NAŠA KULTURA
je ona izmed osnov naše zavestne moči
Kultura ljudstva prihaja do vidnega zraza v znanstvenih in umetniških ustanovah in v njihovem delu, v u-metnosti pesnikov in pisateljev, ki so z vzvišenim prikazovanjem lastnih in splošnih misli in čustev ter dogajanj v naravi in v človeku, s prikazovanjem odnosov med ljudmi ter med ljudmi in prirodo ustvarili lepote trajne vrednosti in s tem vsak v svoji dobi dali novega pogona razvoju kulture. Prihaja do izraza v neminlji vi lepoti, ki jo je ustvarila upodabljajoča umetnost; zaznavna postane tudi v delu in izsledkih znanstvenikov.
Svojo osnovo ima kultura v ljudstvu, v njegovim značaju in miselnosti, ki se zrcali v vsem javnem prizadevanju, predvsem pa v ljudski prosveti, ki posreduje ljudstvu vse kulturne vrednote. Svo-
Za voditelje „Slovenske demokratske zveze44
so pošteni Slovenci - banda
Na II. zasedanju Ljudske skupščine LRS je minister Kra gher iznesel u svojem referatu tudi nekaj neovrgljivih dognani in dokazov o zločinskem delovanju mednarodne reakcije proti Jugoslaviji in slovenskemu tjuastvu pcseocj. /..a ncs na Tržaškem ožemi.u je važen zlasti oni del referata, kjer razkrinkava delovanje un^enausii-nih a-
gentur na mejah Slovenije, oziroma v Trstu, Gorici in na Koroškem. Ta pravi med drag.m, da so se neposredno za slovenskimi mejami vrgle angloameričke vo. tiske oblasti in italijanska ter avstrijska državna uprava z vsemi si.«mi na de:o, da bi razbile enotnost slovenskega ljudstva, skovano med osvobodilno borbo. Pod krinko zupid-ne demokracije -- pravi dobesedno minister Kraigher, — skušajo v b- :;. . raznin pmvilodemo. ra.tènui
strank skrivati agenture zapadne-Sa imperializma, ki naj bi slabile borbeno odpornost slovenskega in resnično demokratičnega gibanja ter ustvarile neko politično bazo Za organiziranje imperialističnih h ijjnsizih skupin prot. novi Jugoslaviji.
Dalje pravi minister Kraigher, tla.so se imperialisti oprli na vrsto starih preizkušenih agentov in skušajo z njimi organ zirati tako imenovano slovensko demokratsko zvezo, ki naj bi imeli svoje organizacije u Geriči in Trstu, poslednji čas pa Cuui na Koroškim. Glavno besedo v tei imperialistični agen-Idri ima advokat in sedanji pred-sednik SDZ dr. Agne etto.
1'a dr. Agneletto je izjavil dne septembra IMO na tržaški kve-sturi: ...nisem nikoli čutil nakLm.e-nosti do Jugoslavije, nasprotno, ve-ano sem bil s svojim duhom in s ^fojo družino prepričanja, da je Kaše življenje navezano s temi kra-ii in režimom, ki nas podpira. Iz teh razlogov si nisem nikdar želel druge oblasti razen italijanske...
V svoji prošnji na notranje ministrstvo v Rimu dne JO. 7. 1940 pa izjavil: »Da ne nasprotuje faši-stlinemu režimu ter da je bil na-sProtno v javnosti celo tolmač faši-Vičnih načel.
Podobne podatke, pravi minister ^raigher, bi lahko navedli tudi za osto.le funkcionarje duz, za dr. Ve-
szia in druge v Trstu in za dr. Ka-^*ha, Kemperla in druge v Gorici, vsemi pa stoji Ivan Mariju Cck. Prej imenovani Agneletto .e dne P decembra 1947 tudi svečano iz-^bil svoje mnenje, aa jugosiovan-s,Cf‘ vojska ni prinesla svobode...
Na razpravi v Ljubljani proti jUpini vohunov v imperialistični l^bi g Bitencem na čelu pa je l ° tudi dokazano, da je SDZ tes-povezana s špijonskimi agenti, Kl so delovali v Sloveniji in da šo njenem vodstvu samem špi. oni ■ °ti Jugoslaviji v korist neke ture ^Ptrialistiine države.
-, Parajoč se na vsa ta pred sodi-zavezniške države Jugoslavije , dokaznim gradivom podprta raz-in opirajoč se Se na druge , L manj pomembne dokaze, za ^dtere je poskrbelo vodstvo SDZ sa-šk’ VSS naI're^n^ Praški in geri-je l}sk seznanil javnost z znača-hin vi°go SDZ in z njenimi vid-ll in nevidnimi predstavniki, a
Tnzk*‘°lnoma razumljivo, da so ta Pr } >t ja ponovno strahovito kom-že itak močno kompro-clen,r<ino InP0 imenovano slovensko im„0kraUk0 zvezo. Zato si njeni ho ?’!a-is£ičnj pokrovitelji in nje-’”~‘ J vodstvo krčevito prše vseh dokazanih strahu 171 Pokriti delovanje svoje Poderi 2 0Juljenim, po Goebbelsi:
■ PlaSx ^nnim protikomunističnin, !
>4f«eem- Kei-1«
Z^eZTtn°
ibt°žbCin°Drati
ni dosegel nikakršnega uspeha, se je vodstvo SDZ zateklo k sodišču kot svoji rešilni bilki. Vložili so tožbe preti celi vrsti ljudi in listom, med katerimi je, kar si kot demokrati štejemo v čast, tudi naš list.
Ne da bi hoteli kakor koli žaliti sodišča, ki se že bavijo, oziroma ki se bodo bavila s temi razsodbami,
folltev se Ibspfo
Zdi se, da so se tržaški vladajoči krogi okrog VU in raznih svetov zabubili v molk v zvezi z administrativnimi volitvami, zato ker upajo, da se bodo na ta način rešili pred njimi, kot noj pred nevarnostjo, ko vtakne glavo v puščavski pesek. Nobenega uradnega komentarja ni na stopnjujoče se zahteve po volitvah in vendar je to že dalj časa ena glavnih zahtev tržaškega ljudstva, ki hoče biti končno vendar že gospodar v lastni hiši.
Za majhen, zato pa toiiko bolj značilen komentar pa so poskrbeli agenti gospode na oblasti, civilni policisti, ki so aretirali dve meščanki, ki sta pobirali v mestu podpise za volitve, in jih z ameriško nagiico postavili pred sodišče. Obtožili so ju le tega, Cia sta pobirali podpise za demokratične svobodne volitve. Toda ni še mesec tega, kar so skupine italijanskih škvadristov izsiljevale od meščanov podpise za priključitev Trsta k Italiji, torej podpise za razbitje mirovne pogodbe, in se pri tem posluževali groženj in tudi napadov na one, ki so podpise odklanjali. Ves teden, kar je ta podpisna akcija trajala, niso aretirali- niti enega člana fašističnih škvader, pa čeprav ni nobena skrivnost, da so razen boksarjev nosili v žepih tudi pištoie.
Torej: Tržačani sami ne smejo izvajati nikakršne akcije za demokratizacijo Tržaškega ozemlja, fašisti pa so svobodni v svojem pro-timirovnem delovanju. Kako se to sklada s pojmom demokacije. Tržačani ne morejo ugotoviti, ugotavljajo pa, da se podobne aretacije dobro skladajo z.interesi onih. ki sedijo na upravnih stolih zato, da nič ne delajo, oziroma da delajo za svoje žepe in za svoje gospodarje.
Tržaško ljudstvo zaradi tega seveda ne misli odstopiti od svojih zahtev.
moramo ugotoviti, da so ta sodišča italijanska in da se poslužujejo v Trstu še starih fašističnih zttico-nov ter da so nujno taka. da jih sedanja anglo-ameriška vojaška u-prava dopušča (v naspj-otiu z ljudskimi sodišči, ki jih je ukinila).
Tožitelji so se, ko so vlagali svoje tožbe, tega zavedali in si prav zaradi tega zbrali to pot č ščenja
dokazane jim moralne umazanije. Toliko večjega uspeha so se nadejali seveda v Gorici, računajoč pravilno s popolnoma protidemokratično usmernostjo italijanskih sodišč po zmagi demokristjanov. In res se ie ravno pred g or Iškim sodiščem v. preteklih dneh dogodi! strahovit juridičen škandal, ko so na popolnoma fašistični način obsodili odgovornega ured -ika demokratičnega slovenskega Usta »Sočen slovenskega pisatelja Damirja Feigla na eno leto zapora in 100.000
lir denarne kazni zaradi tega, ker je priobčil dognanja sodišča v Ljubljani. Goriško sodišče ni dovolilo obtoženemu demokratičnemu novinarju, da bi se pripravil na obrambo, poslužujoč se novega italijanskega zakona iz februarja t. I. Prav tako je sodišče zavrglo predlog obrambe obtoženca, da se mu dovoli dokaz resnice. Poslužilo se je Za to člena 5 zakona kraljevega namestništva od 24. septembra 1944, da more sodišče dovoliti dokaz resnice le v primeru, ako v. to privoli tozitelj. Tožite!] pa, znani Sfiligoj Avgust, na ta predlog seveda ni pristal, ker bi mu bili seveda, dokazani še enkrat grehi, Hi bi b:li to pot izrečeni pred sodiščem, kibijih nočeš nočeš moralo upoštevati. SDZ in Sfiligoj se bojijo resnice kot vsak, ki ima kaj na’vesti.
Minister Kraigher je med drugim izjavil v svojem referatu v Ljubljani, da bi, kot n. pr. o Agne-(Nadaljevanje na 2. stran)

r ^
l,.<U

.V
AiZp
08 ROJSTNEM DNEVU maršale. TITA
25. maja so v Jugoslaviji slavili rojstni dan maršala Tita. Slavili so rojstni dan človeka — toda človeka, kateremu pripada zasluga, da je jugoslovanske narode povedel na pravo pot borbe za osvoboditev izpod okupatorjev in še naprej za zgraditev neodvisne, močne in resnično demokratične jugoslovanske države.
Vse svoje delo je maršal Tito posvetil borbi za dobrobit in napredek jugoslovanskih narodov, borbi proti njegovim notranjim in zunanjim sovražnikom. Začeti borbo in z njo izvojevati zmago v raz-merah, ki so po svoji težavnosti redke v zgodovini vojne, Je mogel le človek, ki je, zdrav sin svojega ljudstva, verjel v njegovo velikansko življenjsko silo in njegovo nezlomljivo svobodo!jubnost, in demokratičnost, ki pa je tudi globoko in jasno videl način, kako je treba dane pogoje spremeniti v največjo zmago jugoslovanskih narodov.
Danes je vse ogromno načrtno delo pod vodstvom maršala Tita prežeto a takim borbenim duhom da v Jugoslaviji ni vprašanja zmage, temveč le vprašanje časa, ko bo ta zmaga dosežena
Naj živi maršal Tito za srečo in napredek jugoslovanskih narodov lu za zmago demokracije v svetu.
Sli raj si i i si* perializem italijanske vlade
Medtem, ko je ameriški imperializem že občutno oškodoval zavezniško Jugoslavijo v njenih teritorialnih zahtevah in pravicah na Primorskem z vsiljeno ustanovitvijo Tržaškega ozemlja in z dodelitvijo Gorice, dela Brd, Benečije in Rezije poraženi Italiji, usoda slovenske Koroške še ni odločena, ker
Anglež zapušča Palestino
vsebine
način prikrivanji, pri našem ljudstvu
, t§f
ALL RIGHT, TO SOBO LAHKO ZAPUSTIM.
še ni izdelana mirovna pogodba z Avstrijo. Pred namestniki štirih zunanjih ministrov v Londonu je Jugoslavija ponovno postavila svoje pravične zahteve po slovenskem delu Koroške; slovensko prebivalstvo Koroške pa ne zamuja nobene prilike, da ne bi izrazilo svoje največje želje, biti končno priključeno k matični državi Jugoslaviji.
