h SMjekfa m svete
IMlfHill ■! U ■ I	WAiHBKaig—
AL CAPONE V JEČI, NJEGOVA VILA PA NA DRAŽBI.
Znani vodja podzemskega tihotapskega življenja v Čikagu Al Capone je dal sezidati v času svojega največjega »vzpona« na nekem izmed številnih otokov pred Miami razkošno vilo. Ta vila bo sedaj prodana na dražbi za zaostale davščine, ker Al Capone že več let ni plačal nobenih davkov. Vila je opremljena z dragocenim pohištvom. Pred vilo je velik, betoniran plavalni bazen, v katerega bližini je zgrajena svojevrstna pivnica. Medtem ko sedi Al Capone že več let v zaporu in dela pokoro za svoje grehe in za številne prevare, ki so šle predvsem na račun davčnih oblasti, bodo sedaj prodajali na dražbi njegovo s-»trudom in pridnostjo« nagromadeno premoženje. Na ta način pride davčna oblast vsaj do delnega kritja onih pristojbin, ki so jih morali pošteni in delavni Američani že zdavna odšteti.
Ne pozabi naročnine!
h šivšjmja in sveta
el Krim - zagonetka Maroka
Na otoku Reunion, ki je vključen v francosko kolonialno posest, živi že nad 10 let v prognanstvu, nekdaj tako slavni vodja Kabilov, Abd el Krim. V zadnjem času je šla od ust do ust govorica, da je v sporazumu s francoskimi oblastmi puščen v svobodo, ker mu bo poverjena naloga, da dvigne v Maroku ponoven upor domačinov in to za hrbtom francoskih čet in da na ta način izsili odločitev sedanje španske državljanske vojne
v	korist vladnih čet. Toda te govorice so se izkazale kot neresnične. Znova pa vstaja pred oči Evrope lik Abd el Krima.
Predzgodovina tega moža, ki prebiva sedaj v prognanstvu, daleč od svoje domovine, v bližini glavnega mesta St. De-nis, je zelo pestra.
Nad Marokom se utrinja nov j Napoleon,
Nekaj let pred svetovno vojno je vodil Abd el Krim uporivško gibanje v severni Afriki, tako proti Franciji, kakor tudi proti Španiji. Takrat ga je imenovalo vse svetovno časopisje »maroškega Napoleona«. V trenotku, ko je Abd el Krim dezertiral v činu navadnega maroškega oficirja-domačina iz španske legije, pač nikdo ni niti slutil, da bo ta slavni vojskovodja in nepremagljivi upornik tako do pičice dokončal svojo res »napoleonsko« ulogo.
Premagan, ujet, pregnan.
Po šestletnih osvobodilnih bojih in po z rušenju upora Kabilov, je padel Abd el ‘Krim v roke francoskih čet kot ujetnik. Dasiravno je stal takrat ujeti Abd el Krim tik pred usmrtitvijo, vendarle ni Francija radi svoje priznane diplomatske spretnosti in pretkanosti, izvršila smrtne obsodbe. Našla je drug izhod in je kljub pomilostitvi onemogočila temu neugnanemu in neustrašenemu vodji Kabilov vsako nadaljevanje njegovih drznih podvigov. Francija je poskrbela za to, da Abd el Krim ni mogel več škodovati in da ni več mogel biti v napotje osvajalnim načrtom. Sredi Indijskega oceana je mali otok Reunion. Iz tega otoka so Francozi ustvarili novi otok »Sv. Helene« — za novega maroškega Napoleona, Abd e! Krima. Tu naj bi prebil sfavni ka-bilski vodja poslednja leta svojega življenja, odrezan od sveta, kakor cesar Tanh Thai, nekdanji vladar in gospodar sedaj francoskega dominija Anam.
Francozi so svojemu nekdanjemu neustrašenemu nasprotniku vrnili vso osebno svobodo. V bližini glavnega mesta tega otoka, v St. Denisu, so mu pripravili udobno hišico. V tej hišici stanuje sedaj Abd el Krim in deli s še petimi ostalimi voditelji upornikov pod isto streho isto usodo. Med temi petimi je tudi Abd el Krimov brat. Francoske oblasti so dovolile Abd el Krimu celo to, da lahko vzame s seboj dve svoji najljubši in najdražji ženi.
