Pesem mrme. Pesem vod. Tako malo je znano, da potok šumlja po napevu, da imajo tekoče vode svoje muzikalične zakone. To čudno prikazen sta prvič opazovala ter ugotovila pred desetletji nemška fizika Ernst ter Albert Heim. Dognala sta, da izvirajo glasovi tekočih vod od tega, ker povzroča nagli tok v vodi majhne zračne mehurčke, ki se, dospevši na površje, razpočijo. Pri toku vode se dogaja nešteto najneznatnejših eksplozij. Pri eksplozijah se vedno ponavljajo trije določeni glasi: C, E in G, ki tvorijo C dur akord. Pri vodopadih se pridruži trem omenjenim glasom še nizki F. Počasi žuboreči potoček prepeva v glasih: C, E, G; šumeča reka, rnanjši vodopadi pojejo pesem v F, C, E in G glasovih. Pri najbolj silovitih vodopadih prevlada nizki F vse druge glase, kaksen je pač tok vode ia po tem nadkriljuje ta tev oni glas tako, da se glasi pesem tekočih vod vedno v C duru. Pesem dreves. Tudi šuštenjc ter bučanje gozdov se vrš-i po goclbenih zakonib. Smrekov ali jelkin gozd šumi čisto drugače nego listnato drevje. So drevesa, kojih šumenje doni kakov orgle. V parku egipčanskega mesta Kairo raste več akacij, ki povzročajo pri najbolj lahnem pišu vetra flavtne koncerte. Te vrste akacij imajo dolge trno, katere izdolbejo posebne žuželke in jih preluknjajo. Skozi luknjice piska veter, kakor bi igral na flavto. Raziskovalec Afrike Jurij Schvveinfurth je odkril v Šiluk deželi cele gozdove flavta akacij, iz katerib se razlega pri vetrovnem vremenu daleč slišna godba kakor iz tisočerih flavt. Domačini se ogibljejo v nepoučenem praznoverju piskajočih gozdov. Pssem mrtve naravs. Ne prepeva nam samo živa narava, celo kamenje doni ter kriči, celi hribi dajejo od sebe dalee slišne glasove. Stari kameniti stebri tožijo ter jočejo pri vzhajanju solnca. Po zapuščenih dolinah zvonijo zvonovi iz nevidnih zvonikov. Morske obali pretresa pisk tromb. Baš beleženo so dejstva, katera bomo dokazali na sledečih vzgledih: Pri egipčanskern mestu Theben stoji bogznaj koliko tisocletij stari Memaohov stebsr, ki je izklesan iz granita. Kakor hitro posijejo na steber prvi žar ki vzliajajočega solnca, se razlegajo iz njega najbolj mični valčki. Godbo iz Memnonovega stebra razlagajo z razliko med nočno ter dnevno temperaturo. Že staroegipčanski svečeniki so opazovali muziciranje stebra in so ga izrabili v svoj prid. Kot dobri fiziki so ustavili v steber posebno napravo, ki je pojačevala čudno godbo in vzbujala priprostemu narodu božanstveno obču dovanje ter češčenje. Pojačevalna naprava je seve že davno — davno propadla, a muziciranje in seve neojačeno je ostalo v stebru do danes. Severno od Egipta na iz sv. pisma znanem Sinajskem polutoku, naletimo glasove od sebe dajajoče čudo posebno vrste. Pri ribiški vasi Tur ob morski ofrali je komaj 100 m visok peščeni gric, kateremu pravijo »hrib zvo__.oy« in ki pada zelo strmo proti obali. Oni, ki so že plezali na stožičasti grič, so slišali in čujejo še danes pri suhem vreraenu čudne, zvonenju podobne gla s-ove pod nogami. Ako plezalec postoji, mu doni naprej pod nogami in glas se razgublja le počasi. Ako potnik nada< Ijuje pot proti vrhu, mu zvoni nepre« stano pod nogami. Tatnošnji beduini pripovedujejo tujcem pravljico o začaranem krščanskem samostanu, k-ojega zvonenje se glasi iz notrajnosti griča. Hrib je po tej pripovedki proklet od mohamedanskega Alaha in radi tega zdivjajo kamele karavan, ako morajo mimo. Omenjeni »grič zvonov« so raziskavali že v najnovejših časih vsi mogoči raziskovalci, naravoslovci ter učenjaki. Vsak je podal glede zvonenja svojo lastno razlago, vendar ni nobena verjctna. V Nemčiji je znana »pojoča dolina v Throneckena. Med visokima, z gozdovi porastenima hriboma se raztega tamkaj globoko zarezana dolina, ki imale oden izhod proti jugo-zapadu. Že v sta rodavnih časih je veljala dolina v Thronecken kot prebivališče duhov brez miru in se je je vse z največjim strahom ogibalo. Potniki so čuli pri belem dnevu zvonenje, pojoče človeške glasove in razne druge skrivnostne od- meve. Tajnost te dolinice Še nikakor ni pojasnjena od znanstvenikov. P. Rozman. Podporni sklafl vinlCarlev. »Strokovna zveza viničarjev« ni samo orgaiiizacija borbe za pravice viničarjev, kjerje to potrebno, ampak je predvsem organizacija stanovske samopomoči na temelju kržčanske vzajemiiosti, ustvarjene po prizadevanju nasih najboljših in najzavednejših tovarišev viničarjev, kateri v svojem obubožanem bratu in sotrpinu vidijo obenem tudi sliko svojega stanu kot celote. Zategadelj njim je medsebojna vzajemnost, sloga in pomoč nad .vse drugo, ne iščejo v organizaciji le sebe in bvojili koristi, marveč se žrtvujejo za dobrobit vseh svojih, doprinašajo za to skupnost tudi najtežje žrtve jn gremagovanja, zavedajoii g^j