Kadar koli je bilo doslej govora o pravičnih jugoslovanskih teritorialnih zahtevah proti Italiji in proti Koroški, so zapadni imperialisti pokazali da so odločno nasprotni jugoslovanskim zahtevam in da zlepa ne mislijo ugoditi stvari pravice. Prav iz teh razlogov so se potrudili, da so okupirali predele, ki jih Jugoslavija zahteva zase in uvesti na njih,tak režim, ki vestno služi imperializmu. Tako sta Tržaško ozemlje in Gorica in nič manj slovenska Koroška postali zbirališče sovražnikov nove Jugoslavije in središča špijonskih služb.
Jugoslaviji sovražno stališče sta zavzeli tudi italijanska in 'avstrijska vlada, ki sta seveda vpreženi v voz zapadniii imperialistov. Kakor je Italija že v prvi svetovni vojni zahtevala zase Blejski kot z izgovorom, da si zagotovi železniško zvezo z Dunajem, tako je začela postavljati iste zahteve tudi po drugi svetovni vojni, bjunačena seveda po nasvetih zapadnih imperialistov Zdaj pa só italijanski im-(Nadaljevanje na 2, stran)
jo oodlago ima kultura seveda tudi v izobraževanju in izobrazbi ljudskih množic. Iz te osnove raste in se razvija. Prvotno so ljudstva poznala le ljudsko umetnost. Pozneje šele se je razvila individualna dejavnost kulturnih delavcev, ki se je seveda oslonila na ljudstvo. In tudi v onih dobah, ko so se umetniki izkoreninili iz ljudstva ter iskali lastne poti, je bilo to le dozdevno, ker so umetniki podzavestno iskali nova pota do virov umetnosti in nova izrazna sredstva za bolj živo ustvarjanje likov. Pesnični umetniki in znanstveniki se nikoli in nikjer ne morejo odtrgati od teh temeljev.
Zategadeli je povsem razumljivo, da zajema SHPZ kot najvišja osrednja kulturna ustanova na Tržaškem ozemlju, ki vodi, usmerja vzporeja in gradni vso prosvetno in kulturno dejavnost slovenskega in hrvatske-ga ljudstva na teh tleh, vse panoge našega kulturno prosvetnega prizadevanja. Naša kultura ni neka posebna nrimorska ali tržaška kultura, temveč je slovenska kultura. Naše živlienje ob morju bo pač doprineslo, v našo občeslovensko kulturo, tudi svoje značilnosti ki bodo tako postale skupne vsei slovenski kulturi.
V	dobi fašizma je tukajšnje ljudstvo utrpelo neznansko moralno in materialno škodo, ker so nasilniki protinaravno pretrgati vse vezi med primorskimi Slovenci in njihovim matičnim narodom. Trpljenje, ki ga je povzročal ta zločin proti naravi, ie bilo nepopisno. Zato si naše ljudstvo v današnjih dnevih prizadeva, da stke zopet vse vezi z vsem ostalim narodom. Slovenci smo povsod vedno eden in isti narod od Devina in od obmorskega pasu ob Jadranu, od Gorice in od Slovenske Istre pa do Staierske, Gorenjske in Koroške in še tja do Rabe in Bele Krajine.
Vsa ta prizadevanja je zajela SHPZ in je osnovala svojo dejavnost po načelu osvobodilnega pokreta, ki hoče zagotovitJ svobodo vsem plastem ljudstva in ki je nam Primorcem prinese! možnost uveljavljanja. Iz vsega tega jasno izhaja vsa pomembnost te naše osrednje kuiturno-prosvetne matice. Po naravnem razvoju smo prišli do teh načel in zato so ta načela tako globoko ukoreninjena med našim .ljudstvom.
Občni zbor in predkonferenca SH PZ sta stvarno prikazala današnje stanje naših naporov in uspehov, duševnega nastrojenja, našega gledanja in našega stališča in sta zašla v bistvo vseh perečih vprašanj. Nista prikazala le nekih suhih statističnih podatkov, temveč vse naše stvarno življenje in vzročno notranjo povezanost posameznih panog našega javnega življenja.
V	zaključni resoluciji je občni zbor ugotovil, da se mora slovensko prebivalstvo kljub prispevku k zmagi in kljub slovesnim obvezam zaveznikov še nadalje boriti za svoje narodne in kulturne pravice, za osnovne človečanske in naravne pravice. Pri nas še vedno teptajo te pravice. Svoje prve dolžnosti, da popravi vse krivice preteklosti in omogoči ter pospeši svobodni razmah slovenske kulture in prosvete, ni «poverjena oblast» do danes še izvršTa, niti hotela izvršiti. V šolah še vedno odkrivajo domače strokovne učitelje in nameščajo strokovno nesposobne učne moči, ki so se s sodelovanjem z okupatorjem med narodno osvobodilno borbo izločili iz slovenske narodne skupnosti.
Ni poskrbljeno za otroška vzgajali-šča. Se vedno velja fašistična zakonodaja. Slovencem niso bili še povrnjeni prosvetni domo-i, ki jih je fašizem uničil. Ne priznavajo pravic do znanstvenih in umetnostnih ustanov, ki so za razvoj slovenske znanosti in umetnosti nujno potrebne. Vse naše zahteve, da vrnejo slovenskemu ljudstvu narodni dom in da dodelijo slovenskemu gledališču primerno dvorano v mestu, so naletele na gluha ušesa.
SHPZ bo tudi z bodoče posvetila vse svoje sile borbi za narodne in kulturne pravice slovenskega življa v tej coni, kakor jih določa mirovna (Nadaljevanje na 2. stran)
Pg	mwsiid
ZDA odgovorne za mednarodno napetost
ugotavlja sovjetska Vlada
KRONIKA
*	REAKCIJA je razširila izmišljeno vest, češ «a je SZ predlagala rešitev tržaškega vprašanja tako, da bi področje A Tržaškega ozemlja priključili Italiji, medtem ko bi področje B pripadlo Jugoslaviji. Znano je, da SZ odločno vztraja pri spoštovanju mirovnih pogodb.
*	V INDOKITAJSKI je ponovno vzplamtelo odporniško gibanje zaradi pokoljev, ki so ga izvršili francoski vojaki.
*	MONARHO-FASISTICNA oblast v Grčiji nadaljuje s smrtnimi obsodbami proti demokratom, medtem ko se demokratična vojska neustrašno bori: V Tesaliji je bilo osvobojenih 14 vasi in mo-narho-fašistično poveljstvo priznava uspešen napad osvobodilne vojske v Epiru.
*	SOVJETSKI DELEGAT v Varnostnem svetu je postavil svoj veto proti nakanam zapadnih velesil, po katerih naj bi mednarodna komisija preučevala zakonitost sedanje češkoslovaške vlade.
4: SOVJETSKO-IRANSKA trgovinska pogajanja so ugodno zaključena.
*	LEINO, notranji minister finske vlade je prejel zaradi spletk reakcionarjev nezaupnico v finskem parlamentu in je odstopil, radi česar se množijo protesti in delavstvo je organiziralo protestno stavko.
*	GROF SFORZA je sprejel jugoslovanskega poslanika Ivekovi-ča, kateremu je hinavsko izražal svoje prijateljstvo do Jugoslavije, ki ga pa v praksi noče dokazati.
*	DE GASPERI je šele te dni, potem ko je preteklo več kot mesec dni od volitev, sestavil «novo« vlado, v kateri imajo demokristjani vsa glavna mesta, medtem ko saragatovi socialisti in republikanci pobirajo drobtinice.
*	KPI je ostro napadla novo De Gasperijevo vlado, kateri očita, da je sestavljena na protiustaven način: ustava namreč ne predvideva ministrskih podpredsednikov, ministrov brez listnic, niti ni nova vlada zaprisegla, kakor to zahteva ustavno določilo.
*	JUGOSLAVIJA je uradno priznala državo Izrael, radi česar je egiptska vlada internirala jugoslovanske državljane na egipt-skem ozemlju. Jugoslovanska vlada je odločno protestirala, da izpustijo Jugoslovane v Egiptu na svobodo.
*	ITALIJANSKA VLADA zahteva intervencijo štirih velesil zaradi obmejnega spora v Livku ob jugoslovansko italijanski meji z izgovorom, da je sporazum z Jugoslavijo nemogoč. Namen tega koraka je poostriti odnose med Italijo in Jugoslavijo.
*	JUGOSLOVANSKA VLADA je izjavila, da obmejni incident nima nobene zveze z razmejitvijo in ga lahko poravnata samo Italija in Jugoslavija sporazumno.
*	ITALIJANSKA VLADA je protestirala pri tajništvu namestnikov štirih zunanjih ministrov, češ da jugoslovanske zahteve po Koroški ogražajo zvezo med Italijo in Avstrijo, s čemer se ponavljajo stare italijanske spletke iz časa koroškega plebiscita.
*	WALLACE je označil Trumanovo reakcijo na sovjetsko mirovno ofenzivo kot povečanje nevarnosti za mir.
MARSHALL se izmika sovjetski mirovni ofenzivi, češ da Wallaceovi predlogi o ameriško sovjetskem zbižanju zadevajo tudi druge države in da zato ni mogoč dvostranski sporazum. Pri tem pa pozablja, da je ameriška vlada sklenila že več dvostranskih sporazumov, kot n. pr. glede Nemčije ter s Turčijo in Grčijo.
*	AMERIŠKA ZBORNICA je sprejela tako imenovani Mundtov zakon, po katerem bodo prišli komunisti in njihovi simpatizerji pod posebno policijsko nadzorstvo.
*	ZAPADNE DRŽAVE so v Londonu dosegle sporazum o mednarodnem nadzorstvu Porurja. Medtem so se vse tri zapadne velesile sporazumele, da bodo v vseh treh zasedbenih področjih zapadne Nemčije istočasno izvedle valutno reformo. Oba sklepa kršita dosedanje mednarodne sporazume.
Dvostranski razgovor, ki se je začet 4. t. m. z izmenjavo diplomatskih not med ZDA in SZ, se nadaljuje. Kakor smo že zadnjič objavili, je tudi Wallace, voditelj ameriške tretje stranke, poslal sovjetski vladi predloge za izboljšanje odnošajev med obema državama. Odgovoril mu je sam maršal Stalin, ki je dejal, da so Wallaceovi predlogi »dobra osnova za sporazum med obema državama«. Tak korak seveda nj bil pogodu Trumanu, ki usmerja svojo zunanjo politiko z namenom, da bi bil ponovno izvoljen za predsednika ZDA. Saj so njegovi lastni ljudje s strahom izjavili, da je Wallaceov nastop pridobil dva milijona volivcev za tretjo stranko.
Da bi nevtraliziral Wallaceov diplomatski uspeh in opravičil svojo zavlačevalno taktiko glede ameriško so-vjetskih odnosov, je Truman preko Marshalla skušal vreči vso krivdo za nasprotja med ZDA in SZ na sovjetsko vlado.
V odgovor na ta izzivanja je Tass objavila dne 24. t. m. sporočilo o stališču sovjetskih vodilnih krogov z analizo vseh nerešenih vprašanj, ki dokazuje težko odgovornost vlade ZDA za sedanjo napetost v mednarodnih odnosih in posebej še v odnosih med ZDA IN SZ.
Razorožitev in prepoved atomskega orožja
Sovjetska vlada ugotavlja, da se ZDA ne držijo sklepa OZN o potrebi takojšnjega splošnega zmanjšanja oboroževanja, ki je bil soglasno sprejet decembra 1946, pač pa da vlada ZDA vedno bolj pospešuje oboroževanje in uporablja v ta namen vedno nove milijarde.