Nekcč impozantna postava, danes skelet.
Nič manj kakor 20 »služabnikov« stoji
premaganemu uporniku vedno in vsak čas na razpolago. Pomisliti pa moramo, da to niso navadni služabniki, temveč neke vrste telesni stražniki, ki odgovarjajo za vsak korak, ki bi ga napravil Abd el Krim v namenu, da pobegne. Ti služabniki spremljajo vsako stopinjo, ki io napravi vsakdo izmed teh šestih jetnikov. Poleg tega je vsa širna okolica tega bivališča noč in dan skrbno zastražena. Kljub vsej svobodi, ki jo uživa Abd el Krim kot ujetnik, je duševno že popolnoma strt.
Duh iz St. Denisa...
Ljudje, ki so imeli redko priliko, videti tega nekdaj tako stasitega moža, ga ne imenujejo drugače kakor »duh iz St. Denisa«. Abd el Krimu minevajo tukaj dne-
vi	v popolnem brezdelju in duševni potrtosti. V zamazani maroški obleki se sprehaja ure in ure. Beseda gre le redko kedaj preko njegovih ust. Niti za svojega spremljevalca nima več besed, kakor jih je imel nekdaj. In ker le redkokedaj je in pije in še takrat neredno, se je njegova, nekdaj tako impozantna postava spremenila v pravi skelet. Edino, kar mu je ostalo, to so še njegove oči, v katerih še vedno tli in živi uporniški ogenj...
Škarje francoskega guvernerja so pridno na delu.
Kje naj iščemo vzrokov, da je postalo življenje za ujetnika Abd el Krima tako brez vsakega smisla? Mar leži vzrok že v sami misli na pregnanstvo, iz katerega ni več povratka v svobodo? Ta občutek in še vse druge omejitve, ki posegajo v Abd el Krimovo zasebno življenje in njegovo svobodo, vse to razjeda Abd el Krimu srce, dušo in telo. Vsemu prebivalstvu otočja js namreč strogo prepovedano in to pod najstrožjimi kaznimi, da ne smejo Abd el Krimu v slučaju razgovora z njim, niti črhniti o sedanjem položaju v Maroku. Vseh šest Kabilov, ki so francoski ujetniki, ne sme torej o dogodkih v Maroku ničesar vedeti, ker bodo po mišljenju franc, oblasti edino na ta način lahko pozabili na Maroko in bo istočasno obledeval spomin na njihovo domovino. Uspeh, ki so ga dosegle oblasti s tem postopanjem, pa je baš obraten. Bolj kakor kedaj popreje se zanimajo ujetniki danes za usodo njihove severnoafriške, hribovite domovine. Vse časopisje je ujetnikom na razpolago. Toda predno ga dobijo, jih guvernerjeve škarje temeljito ostrižejo vseh maroških novic. Vsaka, pa še tako neznatna vest iz Maroka, je izrezana. Po odrezkih lahko tedaj ujetniki sodijo, koliko je bilo novic 'z njihove domovine, katerih vsebina pa ostane zanje večna zagonetka.
Vse premoženje bi dal za časopis!
Deset let pregnanstva je že minilo, ne da bi prišlo do ujetnikov kakršnokoli sporočilo iz daljnega Maroka. O dogodkih v njihovi domovini jim pripovedujejo samo izrezane praznine listov. Edina želja,
ki je trenotno goji Abd el Krim v svojem srcu, je ta, kako se dokopati do onega guvernerjevega papirnatega koša, kjer so shranjeni ti skrivnostni odrezki časopisov. Zatopljen je sam vase v tej grozotni osamljenosti brez vsakršne zveze z domovino. Niti njegovi dve, sicer tako ljubljeni ženi, ki ju ima pri sebi, ne zmorete dvigniti Abd el Krima iz te otopelosti in duševne razruvanosti. Kaj mu pomaga vse premoženje, ki mu ga je francoska oblast pripustila, če pa ne more z vsem tem premoženjem in z vsem denarjem kupiti niti enega, nerazrezanega časopisa.