da so na pravi poti in da je le v dejanju mogoče zadostiti pravi ljubezni do bližnjega, ki mora predvsem dičiti člane krščanske, delavske, strokovne organizacije. Najboljši dokaz, kaj vse zmore prava stanovska vzajemnost in sila organizacije, je gotovo naš »Podporni sklad«, katerega smo si organizirani viničarji ustanovili še le komaj pred tremi le.ti in nam pokazuja najlepšs uspehe. V tej kratki dobi obstoja »Podpornega sklada« je bilo članom izplačanih sledeče: 188 jorodniških podpor v znesku 9179 Din, 1112 bolniških podpor v svoti 49.102 Din, nezgodnih podpor 103 v svoti 5521 Din in 102 posmrtninskih podpor v svoti 28.080 Din. — Vseh podpor je bilo skupaj 1504 izplačanih v celotni svoti 91.882 Din. Za viničarski stan, posebej pa za našo »Strokovno zvezo« so v da našnjih razmerah to številke, ki pomenijo veliko. Pa kdo se briga za našega bolnika, kdo za mater delavko v njenih porodnih bolečinah, kdo ob telesni nezgodi in celo takrat takrat, ko zapoje mrtvaški zvon? Za viničarja sploh malokdo, po navadi pa celo nihče. Tukaj je potem naša organizacija na svojem me Btu. Ravno v podpornem skladu mnremo si najbolj medsebojno pomagati. Z združenim delom in s skromnimi prispevki smo že veliko storili in mnogim med nami smo odpomogli ravno v trenutku, ko so postali pozabljeni od vseh drugih. Koliko več pa bi lahko še storili, ako bi bili vsi viničarji organizirani v naši »Strokovni zvezi viničarjev« in če bi ne bilo še toliko tovarišev brezbrižnih za svojo stanovsko skupnost, kakor jih je še danes! Kar je drugim delavcem »Okrožni urad za zavarovanje delavc°v«, to je skoro nam naš »Podporni sklad«. Razlika je pri tem le tolika, da je prvi z zakonom določen, in da morajo k zavarovanju prispevati tudi delodajalci, itukaj .pa je zavarovanje v »Podpornem skladu« prostovoljno, plačano le od nas viničarjev samih. Če še omenimo zraven naš »Starostni sklad« kot ravno tako prostovoljno zavarovanje zoper starost in onemoglost, ne more prav nihče izpodbiti priznanja »Strokovni zvezi viničarjev«, da je več kakor do danes vsi drugi storila na gospodarskem, socijalnem in tudi kulturnem polju za viničarski stan. V današnjih razmerah bi ne smelo biti več vseeno, če je viničar organiziran ali pa ne. Organizirani imamo že danes velike skupne vrednosti, ne visijo naše potrebe le samo na naših gospodarjih, ampak si priza'devamo, da se z vsemi združenimi silami upremo prevelikemu obubožanju ali lakozvani proletarizaciji. Zato bi raorali biti tudi vsi vinogradniki na tem interesirani in bi morali še svoje viničarje v organizacijo navajati, — njim tu pa tam celo kaj pomagati k plačanju članavine, posebej v brezposelnem času, namesto da se jih tu pa tara od organizacije še odgovarja. Sedaj smo ustanovili še poseben »Posmrtninski sklad«. Iz podpornega je treba izločiti posmrtninske podpore v korist drugim podporam. Vsi redni in podporni člani »Strokovne zveze vinicarjev« morejo pristopiti s celimi svojimi družinami v ta posmrtninski sklad Po enoletnem članstvu se izplača za umrlim članom najvišja podpora 1000 Din, po polletnem članstvu pa 500 Din. Ako se število članov zelo poviša, se vzporedno povišajo tudi posmrtnine, ali pa se iz poviškov zbere poseben rezervni fond, iz katerega bi se naj izplaPevale posmrtnme v zimskih in brezposelnih časih, to je takrat, ko se denar za članarino najtežje dobi. Sprejmejo se le člani v starosti do 70 let in otroci stari <"ez dvo lcft. članarlna znaša 50 para, se plafa dvakratno naprej. Tolika članarina se plača le samo v vsakeni tretjem smrtnem slučaju, v.ndar pa skupno za tri slučaje naprej, po položnici, ki jo vsaki družini pošlje načelstvo »Strokovne zveze viničarjev«. Družini, ki se želi zavarovati pri tem. posmrtninskem skladu, se pošlje tudi tozadevni poslovnik in pristopnica v podpis. A venclar se ne sprejmejo taki, ki niso že redni, bodisi podporni elani »Strokovne zveze viničarjev«. Pristopijo lahko tudi družine majerjev, malih posestnikov in drugih, toda morajo kot podporni člani za vsako leto najmanj 25 Din prispevati v dobro »Strokovni zvezi viničarjev«. Zavarovanje v tem »Posmrtninskem skladu« bo gotovo v največji meri moglo odpomoči premnogim iz največje stiske in bode v gotovih slučajih ob smrti roditelja ostalim služila tudi za primerno doto. Zahtevki tega posmrtninskega zavarovanja so malenkostni, zato za vse viničarje tudi izvedljivi, samo le dobre volje je treba in zaupanja v skupno moč. Viničarji vseh goric in krajev! Zavarujte se, organizirajte se! Zdramite se vendar iz svoje stanovske bi-ezbrižnosti in brezciljn.os.ti! Samo taka je pot k boljši bodočnosti, druge ni! Morda še kateri ne zna, kam bi se obrnil. Piše naj na naslov »Strokovna zveza viničarjev«, Ljutomer, Slamnjak št. 50.