SZ je za brezpogojno prepoved atomskega orožja in za izkoriščanje atomske sile v zgolj miroljubne namene. Prepoved atomskega orožja je potrebna že zaradi tega, ker je to orožje namenjeno predvsem uničevanju civilnega prebivalstva. Kljub temu pa vlada ZDA že dve leti odklanja vse predloge SZ o prepovedi atomskega orožja, kateri se hoče izmakniti na ta način, da predlaga »mednarodno kontrolo« nad tem orožjem. Vsakomur pa mora biti jasno, da dokler ni sprejet sklep o prepovedi atomskega orožja, nima pomena vzpostavljati mednarodno nadzorstvo, ki naj bi zagotovilo stvarno izvajanje tega sklepa. Najprej je treba prepovedati atomsko orožje in nato šele vzpostaviti mednarodno nadzorstvo nad proizvodnjo atomske sile v vseh državah.
Mirovni pogodbi z Nemčijo in Japonsko
Ameriško zunanje ministrstvo skuša zvreči odgovornost za zavlačevanje sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo na SZ. To pomeni, da skuša kriviti nedolžnega namesto krivca. Vsakomur je znano, da je vlada ZDA zavrnila vse predloge SZ, ki so osnovani na določilih jaltskega in potsdamskega sporazuma: tako je vlada ZDA zavrnila predlog SZ o vzpostavitvi centralnih nemških gospodarskih ministrstev, o ustanovitvi vsenemške vlade, ki je nujno potrebna za politično in gospodarsko enotnost Nemčije.
Vlada ZDA ne samo ne izpolnjuje v Jalti in Potsdamu sprejetih sklepov o demilitarizaciji in demokratizaciji Nemčije, marveč celo podpira nemške napadalne kroge in monopole, ki so v preteklosti bili opora hitlerizma ter sodelovali pri obnovi vojaškega potenciala Nemčije. Tako ZDA nujno spreminjajo zapadni del Nemčije v strateško oporišče za bodoči napad v Evropi. Za isto politiko se vnema londonska konferenca šestih zapadnih držav o nemškem vprašanju, kar ponovno dokazuje, kako grobo kršijo ZDA jaltski in potsdamski sporazum o Nemčiji.
SZ je za čimprejšnjo sklenitev mi, rovne pogodbe z Japonsko in za umik okupacijskih čet. Vendar mora to pogodbo pripraviti svet zunanjih ministrov, kakor to določa potsdamski sporazum. ZDA pa so proti temu predlogu — kar je ponovna kršitev omenjenega sporazuma — in so za to, da se skličejo prizadete države k razpravljanju o mirovni pogodbi, ki jo hočejo tako izsiliti s svojim glasovalnim stro-
jem. Hkrati pomaga vlada ZDA napadalnim krogom Japonske obnavljati vojaško-gospodarski potencial Japonske ter s tem škoduje miru.
Umik čet iz Kitajske in Koreje
SZ je že davno izpolnila sklep zunanjih minstrov na moskovskem zasedanju zunanjih ministrov v decembru 1946. ter umaknila svoje čete iz Kitajske. Te obveze pa ni izpolnila vlada ZDA, ki ima še danes svojo vojsko na Kitajskem.
Na moskovskem zasedanju treh zunanjih ministrov v decembru 1943. je bil dosežen sporazum, da postane Koreja neodvisna država in da se podpira ustanovitev začasne korejske demokratične vlade. Severna Koreja je zasedena po sovjetskih četah, medtem ko je južna Koreja zasedena po ameriški vojski. Ameriško po/eljstvo v južni Koreji pa je sprejelo vrsto protidemokratičnih ukrepov in podpira reakcionarne projaponske korejske skupine, kar je onemogočilo sporazum med sovjetskim in ameriškim poveljstvom in je bil tako preprečen načrt o ureditvi korejskega vprašanja, kakor ga je določila moskovska konferenca.
Sovjetska vlada je oktobra 1947. predlagala, da se istočasno umaknejo iz Koreje ameriške in sovjetske čete v začetku 1948. leta. Toda vlada ZDA je ta sovjetski predlog odkldnila, čeprav je bil v interesu korejskega ljudstva.
Vlada ZDA je s svojim glasovalnim strojem v OZN izsilila ustanovitev posebne komisije, ki je skupaj z ameriškim poveljstvom v južni Koreji organizirala potvorjene volitve za organe oblasti južne Koreje, čeprav so te volitve demokratične stranke bojkotirale. Vse to dokazuje, da je treba čim prej izvesti umik vseh tujih čet iz Koreje in vzpostaviti enotno Korejo.
Spoštovanje državne neodvisnosti in vojaška oporišča
Vlada ZDA krši državno neodvisnost tujih držav s tem, da se vmešava v njihove notranje zadeve. Najočitnejša primera takega vmešavanja in izvajanja gospodarskega in politčnega pritiska na druge države je primer Grčije, ki so jo ZDA spremenile v svoje vojaško oporišče in uporabile grške fašiste za iztrebljanje grških demokratov. Znan je tudi primer gospodarskega, političnega in vojaškega pritiska na Italijo v zvezi z italij’anskìmi volitvami !8. aprila letos. Vlada ZDA skuša opravičiti obstoj vojaških opo-
Vojna v Palestini se nadaljuje z vso srditostjo. Zidom se je v krvavi borbi posrečilo, da so na severni fronti pognali sirijsko in libanonsko vojsko preko meje nazaj. Egipčani nadaljujejo s terorističnimi letalskimi napadi, pri čemer ni prizaneseno niti šolam niti bolnicam.
Samo pri enem teh napadov je bilo ubitih v Tel Avivu 60 oseb. Zidovsko letalstvo je začelo s protiofenzivo. Egiptska vojska je morala zaradi žilavega židovskega odpora ustaviti svoje prodiranje ob obali ter je zavila v notranjščino, da izolira v pokrajini Negevu številne židovske naselbine. Končno se je spojila pri Betlehemu z Ab-dulahovo legijo. V Galileji so Židje ponovno zavzeli mesto Samek. Arabcem torej kljub številčni premoči ni uspelo vdreti v srce države Izraela ob obali.
V splošnem ni prišlo do znatnih sprememb na frontah. Edino v Jeruzalemu trajajo težke borbe, kjer je Abdulahov! legiji uspelo s pomočjo odličnega topništva prodreti v staro židovsko mestno četrt, kjer se morajo boriti za vsako hišo posebej. Abdulah je zavzel polovico stare židovske mestne četrti vštev-ši «zid objokovanja».
Položaj židovske vojske v Jeruzalemu je z£lo težaven, vendar je zastopnik izraelske vlade izjavil, da bo Jeruzalem nov Stalingrad in da ga Abdulah ne bo dobil v svoje roke. Vojska transjordanskega kralja je napadala s tako silovitostjo zato, da bi zavzela Jeruzalem že 25. t. m., na dan obletnice Ab-dulahovega kronanja.
rišč na ozemlju mnogih držav sveta, ki so nekatere več tisoč kilometrov daleč od ameriških državnih mej, češ da so v to privolile vlade prizadetih držav. Pri tem pa pozabljajo, da so te prizadete države že izgubile gospodarsko in politično neodvisnost. Vzdrževati vojaška oporišča na ozemlju drugih držav, članic OZN, ni skladno z osnovnimi načeli te organizacije, ker to podpira vznemirjenost v mednarodnih odnošajih. Pripomniti je treba, da so vojaška oporišča ZDA tudi na ozemlju držav, ki meje na Sovjetsko zvezo.
Gospodarska vprašanja
Vlada ZDA krši sovjetsko-ameriško trgovinsko pogodbo s tem, da dela razlike v odnosu do SZ in preprečuje, da se ti odnosi ne razvijajo v medsebojno koristnih trgovskih pogojih.
Ameriško zunanje minstrstvo se hvali, češ da nudijo ZDA pomoč drugim državam preko OZN. Dejstva pa dokazujejo, da te pomoči vlada ZDA daje enostransko in mimo OZN. Saj je bila na pr. UNRRA, ki je izkazovala znatno pomoč državam, ki so trpele v vojni, likvidirana na pobudo ZDA. Drugi primer je ameriška pomoč Grčiji. SZ je večkrat predlagala, da bi Grčija dobivala pomoč samo v interesu grškega ljudstva in pod nadzorstvom posebne komisije Varnostnega sveta, kar je pa ameriška vlada odbila. Le ta je dajala pomoč drugim državam za svoje politične in druge koristi, čeprav je OZN tako ravnanje označila kot nedopustno.
Demokracija in državljanske svoboščine
Vladajočim krogom ZDA ni mar danes zaščita demokracije in državljanskih svoboščin, marveč skrbe za o, da bi ohranili in vsilili reakcionarne, protidemokratične in fašistične režime v drugih državah (Grčija, Španija in Iran). SZ pa vztraja na tem, da vse države uživajo demokracijo in državljanske svoboščine.
Ameriško zunanje ministrstvo trdi, da ni možnosti za sprejemanje sporazumnih sklepov zaradi nepopustljivosti sovjetske vlade. Vsem pa je znano, da so se za časa Rooseveltov« vlade reševala najtežja mednarodna vprašanja v popolnem soglasju in enodušnosti ZDA, SZ in Velike Britanije. To je bilo tedaj mogoče zaradi tega, ker so se osnovni sklepi konference v Teheranu in Jalti izvajali lojalno. Toda od tedaj do danes se je
Zaradi pouličnih borb se grmadijo velike razvaline v mestu in tudi svetim krajem ni prizaneseno. Vojna je zahtevala svoje žrtve tudi med člani diplomatskega zbora: dva ameriška diplomata, dva člana jugoslovanskega konzulata in hčerka češkoslovaškega konzula so med ubitimi.
Medtem ko teče kri v Sveti deželi, razpravljajo pri OZN o tem. kako bi pripravili Arabce in Žide do premirja. OZN je imenovala grofa Folke Bernadotte za «posredovalca» med obema voskujočima se strankama. V kratkem odpotuje z letalom v Jeruzalem. Hkrati je Varnostni svet pozval obe vojski, naj prekineta sovražnosti, da omogočita delo «posredovalca».
Židje so pristali na ta sklep, medtem ko stavijo Arabci predloge, s katerimi zanikajo sam obstoj Izraela in so zato za Žide nesprejemljivi. Arabci so zaprosili že dvakrat za odlog 36 ur, preden se odločijo za prekinitev sovražnosti. Očitno hočejo pridobiti na času in doseči večje vojaške uspehe.
Medtem je skušal angleški delegat zavlačevati vsako rešitev pid OZN, da bi tako omogočil nadaljnje prodiranje arabske vojske. Sovjetski delegat je ostro napadel ta postopek angleškega zastopnika in mu očital hinavščino. Vse kaže, da se pod ameriškim pritiskom angleška vlada pripravlja na kapitulacijo glede palestinskega vprašanja. Predsednik države Izraela je bil medtem sprejet pri predsedniku Trumanu, s katerim se pogaja za posojilo 100 milijonov dolarjev.
spremenilo stališče vlade ZDA, m noče več upoštevati sklepov teh konw ferenc in jih sistematično krši. Vlada ZDA krši celo najnovejši sporazum, t. j. potsdamski, ki ga je podpisal sam Truman.
In poročilo Tassa zaključuje, da tako stališče vlade ZDA ne more pripomoči k. izboljšanju mednarodnega položaja.
Skrajni imperializem italijanske vlade
(Nadaljevanje s 1. strani) penalisti prekosili sami sebe, saj j so zahtevali nič manj kot to, da Jugoslaviji ne priznajo pravice do Koroške, češ da so s tem ogroženi njihovi interesi.
Medtem ko se italijanska vlada vmešava v stvari, ki jo prav nič ne brigajo in z vsemi svojimi dejanji preprečuje vzpostavitev do- < brih odnosov z Jugoslavijo, pa grof Sforza v Rimu govori o ne- : kaki dobri volji. Roke proč od slovenskih ozemelj na Primorskem,, roke proč od slovenske manjšine pod Italijo, roke proč od Koroške, pa bomo verjeli v dobro voljo italijanske vlade.