Abd el Krim bo puščen na svobodo? Same govorice brez podlage! Dasiravno je o tem pisalo že vse časorr^e, vendar Abd el Krim o tem ne bo slišal in ne čital niti besedice. Ko bo dobil te časopise v roke, bo na mestu novice zijala izrezana odprtina, ki bo pričala o nečem, česar on ne sme vedeti...
MOŠKI SO SLADKOSNEDNEŽI.
Navadno pravimo, da so ženske sladko snedne, da moški raje pijejo grenko pivo, nego sladko čokolado, v rejnici pa m vedno tako. Vsaj v Kopenhagmi to pravilo ne velja. Menda kot reklamo za iSfeko-lado so priredili tam anketo, ki je pokazala, da so moški bolj sladkosnedni, nego ženske. Šlo je za to, kako radi jedo ljudje čokolado. Izkazalo se je. da so v pretežni večini za čokolado najbolj navdušeni moški in sicer ne glede na starost. Samo med 17. in 21. letom so v večini ženske, ki so v teh letih bolj sladkosnedne kakor moški. Moški so menda v teh letih že bolj vneti za cigarete. P° anketi je bilo sproženo tudi vprašanje, zakaj je njen rezultat tako presenetljiv. Odgovor se je glasil, da zato, ker se ženske svoje sladkosnednosti ne sramujejo, čokolado in druge slaščice jedo javno, moških je pa sram in no&3jo javno pokazati, da so sladkosnedneži. Morda bo pa malo kriva tudi bojazen pred debelostjo, saj so sladkosnedni ljudje navadno dobro rejeni. Ženske pa mnogo bolj pazijo «a svoje sloke postave, nego moški, ki ji® je končno vseeno, ali imajo malo večje ali malo manjše trebuščke, če jih že imaio.
Razno
BIGE •
in primorske kornete v pekarni Čebokli.	5432
Ce želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER .CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Samopro-daja: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje. Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova ul. 44.	2509
SUHOR,
vaniljni. kakor tudi zdravilni, najboljši in najcenejši v pe-karni_Čebokli.________5430
VSAKOVRSTNO
KOŽUHOVINO
po najnižjih cenah kupite pri Železniku, Kopališka uiica (Scherbaumov paviljon). Izdelujem in popravljam strokovnjaško____________ 5397
BREZ KRIČEČE REKLAME in brez raznih brzojavk
naznanjam spoštovani publiki, da točim izbrana okoliška ljutomerska in dalmatinska vina brez banačana po zmernih cenah. Trafenik, »Prešernova klit«. Gosposka ulica, 5077
Službo lile
MLADENIČ.
star 24 let, pošten, vajen vsa kega dela, nekadilec in trezen prosi dobrodušne gospode za kakršnokoli službo za malo plačilo- Ssm vojaščine prost. Cenjene ponudbe prosim na naslov: Štefan Polc, Limbuš.	5516
lokaš
ODDAM LOKAL
in enosobno stanovanje. Fran kopanova 42.	5517
pr.
*WEKA“ MARIBOR
samo kemično čiščeno perje in puh po vseh cenah.
PRVOVRSTNI
Stanovski premog
(jak 500o kalorij, brez žlindre in smradu), dostavljam na dom vsako količino 100 kg od Din 32.—. Maribor, Kopališka ul. 10. Tel. 27-14, nasproti mestnega kopališča. 5218
Spomnite se CMDI
Telefon 2696
a^ Svetli premogi Budinščina in SIlF® A d rva dobite pr*
J. 6 o v e d i c
5092	Prešernova	ulica 19
Poskusite našo novo
kovina tnešakicfi
Z.ANDERIE
mRRIBOR G0SP0SKP UL.20
BONBONERA ORIENT
Oospoatca ulica (palača banovinske hranilnice).
Od danes dalje dobite vedno svež specijalni „KOK0 BON 3“ po Din 1'—. Koko bono je nova slaščica v Mariboru. — V Pragi na zimskem velesejmu je bil „KOKO BONO“ šlager.
Se priporoča IVO Jlir*eV&
Darujte za Pomožno akcijo!