Za voditelje «Slovenske demokratske sveže» so pošteni Slovenili - banda
(Nadaljevanje s 1. strani)
j lettu lahko marsik'ii vovedal tudi o Veselu. Ne vevn, če je imel v rokah dokaze tudi za to, kar je Vere l na razpravi proti uredniku »Soče« sam o sebi povedal: namreč da se on, Vesel »Slovenec« in »demokrat« bori za Italijo. O demokratičnih ljudeh, o našem demokratičnem ljudstvu pa pravi isti Vesel, I »Slovenec« in »demokrat« da je \ treba iztrebiti to bando. Slovenci | se kaj dobro spominjamo, da so tako o nas govorili tudi nemški gestapovci in oni italijanski fasi- ' sti, za katere se sedaj bori Vesel in katerih politična načela je v | javnosti tolmačil dr. Agnelelto.
Slovensko prebivalstvo sicer ie ima svoje mnenje o SDZ in gospodi okrog nje. Sedišča taka, kakršna \ so, ne bode z obsodbami, podobnimi
oni v Gorici, prav nič olepšala ne ; gospodo Agneletta, Vesela, Sfiligoja
in druge, ampak jim dala še poseben pečat. Vsak slovenski človek si danes šteje v čast, ie so ga fašistični tožite!ji	pred fašističnnn
sodiščem tožili za njegovo protifašistično delovanje. Vsak Slovenec si prav tako šteje v čast biti sojen in obsojen v. današnjih časih na Tržaškem o'mrtl'u in n- e-'(niškem pod Italijo za »prestopke« političnega značaja, posebno še, kadar ga tožijo tisti, k: si sami pišejo karakteristike, ko hite zatrjevati, da so bili vedno proti Jugoslaviji in da se borijo Za Italijo. t» S 4!
Naša kultura
(Nadaljevanje s 1. strani) pogodba in katere bi morali uživati že v začasnem režimu.
V tej pravični in sveti borbi bo 1 slovensko ljudstvo črpalo moč in vztrajnost v zavesti, da se bodo morale spoštovati mednarodne obveže, v zavesti kulturne skupnosti in nedeljivosti slovenskega naroda, v zavesti skupne usode z jugoslovanskimi narodi in v prepričanju, da imamo v tej borbi za svoje osnovne človečanske pravice na svoji strani tudi italijansko demokratično ljudstvo ter resnično kulturno javnost vsega sveta..
Slovensko ljudstvo bo seveda budno pazilo, da se sovražniki ljudstva, hlapci imperializma ne bi skušali vriniti v prosvetne ' in kulturne institucije, kjer bi hoteli pridobiti to, kar so na političnem področju izgubili.
Nameni naše osrednje kulturne matice so vzvišeni in čisti. Jasno so jih izpovedali zborovalci, zastopniki naših krajevnih kulturnih žarišč, ki vsako v svojem okraju zajema vse kulturno delovanje, in ljudstvo si jih je zapisalo v srca. Mi zremo z veliko vero v našo bodočnost.
VOJNA V PALESTINI

Vojna v Palestini, kakor tudi diplomatska borba, ki se odgrava okrog nje pri OZN in v zakulisju, vedno jasneje dokazuje, da so vojske arabskih držav, članic Arabske lige,
Vdrle v Sveto deželo zato, da nadomestijo Angleže
z namenom, da bi Velika Britanija Posredno preko Arabcev nadzorovala tudi po odhodu angleške vojske pa lestinsko ozemlje, ki je velikega strateškega pomena
O transjordanskern kralju Abdulahu smo že povedali, da je najzvestejši sluga britanskega imperija in da ja njegova Arabska legija, ki so jo opremili in izvežbali Angleži (Glubb Fa-Sa), najboljša od vseh arabskih armad.
Arabski legiji so se pridružili tudi odredi iraške vojske. Iraški kralj Faj-zal II. je nečak transjordanskega kralja in ne ukrene ničesar brez posve, tovanja s svojim stricem, kakor je to običaj v fevdalnih družinah. Poleg tega je iraška dinastija tudi neposredno tesno povezana z Angleži: Ob zaključku prve svetovne vojne je oče sedanjega iraškega vladarja Kajzal I. izgubil oblast v Siriji in Angleži so Ea odškodovali na ta način, da so mu Podelili iraški prestol. Namestnik mladoletnega Fajzala II. je v svoji usluž-Posti do Anglije šel tako daleč, da ji v krvi zadušil upor, ki je nastal zavadi sklenitve iraško-angleške zavezniške pogodbe.
Na jugu so vdrle v Palestino istočasno egiptska vojska in odredi Sau-dove Arabije. Kralj Ibn Sand, ki so Sa dolgo denarno podpirali Angleži, Se je končno prodal Američanom. Tem je namreč podelil petrolejske konce-slje in pobira desetino od petroleja, Iti ga črpajo ameriški trusti na njegovem ozemlju, tako da velja za naj-bogatejšega vladarja na svetu.
Egiptski kralj Faruk I. je vesel, da •hu varujejo prestol angleške čete ob • Sueškem prekopu. Zaslombe pa išče ludi pri- Američanih,
V severni Palestini nastopajo sirijska in libanonska vojska. Libanon in Sirija sta bili do nedavnega pod fran-cWkim protektoratom, toda Angleži s° Francoze izrinili, tako da obe »ne-°dvisni republiki« nista brez angle-skega vpliva.-Sirijska in egiptska vla-sta tesno povezani. Tajnik Arabske lige je namreč Egipčan Azan l'aša in iz Damaska, sirijske prestolnice, je objavil, da ne bo prišlo do Posebne države v Palestini, ker članice Arabske lige ne priznavajo delitve Svete dežele.
^vabske sile Imajo številčno premoč nađ Židi.
Palestinska arabska vojska- (palestinskih Arabcev je 1,150.000) je pod vrhovnim poveljstvom velikega muftija jeruzalemskega Husejina in šteje °krog 30.000 mož. K temu moramo prijeti arabsko milico, ki šteje okrog čO.ooo članov in končno korpus prostovoljcev Arabske lige s 15.000 vojaki pod poveljstvom generala Fauzija “d Kaukija. Skupno torej tvorijo arab-slte palestinske oborožene sile, vštevši Pfostovoljski korpus, okrog 95.000 °Poroženih mož. Toda arabski odredi s° nedisciplinirani in slabo izvežbani.
N! znano, koliko štejejo armade so-^Unih arabskih držav, ki se sedaj b°fijo v Palestini. Ce bi vseh sedem arabskih držav, članic Arabske lige, nastopilo polnoštevilno z vsemi oboro-enimi silami, bi imeli Židje proti et>i nad 200.000 vojakov, katerim bi evcda prej ali slej podlegli.
Vseh palestinskih Zidov je namreč »maj 700.000 in njihova narodna voj-l^a Haganah šteje okrog 70.000 voja-°v Pod vrhovnim poveljstvom Davi-a Ben Gurjona. Haganahu sta se ^0dredli obe podtalni vojaški organi-j^Nji: Irgun zvvai Leumi (5000 mož), j® desničarsko usmerjen, in Štern 000 mož), ki je socialistično opre-
e jen in zahteva naslonitev na SZ. V
nasi
žig,
Prot ju z arabskimi silami je p»
lovska vojska odlično izvežbana in aciPlinirana.
^t* Pomeni arabska številčna pre-je 'n v<t°rt 'z sosednih držav, da ^ Položaj izraelske države brezupen? ^e dejstvi — politično in vojaško 8ovorita v prid Izraelu. e(t arabskimi državami so politična .j,	nasprotja
Uj. ransjordanski kralj Abdulah bi rad gj^novil »veliko Jordanijo« ali »veli-
je f^o« z združitvijo Transjordani-pjj^naka, Sirije, Libanona in arabske
(«me pod svojim žezlom. Toda re-Ostgt*-15* SirUa in Libanon bi hoteli Tud-1 ne°dvisni in nočeta pod kralja.
arabski palestinski voditelj j-eru-laho ^ thdfti Husejin, osebni Abdu-tie0cjV. s°vražnik, bi rajši imel svojo Si (,V*Sno Palestinsko državo. Egipt pa s*te p e PeiEljučiti južni del obmor-Se k .^lestine z mestom Gazo. Ta načrt BreijJ23 2 Abdulahovimi interesi, kajti eflini ^aze bi imela Transjordanija 6gjpt ost;oP do Sredozemskega morja. v°jsk0 e načrte močno podpira s svojo Večjj Ibn Saud, ki je Abdulahov naj-s°vražnik. Ibn Saud je namreč
itnifftóf	r Palesasti
tudi po umiku svoj ili čet
BEN GURJON	ABDULAH
l-'AJZAL II.
TURKEY
_	"	» -1... * Kaysari
A. Kenya ^
-"O- '■ Mersinv
FARUK I.
IBN SAUD
MUFTÌ HUSEIN
Abdulahovega očeta pahnil s prestola države Hedžasa. Z angleško podporo pa je Abdulah odvzel Saudovi Arabiji pristanišče Akabo, ki je edino izhodišče Transjordanija na Rdeče morje. Okrog vse te zadeve se utegnejo razviti pogajanja, na osnovi katerih bi Egipt nemara odstopil Gazo Transjor-daniji v zameno za Akabo, ki bi jo vrnili Ibn Saudu. Hkrati bi utegnili Egipčani dobiti od Angležev priznanje egiptske suverenosti v Sudanu in v Suezu. Izhodišče Transjordanije na Sredozemlju namreč podpirajo Angleži ki bi tako utrdili svoje morsko oporišče, saj je Abdulah njih zvesti služabnik.
Edina skupna zveza med arabskimi državami je torej njihova podrejenost Anglosasom. Njihova nasprotja pa odražajo nasprotja in tekmovanje med Angleži in Američani za čim večji vpliv na Srednjem vzhodu. Abdulah in njegov nečak iraški kralj Fajzal II. igrata angleško karto, medtem ko st:»-vita Ibn Saud in Faruk I. na ameriškega konja.
Saudova in egiptska vojska nista vdrli torej v Palestino toliko zaradi tega, da napadeta židovsko državo, ki bi bila zanju vojaško pretrd oreh, marveč zato, da prehitita Abdulaha in zasedeta južni del Palestine.
Ni izključeno, da se bodo države Arabske lige zadovoljile s tem, da si razdelijo del Palestine, ki jo je OZN dodelila Arabcem, čemur za sed-nj Židje ne nasprotujejo. Največji kos pri tem plenu bo pobral Abdulah, ki je tudi vojaško najmočnejši. .
Kakšno korist pa pričakuje Anglija pd vojne, ki jo je sama razvnemala in ki se utegne kmalu končati s kompromisom? Največje število vojaških oporišč Svete dežele je v arabskem delu Palestine .Neodvisna arabska država v Palestini — kakor jo je odločila OZN —- bi kaj kmalu zapadla gospodarskemu in političnemu vplivu države Izraela in bi tako ušla angleškemu vplivu. Isto arabsko ozemlje, ki bi pa bilo priključeno transjordan-skemu Abdulahovemu kraljestvu, bi pa stvarno ostalo pod vrhovnim nadzorstvom angleškega imperija.
V vojaškem pogledu je židovska armada narodna vojska, v kateri se Izraelci borijo prostovoljno za obrambo svoje ogrožene domovine. Nasprotno pa
Arabci ne kažejo nobenega pravega navdušenja
v borbi za svoje fevdalne gospodarje. To dokazujejo stavke delavcev in študentov na Srednjem vzhodu, beden položaj felahov (kmetov), ki v nevzdržnih higienskih razmerah umirajo za malarijo, trahomom in izčrpanostjo, medtem ko se njihovi gospoTiarji spre-
hajajo po evropskih velemestih. Narod, ki ne ve, zakaj se bori, se bori slabo.
Ostaja še vprašanje orožja. Prizna, nje Izraela s strani ZDA pomeni, da bo židovska vlada lahko kupovala orožje in najemala posojilo v Ameriki. Pri enaki oborožitvi se Židje lahko kosajo dalj časa z Arabci in uspešno branijo.
Ce bodo v arabskem delu Palestine arabske vojske nadomestovale angleško okupacijo, pa je položaj drugačen v židovski državi. Umik angleških čet 15. maja ne smemo jemati prevet resno. Do 1. avgusta t. 1. bo namreč
Anglija obdržala »evakuacljsko področje«,
preko katerega naj bi Izvedli dokončni umik angleške vojske in uradov iz Palestine. To področje obsega vso obalo od mesta Akri do egiptske meje z izjemo majhnega pasu od Tel Aviva do Nathanija. To pomeni, da bo ostalo v angleških rokah: 1. Izhodišče iraškega petrolejskega cevovoda (ostali del cevovoda poteka po arabskem ozemlju) in čistilnice petroleja. 2. Pristaniške naprave v Hajfi, ki je edino pristanišče, v katerem lahko pristajajo velike ladje. 3. Strateška cesta Fort Said-Bejrut. Končno obdržijo Angleži v notranjosti dežele letališče Lydda, ki je edino, na katerem lahko pristajajo bombniki.
Po prvem navdušenju je država Izrael zašla v težaven položaj. Boriti se mora na vseh straneh proti arabskim vojskam in hraniti številne židovske priseljence, katerim je mor:, s odpreti svoje meje. Potrebuje orožja in kreditov. Tako je Izrael izpostavljen anglo-ameriškemu pritisku
Ta položaj je zelo zapeljiv za Anglijo in Ameriko, da židovski državi nudita posojilo ali orožje v zameno za vojaška oporišča ali pa v zameno za sklenitev več ali manj odkrite vojaške zavezniške pogodbe.
Ali se bodo židovski socialdemokrati, to je levica, ki ma večino v sedanji izraelski vladi, lahko upirali temu pritisku? Ce se vdajo, se uvrstijo med desničarske socialiste tipa raznih Be-vinov, Blumov in Saragatov.
V primeru, da bi tak sporazum ne uspel, bo Angležem ali Američanom lahko najti pretvezo, da obclržjo svoja oporišča. To bodo storili na ta način, da ponovno razpihnejo arabsko-židov-ski spor ali pa da se neposredno vmešajo (Nimitzovi mornariški strelci!) v imenu OZN.
Prejšnji. teden so poslali Angleži 30.000 svojih vojakov v Palestino za ojačanje svojega »evakuacijskega področja«. Koliko ojačanj bo pa potrebnih 1. avgusta, da zagotovijo dokončen umik sedanjih ojačanj?!
Britanski lew je razdražen
feefe pet izpieitsivm htfole Slum
Angleško vlado se že dobrih 14 dni loteva veliko razburjenje, ki je nastalo po izmenjavi diplomatskih not med ZDA in SZ za izboljšanje odno-šajev med obema velesilama in to brez posredovanja in vednosti »mednarodne tretje sile«, katere vodstvo si prilašča Velika Britanija. Angleška bojazen se je še povečala, ko so ZDA nepričakovano priznale državo Izrael in odpovedale anglo-ameriški sporazum o atomski sili.
Velika Britanija si ne želi dvostranskih pogajanj med ZDA in SZ, ker se boji, da bi si obe največji velesili »razdelili svet«, pri čemer ne bi dobila Anglija svojega levjega dela.
Predvsem se je angleška vlada preplašila, da bi to približevanje med Vzhodom in Zapadom imelo za posledico
dvostranska pogajanja glede Daljnega vzhoda
kar naj bi potrjeval prihod' sovjet, skega delegata Malika pri OZN, ki je nadomestil Gromika. Malik je namreč strokovnjak za azijska vprašanja.
Bevin je še pred tem predlagal ameriški vladi, da skličejo mirovno konferenco za pogodbo z Japonsko »tudi brez udeležbe SZ«. Angležem se v tej zadevi mudi zato, ker sta se angleška dominiona, Nova Zelandija in Avstralija pritožila, da. spreminjajo Američani Japonsko v industrijsko oporišče — zlasti pa tekstilno —, kar močno ogroža trgovino obeh dominionov in s tem tudi ves gospodarski blok
funta. To je torej samo epizoda v svetovni borbi med funtom in dolarjem za nadoblast. To borbo vodijo Američani z Marshallovim gospodarskim načrtom, ki naj pospeši razpad bloka funta, to je razkroj britanskega imperija.
Angleška vlada sumi, da skušajo Američani zaradi nenehnih porazov Cangkajškove vojske najti kompromis s SZ za likvidacijo kitajske državljanske vojne, pri čemer ZDA upajo, da bodo lahko povečale svojo trgovino z Daljnim vzhodom.
Kljub poročilom o arabskih zmagah v Palestini, ki jih reakcionarni tisk na zapadu namenoma pretirava, je Anglijo močno zaskrbelo dejstvo, da so
ZDA priznale Izrael
Ne gre namreč samo za volivni manever, ki naj bi pridobil za Trumana dva in pol milijona ameriških židovskih volivcev, marveč za mnogo več: to je dokaz imperialističnih nasprotij v anglosaškem bloku, ki ravno omo-govčajo palestinsko -vojno. ZDA so namreč sprevidele, da bi uresničenje angleških načrtov na Srednjem vzhodu dalo Veliki Britaniji izključno nadoblast na tem področju in zato so v svoji politiki izpodrivanja angleškega imperializma hotele s tem svojim korakom onemogočiti angleško akcijo. Pri tem so seveda imele veliko besedo ameriške petrolejske družbe, ki konkurirajo z angleškimi. Naj samo omenimo, da je ameriški vojni
minister Forestal eden izmed glavnih i voditeljev banke, od katere je vod-visna petrolejska družba Arabian and American Oil Co in da torej ne more biti ravnodušen nad tem, kako bo rešeno palestinsko vprašanje.
V protiangleško ofenzivo je stopila tudi ameriška senatna komisija, ki grozi, da bo uvedla preiskavo o tem, če uporablja Anglija gospodarsko pomoč, ki jo je prijela od ZDA, za podpiranje Arabcev v vojni proti Židom. Menijo, da izdaja Anglija 2 milijona funtov mesečno za Arabsko legijo.
Američani imajo močno orožje za uveljavljanje svoje politike, da prisilijo Angleže k pokorščini
z gospodarskim pritiskom.
Tako ni slučaj, da so ZDA ponovno predložile Veliki Britaniji, ki ji primanjkuje dolarjev za nakup ameriškega blaga, da razvrednoti svojo valuto. Ta gospodarska ofenziva je povzročila v Angliji veliko razburjenje, kajti Angležem je mnogo do ugleda njihovega funta. Razvrednotenje funta bi namreč povzročilo zvišanje cen blaga, ki ga Anglija uvaža iz Amerike v okviru Marshallovega načrta.
To je nov dokaz pravila, ki velja v imperialističnem taboru, da namreč velike ribe žro male. Anglija se je zavedla te svoje odvisnosti od ZDA in že pripravlja »časten diplomatski umik«.
ZDA so pa zadale nov udarec Angliji s tem, da so
odpovedale pogodbo o medsebojni i» menjavi informacij glede atomske sile.
Američani niso niti povabili angleške strokovnjake na otočje Bikini, kjer so prejšnji mesec preizkušali nova atomska orožja. Kako daleč odrivajo Američani Angleže od svojih atomskih skrivnosti, dokazuje dejstvo, di je ameriško protiletalsko topništvo sprožilo ogenj proti nekemu angleškemu letalu, ki se je približalo ameriškim atomskim laboratorijem.
Da si opomore od tolikih udarcev in pridobi vsaj nekaj točk v mednarodni igri, je Bevin predložil sestanek štirih velesil za
revizijo tržaškega vprašanja, tako da bi STO bilo priključeno Italiji. S tem si hoče Bevin pridobiti prvenstvo pred ZDA v naklonjenost Italijanov s končnim namenom, da politično utrdi omajani položaj Velike Britanije v Sredozemlju.
Zanimivo je, da išče Bevin italijanskih simpatij ravno v času, ko prihaja usoda bivših italijanskih kolonij v dokončen pretres. S tem skuša Anglija omehčati Italijo, da bi pristala na odstop Cirenajke Veliki Britaniji, ki si želi utrditi tam svoje oporišče kot nadomestek za izgubljene postojanke v Palestini.
Toda spletkarjenje okrog Trsta je že izrabljen imperialistični manever, ki nikakor ne odtehta porazov Bevi-nove zunanje politike,
Po tržaškem ozemiju
PODPRIMO RDEČI KRIŽ
PRVEGA POBORNIKA ZA MIR
KRONIKA
» TRŽAŠKI GOSPODARSTVENIKI, ki so obiskali zagrebški velesejem, so ugotovili, da obstajajo velike možnosti trgovskih odno-šajev med Jugoslavijo in Trstom. Tržaške ladjedelnice, plavži in druge industrijske ustanovene bi za enkrat niti zmogle zadostiti vsem potrebam Jugoslavije. Tržaška industrija pa ni na tem velesejmu razstavila svojih izdeikov. Bržkone so se prilagodili napovedim polk. Bowmana, da bo tržaška industrija izdelovala «odčepnike».
% V GORICI so lašisti napadli podtajnika delavske zborili.e iz Milana, ki je spremljal grške proti-lašiste iz Argentine do jugoslovanske meje. Ti protilašisti si bili na potu v Jugoslavijo, ki jim je ponudila zatočišče.
*	LETALSKI PROMET MED TRSTOM IN ČEŠKOSLOVAŠKO bo v kratkem otvorjen. Vzdrževale ga bodo SISA in češkoslovaške .c talske družbe.
*	UDRUŽENJE INVALIDOV TER SVOJCEV PADLIH V OSVOBODILNI BORBI ZA TRŽAŠKO OZEMLJE je na svojem zborovanju 16 t. m. ostro obsodilo postopanje okupacijskih oblasti, ki so udruženju prepovedale delovanje. Udruženje je bilo ustanovljeno v dobrodelne namene.
*	VIDEMSKI TEDNIK «LUNEDI» je priobčil članek o vprašanju (avtonomije in posebnih ustavnih določil za Julijsko krajino — Furlanijo. O slovenskem vprašanju Je napisal, da naj se dajo Slovanom vse človečanske svoboščine. «Eno ■samo svoboščino jim Je treba odvzeti: svobodo, da bi nam škodovali.» Za to ni potreben poseben Statut za Julijsko krajino; kvečjemu so potrebna zakonska določila za Slovane, ki so državljan! republike.
*• V GRADIŠKI je na zakuski, ki jo je priredila občina častnikom in vojakom 148. polka, spregovoril tudi nek profesor Mirabella, ki j< prav po danunziansko razlagal vojakom, da morajo biti njihovi cilji Pulj, Reka in Zadar. Te besede so obžalovale tudi razne osebnosti, ki so vse prej kot pristaši Ljudske fronte.
*	ENOTNI SINDIKATI so v svojem odgovoru Delavski zbornici na njeno pismo, da bi se ES zavzeli pri ljudskih oblasteh v pasu K za preklic uredbe o izmenjavi me.rolir v jugolire, obvezne za vse delavce iz tega področja, ki delajo v Trstu, pozvali Delavsko zbornico, naj bi se v bodoče ne dala zavesti od političnih predsodkov, temveč da bi posvetila vso pažnjo skupnim interesom delavcev in miru. ES so v tem pismu ponovno pozvali Delavsko zbornico, da obišče skupno z ES katera kolt mesta in kraje v pasu B po lastni želji in da stopi v stik z oblasrmi in s prebivalstvom da dobi tako neposredno odgovor «a vsa svoja vprašanja. Tako bo Deiarska zbornica lahko ugotovila dejansko stanje.