S matskepa tmestoia v Mamuta
46
Sestanek z Maksimilijanom bi mogel dovesti Juareza samo v neprilike, saj se je bil že čvrsto odločil, da ne bo poznal nobene milosti za ujetnike. .Tuarez nosi v sebi sadistično zavest, da hoče vsemu svetu pokazati, kakšne posledice ima vmešavanje v zadeve mehiškega naroda, ki ima kakor vsak drugi narod pravico samoodločbe ter svojega vodstva državnih poslov.
Nobene pomoči.
Maksimilijan je po prejemu J-aarezo vega sporočila pozval v Oueretaro pruskega in avstrijskega poslanika, ki sta se doslej zadržala povsem pasivno, da se z njima dogovori, kaj bi bilo potrebno za njegovo rešitev.
Vest o tem, da je Maksimilijan ujet, da je moral eno noč celo prenočiti v grobnici, da je i>a mik>st m nemilost iz-
ročen predsedniku Juarezu ter da je njegovo življenje ogroženo, je vendarle vznemirila evropske dvore. Sedaj hitijo vsi, da intervenirajo preko Združenih držav ameriških, kjsr tedaj Juarezove vlade nikdo ne priznava. Toda vse te intervencije, ki gredo diplomatskim potom, potekajo zelo počasi, nespretno ter se raztezajo v nedogled.
Dejanski nima Maksimilijan ničesar upati glede pomoči od inozemstva.
Bo H beg uspel?
V	tej situaciji, ki ni nič kaj dobra, se Maksimilijanu vsiljuje misel, da bi pobegnil. To se mu zdi poslednje sredstvo, potem ko je bil misel na beg odbil v trenotku, ko je bila ta misel še razmeroma lahko izvedljiva.
Da se je pričelo resneje in vztrajneje | obravnavati vprašanje bega, je prven-
stvena zasluga princa Feliksa Salma. Toda princ je moral uporabiti vso svojo zgovornost, da pridobi Maksimilijana za to idejo.
Končno se vendar posreči princu Sal-mu, da dobi od Maksimilijana zadevno dovoljenje. Toda to; dovoljenje mu da Maksimilijan pod zelo težkim pogojem: Maksimilijan pristane na beg, toda samo tedaj, ako je omogočen beg tudi generaloma Miramonu in Mejiji. To je sicer zelo plemenit pogoj, toda ob njem se vsa zadeva precej zamotava in postaja izvedljivost tega načrta kočljiva zadeva. Tzvedba bega je tem težja, ker so vse priprave, ki jih je vodil princ Salm, šle zatem, da se omogoči beg Maksimilijanu samemu, toda brez obeh njegovih ujetih generalov. Princu Salmu je namreč medtem že uspelo, da je podkupil oficirje m stražnike.
Nove fantazije.
Tedaj se v Maksimilijanu zbudijo nove nade in fantazije. Z vso živahnostjo svoje domišljije snuje načrte, kako pojde v London, zatem pa v Miramar. Tukaj
bo najpreje pisal svoje memoarje o do? godkih, ki jih je doživel v zvezi s svO' jim mehiškim cesarjevanjem. Ko pa memoarje končal, se bo podal na dolg0 potovanje v Italijo do Napolja, zatem v Grčijo in Turčijo. V Avstriji, kjer vlad3 njegov kruti, ozkosrčni brat Franc J°' žef, se bo pomudil samo toliko, kolik0 bo najpotrebneje.
Nekaj dni zatem pa se razbegnejo fantazij. Maksimilijan se je
naenkraj
spomnil, da še ni prost in da je pozva
tuje poslanike v Queretaro. Kaj bi ti P°' slaniki dejali, ako bi prišli v Ouerent^ pa bi ga tukaj ne našli, Četudi jih je zval. Kaj poreko k temu, ko bodo sliša1’ da je cesar pobegnil?
Zopet se v Maksimilijanu utrinja PrC' tirani čut časti in občutljivosti. ZoP^ •nastajajo nove kombinacije v Maksim’ lijanovi glavi, ki otežujejo položaj in predstavljajo veliko oviro za Salmov n črt pobega iz queretarske celice v -sVt bodo.	'
(Dalje sledil
todaia kKMMečj iJhrtiM v Uabfcaei. Odeovowii urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d*
presta vnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Maribora