*	MILJSKt RIBICI, katere Je Narodna zaščita odvedla v Koper, ker so lovili v istrskih teritorialnih vodah, so odgovorili na pisanje lista «Giornale di Trieste» s pismom poslanim vsem tržaškim dnevnikom. V tem pismu ugotavljajo, da : jih motorni čolni NZ niso nikoli metili nri delu izven teritorialnih vod. NZ jim ni odvzela osebne svobode, temveč so lastniki ribiških ladij le podpisali zapisnike o tej zadevi in razprodali ribe: vsi pa so se lahko svobodno kretali po Kopru. Ribič pozivajo tukajšnjo vojaško oblast, da bi se sporazumela z VU-jo o ribolovu v vodan ob teb obalab. Ribe Jim niso bile zaolenjene, pač pa so jih ribiči sami prostovoljno prodali, ker Je bilo nevarno, da se pokvarijo. (Pismo je podpisalo 27 ribičev).
Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena v drugi polovici preteklega stoletja. Ta organizacija naj bi pomagala trpečim ranjencem na bojmen polju. Posamezne konvencije so določile pravice ranjencev in dolžnosti bojujočih se držav do ran i .lice v,	sanitetnega osebja in prav,
ne glede na to, kateri bojujoči se stranki pripadajo. Ker je izšla pobuda za organizacijo iz Svice, si ie izbrala za svoj znak obratno švicarsko zastavo — rdeči križ na belem polju — za beli križ na rdečem polju
Vsi narodi so kmalu spoznali velik pomen Rdečega križa, po vsem svetu so pričeli nabirati zanj prespevke. Nekatere države so iz nabranih vsot ustanovile lastne bolnice, sanatorije in okrevališča. Ljudje so tudi končno uvideli — zlasti po prvi svetovni vojni — da je prav za prav še najbolj izdatna pomoč Rdečega križa človeštva v tem, da se bori za ohranitev miru. Danes, po drugi svetovni vojni, ko Rdeči križ kljub prizadevanju najboljših ljudi po vsem svetu še niti ni uspel zaceliti groznih ran, ki jih je človeštvu zasekala ta vojna, se že dvigajo njegovi novi sovražniki. Kajti ni nobenega dvoma: najhujši sovražniki Rdečega križa so vsi tisti, katerih delovanje je usmerjeno k hujskanju na novo vojno, najsi bi bil to kak mogočen zapadni minister ali predsednik ali pa kak razbojniški «giovane» iz ulice Cavana
Takrat, ko ni na Primorskem bilo nikake organizacije Rdečega križa, je nastal Rdeči križ za Trst in Primorje; bilo je to v avgustu 1944. V Trstu je sicer bila postojanka italijanskega Rdečega križa toda bila je pod nemško kontrolo. Od nje niso mogli pričakovati ranjeni partizani pomoči.
Rdeči križ za Trst in Primorje je torej nastal iz nujne potrebe, da nudi pomoč borcem, ki so prelivali kri v borbi proti fašizmu in nacizmu. Vse prebivalstvo je takoj nudilo Rdečemu križu svojo pomoč. Pričelo se je takoj sistematično zbiranje sanitetnega materiala, obleke, obutve, živil in denarja za narodno osvobodilno vojsko, za politične internirancu in za najboij potrebno prebivalstvo. Materialna pomoč, ki jo je med vojno nudil Rdeči križ, se ne da oceniti. Ni mogoče navajati te pomoči v obliki statistik, kajti zaradi pogojev ilegalnega dela so bili vsi dokumenti uničeni. Mnogi člani Rdečega križa pa so zaradi o-pravljanja svoje službe daii svoja »iviienja.
Velika- je bila požrtvovalnost, s katero so se člani Rdečega križa predali svojemu delu. Udeleževali so se tečajev za prvo pomoč, ki so jo potem nudili na bojnem polju, v lekarnah in vaških ambula-torjih. Pomoči pa niso nudili zgolj partizanom, temveč tudi zavezniškim vojakom in civilnemu prebivalstvu pa tudi sovražnim ranjenim vojakom.
Po vojni je Rdeči križ prilagodil svoje delovanje novim potrebam. Predvsem je posvetil vso svojo skrb povratnikom iz koncentracij-sih in internacijskih taborišč in iz vojnega ujetništva. Oskrbel si je široko razpredeno informacijsko službo, da je mogel dajati podatke za padlimi in pogrešanimi. Dajal je iz svojih spiskov umrlih v raz-uradne izjave o smrti. Nanj se je obračal tudi italijanski Rdeči križ in celo ministrstvo za povojno pomoč v Rimu.
Pozneje je nabavljal tudi sanitetni material za podežele. S j svojim avtom oskrbuje prevoz j bolnikov v bolnice in to večidel : brezplačno. V svoji ambulanti nudi najrevnejšemu brezplačno j zdravniško pomoč in .divvila. ra-j_ zen tega pa zdravnik Rdečega kri-
ža od časa do časa pregleduje otroke.
Veliko je- število vseh tistih o-trok, ki so bili v zadnjih dveh poletjih na kolonijah, ki jih je organiziral Rdeči križ za Trst in o-zemlje. Koliko malčkov se je naužilo krepkega gorskega zraka in se ob izdatni hrani okrepilo za tiste mesece, ko vseh teh dobrot nima
na razpolago In koliko je dijakov, ki so si v prijetnih počitniških kolonijah obogatili prej šibko znanje materinega jezika.
Rdeč) križ pa tudi sicer misli na potrebno prebivalstvo. Za božič gre število obdarovanih otrok v tisoče.
Človek bi dejal, da uživa taka organizacija vso podporo in naklonjenost oblasti; Toda tako mnenje jev tem primeru zmotno. Rde-
Pisali smo ie o težkiii tiuiae-rah, v katerih se je znašel naš srednji sloj, mali in srednji trgovci in obrtniki, z njimi pa ..udi kmetje zaradi neznosnih davčnih bremen. Vsi ti so na svojih zborovanjih postavili konkretne zahteve za omiljenje tega hudega pritiska, ki grozi uničiti celo gospodarsko
-r igo. Toda vojaška uprava ne stori ničesar- Pri tem jo še podpirajo vsi tisti pridobitni krogi, ki jim je všeč trenutno stanje, oziroma si sicer obetajo raznih do-ovot od Marshallovega plana, ne da bi se zavedali. kako tudi sami sebi pleto vrv, ki jih bo za-dranila, ko imperialisti ne bodo več potrebovali take vrste hlapcev.
Zadnje čase pa. so tudi pri vojaški upravi začeli mnogo govoriti o davkih. Govori se o obilnem znižanju splošnega dohodninskega davka in dohodnine kategorije B in C. Toda tega ne mislijo izvesti splošnjo za znižanje. Kaj to pomeni. ni treba mnogo pojasnjevati. Ne glede na zamotanost in počasnost uradnega postopka, si srednji sloj in kmetje ne morejo obe lati od takega načina reševanja tega težkega vprašanja nobene koristi. Saj bi tak način lajšanja davčnega bremena le uzakonil vsakovrstne nezakonitosti, ki so v takih primerih vsaj v Trstu neizbežne. Pri tem pa ima ta način še drug, slabo prikrit namen: cepiti enotnost srednjega sloja.
Mali in srednji trgovci, obrtniki in kmetje, ki so se v nedeljo zbrali, da se ponovno porazgovore o teh vprašanjih, so energično zahtevali, da se skupščina odloči za zaporo lokalov, ako bo vojaška uprava še nadalje kazala tako brezbrižnost do njihovih zahtev. Skupščina je sicer sklenila, da se s tem skrajnim sredstvom še počaka v pričakovanju. da bo vojaška uprava vendar pokazala malo več razumevanja za težki položaj srednjega sloja, in da bodo njevovi predstavniki le uspeli s pogajanji z vojaško upravo privesti vso to akcijo do zaključka, ki bo za srednji sloj sprejemljiv.
Seveda je tudi tukaj borba otež-kočena, če nastop ni enoten. Tudi
či križ za Trst in ozemlje se mora že dolgo boriti z najrazličnejšimi oviran i, ki mu jih postavlja prav ta oblast. Po vsem, kar je Rdeči križ dobrega storil in še dela, ga hočejo razpustiti. Pri tem dopuščajo, da se vanj zaletava še umazani desničarski tisk; pri tržaški reakciji je namreč organizacija, ki je skrbela za partizane in
jim pomagala, prav tako zasovra-žena kakor partizani sami. Oblast je odklonila priznanje obstoja Rdečemu križu za Trst In ozemlje, vendar za sedaj ni izvema kakih nadaljnih korakov. Teko organi.a-cijo le tolerirajo, a ne živi pravno priznanega življenja, dasi nima oblast nikake pravice postavljati ji take ovire (razen pravice, katero ji daje brezobzirnost), saj se j Rdeči križ točno drži vseh kon- !
tukaj igrajo veliko vlogo zakulisni manevri, katerih glavni režiserji so razni koristolovci, ki se «z dušo in srcem» stavijo na razpola-tudi gospodarsko uničenje našega mesta.
Se najmanj se pa tisti, ki bi jih moralo to zanimati, zmenijo za kmete. Ce pomislimo, da je porast cen kmečkih pridelkov proti porastu cen kmečkih potrebščin
v razmerju 1:2, potem si je nemogoče zamisliti kakršno koli uravnovešenost kmečkega gospodarstva, zlasti če še pomislimo, da je bil kmečki sloj že pod fašizmom potisnjen na rob propada.
Ukaz št. 4 vojaške uprave nalaga taka bremena, da pomeni za srednji sloj ukloniti se temu ukazu toliko podpisati lastno smrtno obsodbo. Toda mali in srednji trgovci, obrtniki in kmetje dobro razumejo, kdo je, ki hoče njln gospodarsko smrt, kakor tudi vedo zakaj jo hoče. Oni pa nikakor niso še voljni umreti. Kakor na prvi skupščini in na občnem zboru Kmetijske zadruge, so tudi na tej skupščini izglasovali novo re-
vencij kakor tudi načel konference v Oxfordu v letu 1946.
Toda kolikor ne zadostujejo ovire pravnega značaja, skušajo onemogočati delo Rdečega križa tudi s tem, da mu groze z odvzemom } prostorov na ulici Carducci. V prostore, ki so sedaj namenjeni človekoljubnim namenom, bi naj prišel — bar (najbrž tudi iz človekoljubja, ka. i tam 50 m daleč naokrog ni no-enega bara!) Tudi tu oblast ni izdala ica, ki bi zagotovil organizaciji nemoteno delo.
Kljub vsem tem oviram gre ■ Rdeči križ svojo pot naprej, to je zdravstvene kulture ljudstva in : pomoči vsem potrebni--.!. R.. tej ! poti pa more hoditi le z nenehno pomočjo vsega prebivalstva. Naše pot aktivne bc e za mir, ublcže-vanje posledic vojne, dviganja ljudstvo bo kakor že tolikorat tudi v tem tednu Rdečega križa po- i kazalo, da zna ceniti, kar je nje- ; govo, kar je zraslo sredi njega med osvobodilno borbo. S svojim prispevkom bo vsak med nami dokazal, i pripada nti miru : in da obsoja vso dejavnost tistih. 1 ki kot sužnji imperializma in voj- I zatirajo miroljubna stremljenja, nega hujskaštva na našem ozemlju Pokažimo, da ne maramo pr; nas Palestine in Grčije; nočemo ponovnih «poligonov» in ne ulice Ghega. Zavedamo se, da vojne v Palestini, Grčiji, Španiji in drugod ogražajo tudi naš mir in našo svobodo, če bi tamkajšnja svobodo-Ijubna ljudstva morala podleči podlemu tujcu, ki so mu najbolj okrutna sredstva fašizma dobrodošla v njegovem zločinskem poslu. Pomagati vsem tein trpečim ljudstvom pomeni, braniti svoj mir. Pomoč Rdečemu križu za Trst in ozemlje pa je eno glavnih sredstev obrambe miru.
soicijo v kateri davkoplačevalci zahtevajo, da vojaška uprava ukine ukaz št. 4. ki si je med srednjim. slojem pridobil vsaj lak sloves kot med delavci zloglasni ukaz št. 109; kot vidimo, se vojaška uprava ravna po pravilu «za vsakega nekaj»). Zborovalci so v resoluciji ponovili znane zahteve, da naj se odmera davkov predpisuje kar z «uradnim» predpisom in da na podlagi realnega dohodka naj pa se odloži plačilo dospelih obrokov in kazni vse dotlej, dokler ne bodo izdani novi ouloki.
Ce bi pa bilo vse prizadevanje srednjega sloja pri vojaški upravi in pri podrejenih finančnih uradih za rešitev tega Ubitega vprašanja zaman, potem bodo morali mali in srednji trgovci ter obrtniki poseči po skrajnem sredstvu ih zapreti trgovine in poslovne prostore.
Na odgovornih krogih je, da n* * v pritirajo srednjega sloja do tega obupnega dejanja, temveč resno pristopijo k rešitvi življenjsko važnega vprašanja: k pravični ureditvi davčnih predpisov.
Mladinke delavke so zborovale
ODSLEJ BODO TUDI MLADE DELAVKE VODILE SE BOLJ ODLOČNO IN ORGANIZIRAN.O BORBO ZA SVOJE PRAVICE.
Pomoč Rdečega križa prifiaja
je edina organizacija, ki misli na potrebe naših otrok
je organizacija, ki se bori za mir
§ > S ? i 1 ? S 8	s." s 'S §-S	è-.4> as-s S4<i?.š.as 6 8 >-S & i '»3	6 6 E 'o 5 s
vi-
ne-
idi
m n mm®
08) 008)01®
NABREZINCI
V BORB! ZA SWQBOH&
Ce hočemo r-.zuructi našo i.urod-no-osvobodilno borbo, sc moramo poglobiti v dejstva, ki so rrispeva-'a k odporu, v' ' f. nirtjenom v ijvdstvn našega ok.aja. predvsem med delavstvom vnbreiinsie Iram-noseške industrije.
Nacreiinski kam arji so imeli ze pred pol stoletja svoj ; . ti o/c vnoorganizacijo. Ze pi ve s: 'vke pred Prvo svetovno va no so dokaz ile, da je bilo dela‘os.vo prežeto z ur or-niškim duhom. Da ni v tem zaostajalo za mestnim proleter atom. dokazuje dejstvo, da je nekoč vztrajalo brez dela celih 6 mesecev. Mnogi so morali v zapore. Toda ni jih upognilo, marveč še učvrstilo njih borbenost, ki so jo uveljavljali tudi v gospodarstvu.
Ze leta 1904. je bil prvi občni zbor delavske konsurane zad,ucic. ki je že naslednje leto našlo . la samostojno. Dve leti kasneje so njeni člani sprožili vprašanje prehrane, začela pa je delovati šele leta 1912.
«Nabrežinska zadruga je bila prva slovenska zadruga z lastno Proizvodnjo. V osmih mi sevih svojega obstoja je prodala 6250 a blaga in spekla od otvoritve do 30-6-1913. (v sedmih mesecih) 14.587 kruha. 72.709 kosov (bige) in 5.810 kosov boljšega peciva». Tako je pisal tov. Josip Manca, znani delavski borec iz Nabrežine v 5. m 6. štev. «Naših zapiskov» iz leta 1914.
Leta 1905 so nabrežinski delavci željni izobrazbe, postali člani ljudskega odra v Trstu in si tam izposojali knjige. V istem letu so usla-hovili svoje lastno društvo: Javno hudsko knjižnico, ki se je razvila v eno majlepših podeželskih knjiž-hic in veliko prispevala h kulturnemu dvigu de'ovnsga ljudstva. Ob lem poglavju ne rn. remo mimo Noellerja 2), ki je dal za lo pobudo in imel na ustanovnem cbč-uem zboru govor z vodilno mislijo «Delaj, uči in osvobodi se!»
Kar se tiče tiska, smo bili lahko Ponosni. Glavna glasila so bila «Zarja», «Naprej», «Rdeči prapor» in revije «Njiva», «Brazda». «Naš zapiski» itd. Celò klesarji so imeli Svoje lastno glasite.
Prišla je prva svetovna vojna in Prekinila vse deio. Po štiriletni borbi, ki nam jo je vsilil kavitah-zem, nas je mirovna konferenca Prisodila Italiji in nam tako naprtilo materialno in moralno h'ranie.
Le eno pridobitev je 'delavstvo °dneslo iz te vojne: revolucionarni auh. Ruska revolucija je močno Prešinila naše ljudi kot vojne ujet-h'-ke iz gališke fronte. Nekateri od niih so se celo kot borci udeležili revolucije. Po vojni so se vrni' domov, prekaljeni z novim idealom.
v kamnoseški obrti se je po Pojhi pojavita brezposelnost. Delavstvo se je organiziralo v sindi-'dt:h. Nov revolucionarni duh se *e IMjavil tudi pri nas. Prišlo je razkola v socialistični stranki. . revladala je levičarska struja, ki Potegnila za seboj tudi večine delavstva našega okraja.
^ Italiji so se vrstile stavke dru-9ct za drugo. Italijanski kapitalisti s° organizirali fašistične tolpe, ki *° bile posebno aktivne po naših ^ajih: uničile so vse naše politič-e’ gospodarske in kulturne usta-Ode v Trstu, nato na deželi. Potem a izganjali iz javnih služb, pre-iesčali v Italijo, preganjali, zavi-
fe^°Ste^ Poellalea odpor, ki ni 2 c Ugasnil, rasli so prvi partizani.
e Pred pojavom fašizma je bila ^Pianistična partija Italije pri-^iena na njegov napad na pri-gal>1^'Ve deiavstjxi. Prešla je v ile-^ Kljub fašističnemu zakonit le--926, ki je z izključil vse druge anske iz jdvnosti, ni smela komu-'■dična stranka mirovati.
ko^USS?^ln^ ie vto,knil vse vidne .. Unistične predstavnike v zapor Paš konfiniral na otoke. Tudi ie ra^ 36 svoie žrtve. Težak str li ta wt*arec za napredno delav-ril a Mus°°Vni, ki je strašno uda-P° Pastirjih, da bi razkropili
ovce, m uspel. Bolj in bolj je lastei odpor in se širil ilegalni tisk, n. pr.: «Deio». Na mesto vsakega izgnanega in obsojenega tovariša je stopil nov, policiji še nepoznan tovariš. Pa tudi ječa je delala in se spremenila v odlično učilnico, za mnoge celo v univerzo.
Ilegalno delo je bilo neverjetno težavno in nevarno. Zahtevalo je telesno in živčno polnega moža. Ta šola je prekalila borce, ker vsakdo je vedel že v naprej, da ga čaka kot plačilo samo ječa. Ves material za nadaljnje delo so razpošiljali pc Kuiijih. Ker ni fašizem mogel zatreti revolucionarnega gibanja, je ustanovil tajno policijo OVRO. Tudi to ?ii pomagalo.
Sledila je druga svetovna vojna in z njo fašistična namera po gospostvu nad vsem svetom. Naša mladina je morala v italijansko vojsko. Komunistična črtila Jugoslavije je zbrala vse napredne in svobodoželjne državljane v OF. Naši fantje so bežali iz italijanske vojske in prešli v partizanske edi-nice. Osvobodilno gibanje se je razširilo tudi ?ia Primorsko. Naš okraj se je tudi udeležil borbe, ki se je razvnela med okupatorjem in našim ljudstvom. V našem okraju so skoro vsi kmetje in delavci, možje in žene prispevali v borbi za osvobojenje. Kar jih ni zbežalo k partizanom, so jih Nemci odpeljali v svoja taborišča smrti ali pa ra delo. Vsaki naši vasi je fašizem vfsnit svoj pečat: požgane vasi, vdove po umrlih v Nemčiji, gomile pad ih, borcev.
Se traja borba,čeprav ne krvava. Se bi nas reakcionarne temne sile rade pahnile v novo klanje samo za svoje interese. Mi pa bomo nadaljevali borbo za mir, kruh in napredek.	,
		
	wirWiXS € f' fjc	
NEGIBNI STOJE ŽERJAVI, SILNE PRIČE NEKDANJIH BOLJŠIH DNI.
i) Mokole Alojz, po rodu Slivenčan, je star borec za pravice delovnega ljudstva, ki je okrog 8 let prebil v zaporia in konfinacijah, deloval skupno z voditelji socialističnega gibanja
Bil je med prvimi organizatorji naprednega delavskega gibanja. V Trstu
2) Heoller je bil pri nas znana, priljubljena in Spoštovana oseba. Po rodu Hrvat nekje od Zagreba in po poklicu pleskar. Izobraženi in razgledani mož se je bavil s starinoslovjem, za kar mu je Kras nudil mnogo snovi. Zbral je bogato zbirko okamenin, okostij in predmetov iz prazgodovine.
Fašisti so ga pred 15. leti tako pretepli, da je umrl v Svetem pri Komnu, je sodeloval pri »Delu« in drugem tisku.
•"■) Iz uredništva: Za boljše razumevanje dopolnjujemo članek s temi-le podatki:
Za časa borbe je dal okraj 307 aktivistov in 359 partizanov. Bilo je 424 konfinirancev, 99 političnin pripornikov, 6 talcev. V internaciji jih je v zaporih umrio 9, v narodno osvobodilni borbi je padlo 111 borcev.
Mi
PLOŠČE — KAKOR DA SO SAME SEBI NAGROBNI SPOMENIKI.
Kamnosek Antonini Marij iz Nabrežine pravi:
KAMKS ■ NAŠ MRTVI KAPITAL
Stara je naša nabrežinska kamnoseška industrija. Nimamo sicer zanesljivih podatkov o starosti svetovno-znanega kamnoloma »Cava Romana«, vendar domnevajo, aa so ga najbolj izkoriščali okrog 15. stoletja. Tedaj ni bilo današnjih prometnih sredstev in tehničnih pripomočkov. In vendar je naš kamen potoval daleč po svetu. Tudi v Rimu najdete bogato in umetno izdelan kraški marmor. Namesto stroja so hlapčevale delovne roke. Nato je bilo v kamnolomu do druge polovice minulega stoletja mrtvilo; tedaj se je obrt spet dvignita. Tri velike tvrdke so začele obratovati: Jug, »Cava Romana« in družba »Scalmanini« pri Sv. Križu. Kot je nato naraslo število tvrdk — bilo je dvajset velikih in ne-kaj malih — tako se je množilo število zaposlenih delavcev, ki jih je ob največjem razmahu ob koncu prejšnjega stoletja bilo okrog 3000.
Poleg sivega imamo, sicer v manjši količini, črnosivi in rdeči marmor, tako imenovani dekorativni kamen, ki ga uporabljajo večinoma za raznovrstne plošče in notranja olepševalna dela.
Fašizem ni prizanesel niti kamnu; zatrl je industrijo malone stoodstotno.
V najbolj cvetoči dobi te industrije je moralo neorganizirano delavstvo pod pritiskom delodajalcev prenašati
izredno težke delovne razmere. Delati je moralo brez pravice do delovne pogodbe po 12 in več ur na dan, pozimi pa kakor sužnji zjutraj in zvečer pri svečnikih.
Danes so kamnolomi s svojim bogastvom mrtev kapital. Kdo ga bo oživil? Različna so mnenja in izgledi. Nekateri trdijo, da ima naš kamen nevarnega tekmeca v drugem kamnu z višjo trdotno stopnjo, drugi, da ga bo popolnoma izpodrinil vodni kamen —• cement; nekateri niso tako črnogledi in menijo nekam tako-le: Svet se bo počasi obnovil in gospodarske prilike se bodo povsod izboljšale. Ko bodo zravnane vrzeli, ki jih je povzročila vojna, se bo iz blagostanja rodila potreba po našem kamnu.
Da bi le bilo tako!
A tukaj se vsiljuje vprašanje, če moremo v kapitalističnem gospodarstvu pričakovati blagostanje? Ne! Povsod opazimo gospodarski zastoj, pretrese, krize, obubožanje, napetost... Kjer ni miru, dela in poštenega plačila, ni napredka. Toliko je danes znano tudi najbolj prepros emu človeku. Komur je do obnove naše kamnoseške industrije, mora ubrati samo eno pot: skrajno organizirano in nepopustljivo borbo vsega delovnega ljudstva proti kapitalizmu in fašizmu, za mir in demokracijo.
Pesi kraške zemlje
Dolga, dolga je bila procesija onih, ki so morali bežati iz rodne grude. Tudi Mirko je bil med njimi. V tujini je napravil veliko m čudno pot in še večjo pot bc-]e=ti Sam jo je nosil, sam klel. se rotil in čakal, kdaj napoči oni veliki dan...
Sam... Ne, ni bil osamljen v tet svinčenih dneh. Bili so njemu e-naki- nič zato, če jih je bilo malo —, ki so pravilno zrli na oni veliki dan, ki se je naglo bližal. S temi se je pripravljal manj in predel načrte
Ostra zima reže v kosti in dušo. Težko vzdušje je leglo na vse Čutijo da si niso več, kar so bili pred tednom ali nekaj urami. Drug drugemu se izmikajo. Prijatelji
govorijo na ulici med seboj samo z očmi. V temnih sčeh se nekateri sestajajo kot vešče. Grozne u-re, tedni, meseci... Napetost, pričakovanje, srd, prošnja, molk...
Nad vsem pa mora, mora...
V zatemneli kuhinji sede Mirko, žena in sin Boris. Tišina... Zena odloži časopis in pravi: «V časopisu berem, da so Nemci že pred Moskvo» ter zaskrbljeno vzdihne.
«Tudi nazaj bodo šli», odgovori Mirko.
«Le naj se Rusi umikajo... le naj! Vsi jim lahko mimo zaupamo... Vsi — mislim one, ki so dobre volje in vedo, kaj je pravica, resnica in svoboda... Zver divja, sita zmag, plena in nedolžne krvi. Napija se vampir... Napil se bo
KDAJ BO PO TEH KAMNOLOMIH SPET VSTALO ŽIVLJENJE?
in poginil...
«Molk...
«Tako» nadljuje sin, pogleda na uro in vstane. «Cas je, niti minute ne smemo zamuditi... Ne skrbite, če ne bom pisal. Mislim, da bom kmalu tam... na svoji rodni zemlji... med školji...»
Nasmehne se tako iskreno, da v mraku zablestijo njegovi beli zobje. S težavo se iztrga materi iz objema in stopi k očetu, ki mu reče: «Pojdi in stori svojo dolžnost!»
Naslednje jutro mati opazi, da manjka žarica z rdečo krr.ško zemljo, ki jo je sin prinesel s seboj in čuval, čuval. Ob njegovi sliki na steni pa visi bel listič. Vzame ga in bere: «Oprostita! Nisem mogel v svet brez one svetinje z no-notovim opominom:	Vzemi tc
zemljo za spomin, za maščevanje!» —
Visoko na Kozari sedijo ob ognju borci, sami smeli Bosanci. Med njimi je Boris. Silijo ga, naj jim natančno razloži, kakšno je morje, kako je v njegovih krajih, v Trstu. Rad ustreže njihovi prošnji. Ko jim končno živo opiše fašistična grozodejstva, mu vsi hkrati pomole desnice: «I tvoju zemlju, druže, čemo osloboditi. Evo t: ruku». —
Nekaj dni ze tem pa stopi Boris pred svojega komandanta; «Tovariš komandant! Moja zemlja me kliče. Dovoli, da odidem!»
«Tvoja zemlja? Mar ni ta zemlja, niso Kozara in Grmeč in to polje in griči tvoji?»
«Vse je moje, vse naše. A najbolj je moja ta zemlja, ki je tako razbičana in osramočena. Ze nad 20 let jo fašizem trga in ruši,» reče mlad borec in pokaže koman-
Janko Furlan
kracijo.« dantu žarico.
S sladkim nasmehom okrog usten meri komandant mladeniča od nog do glave. Dvigne se s sedeža in mu krepko stisne desnico.
«Idi, druže, i čuvaj našu zakletvu! Smrt fašizmu - sloboda narodu!»
Planine... šume... grape.,, potoki, reke; prazen želodec... cunje... raztrgani čevlji. Bosanska Krajina... Lika... pod Risnjakom... Jelšane.., pod Slavnikom... same zasede... nevarnost... dolga pot. »c vodiči so kos svoji odgovorni in težki nalogi ter obidejo vse zanke. Boris je utrujen in vendar bi napravil še toliko poti.
Zadnja karavla nad Gabrovico pri Črnem Kalu mu vrne izčrpane meči. Kot prerojen motri, meri in tehta to zemljo... Trst... morje,., Sv. Križ... Devin... Tam blizu je pred leti kot neugnan paglavec lovil kuščarje, kačje pastirje, škrža-ke... Pred 18. leti... dolga doba. Ta zemlja je vedno ista; jasna, svetla, ponosna, kljubujoča... Kot bo-i žajoča pesem iz daljine... —
o o o
I Komandant Boris napada in napada. On in njegovi borci ne poz-| najo nevarnosti, ovir, umika. So-: vražnik jih dobro pozna in se iz-
mika borbi
njimi — z junaki,,
ki prezirajo smrt, ker se borijo samo za zmago velikega d eva svobode in neodvisnosti.
Nocoj je Boris izredno dobre volje. Tovarišem vneto razkazuje in opisuje: «To je bila naša pejca, plašili smo golobe, polmiši-polpti-ce... Ha, ha... Tako smo pravili netopirjem. Znosili smo suha drva
(Nadaljevanje na 6. strani.)
Po slovanskem svetu
KRONIKA
* OHGAN DEMOKRATIČNE ZVEAE JUŽNIH SLOVANOV NA MADŽARSKEM «NASE NOVINE» pozdravlja program stranke madžarskega delovnega ljudstva in piše, da bodo dobili južni Slovani na podlagi tega programa močno podlago za svobodno narodno življenje. Demokratična zveza bo vsestransko podpirala stranko madžarskega delovnega ljudstva.
*	LIST «M1LANO-SERA» poudarja, da so paviljoni Jugoslavije na milanskem velesejmu dokaz nadčloveškega ustvarjalnega poleta, ki je globoko zajel sosedne jugoslovanske narode pod vodstvom maršala Tita. Tu opazimo vso, kar je bilo doseženega r prvem letu petletnega plana.
*	V TEKMI MED ORGANIZACIJAMI LJUDSKE FRONTE GLAVNIH MEST REPUBLIKE JUGOSLAVIJE »o dosegli najboljše uspehe člani Ljudske fronte iz Skoplja. Največjo pomoč deželi je nudila Ljudska fronta Ljubljane. Kuiturno prosvetne in zdravstvene skupine članov lujbijanske Ljudske fronte so obiskale veliko število vasi in imele razna predavanja in prireditve.
*	V ZAGREBU JE BILA tretja redna letna skupščina Društva za kulturno sodelovanje Hrvatske z ZSSR. V zadnji poslovni dobi je društvo organiziralo razstavo sovjetskih slikarjev, odsek inženirjev in arhitektov pa razstavo arhitekture narodov ZSSR.
*	V III. DELU PRORAČUNA LRS so predvideni izdatki za prosveto in ljudsko kulturo narastli v primeri proračuna za teto 1947 za 42 odst. Povišanje izdatkov znaša 360 milijonov. Stipendije študentov so predvidene v višini 27 milijonov. Za šolstvo je bilo leta 1939 izdanih 131 bilijonov, leta 1946 250 milijonov, leta 1948 697 milijonov. Največja kulturna pridobitev je povezava kulture z ljudstvom. Leta 1947—18 je v 28 večernih gimnazijah vpisanih 2690 dijakov, od katerih 33 odst. delavcev, 23 odst. kmetov, 16 odst. obrtnikov, ostali so nameščenci v drugih poklicih. Slehernemu je omogočeno, da si pridobi v teh gimnazijah splošno izobrazbo.
*	V BOSNI IN HERCEGOVINI so v preteklem letu gradili 22 novih industrijskih obratov, 19 starih so pa razširjali in izboljševali. Večina teh obratov že obratuje. V krajevnem gospodarstvu so popolnoma ali deloma dogradili 57 industrijskih in obrtnih delavnic. Izboljšali so 3139 ba zemlj šč, pred poplavami so pa zavarovali z regulacijami velike površine rodovitne zemlje.
*	LJUDSKA SKUPŠČINA LRS je na III. rednem zasedanju sprejela zakon o slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Akademija bo v svojem okrilju zbirala najimenitnejše, najbolj zaslužne in delovne znanstvenike ter skrbela za objavljanje znanstvenih del. Akademija bo sodelovala pri celotnem kulturnem in materialnem delu naroda ter bo raziskovala in proučevala potrebe našega gospodarstva.
*	V LJUDSKEM GLEDALIŠČU NA REKI so uprizorili pred mnogoštevilnim ubčinstvom premiero Goldonijeve komedije «Štirje grob-jani». Delo Je zrežiral režiser O. Ramovš. Ta predstava italijanske dramske družine je bila ena izmed najooljših.
*	PROSLAVA STOLETNICE u-kinitve fevdalizma v CSR se Je zaključila s kongresom poljedelcev. Kmetje so se obvezali, da bodo posvetili vse svoje napore za uresničenje načrta in za izboljšanje poljedelske proizvodnje,
DAN IIGOSLOVANSDEGA LETALSTVA
Jugoslavija je država novega tipa. To dejstvo prihaja do izraza v njeni izgradnji, ijeni strukturi, v IH vsakdanjem jav-■em življenju in / duhu jugoslovanskih državljanov. Od stare, >redvojne države u ostalo skoraj ničesar razen še nekaj težkih ran kot posledice starega pokvarjenega državnega ustroja. Predvsem pa je za novo Jugoslavijo značilen in pomemben novi patriotizem njenih državljanov, ki ga je zbudila k bujnemu življenju zmagovita in junaška narodno osvobodilna borba.
V dobi nacistične okupacije je svet občudoval junaštva jugoslovanskih
FRANJO KLUZ
partizanov in se divil edinstveni organizacijski stavbi, mogočni partizanski vojski in narodno osvobodilnemu gibanju, vzdržljivosti in borbenosti jugoslovanskih ljudi v premagovanju težav. Danes občuduje svet uspehe jugoslovanskih narodov v izgradnji države, v graditvi lastne industrije, v dviganju življenjske ravni, v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru.
Toda v novi Jugoslaviji je v bistvu novega še nekaj o čemer se po navadi ne govori mnogo kar pa je bilo bistveno za nastanek nove države' in je bistveno danes za zavest varnosti jugoslovanskih narodov in njihovih naporov — to je Jugoslovanska armada. Najpomembnejše zanjo je, da ni v njej ostalo ničesar več od stare jugoslovanske armade, ki je zaradi pokvarjenosti svojega vodilnega oficirskega kadra in zaradi malomarne opreme ter zaradi razumljive
neborbenosti klonila, še preden se je skušala upirati sovražniku. Nova jugoslovanska armada je ljudska armada, dete jugoslovanskih narodov, kateremu ti narodi posvečajo vso ljubezen in skrb.
21. maja 1942. so v borbi partizanskih edinic proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem sodelovala t^rva letala. V spomin na ta dan slave jugoslovanski narodi 21. maj kot dan jugoslovanskega letalstva.
Iz ustaške voj-Franjo Kiuz in starima letaloma
RUDI CAJEVAC ske pobegla letalca Rudi Cajavac sta s
Bolgari spremilia|o ielgiršp
v novo, napredno in bogatejšo domovino
Po 500 letnem turškem suženjstvu in strahovladi nemške kobur-ške dinastije je nastopila v Bolgariji doba mirnega razvoja. Razredni spori so se polegli, poljedelci in delavci pa so pričeli delati predvsem zase.
Izpolnil se je sen preporodite-Ijev, pri tem mislimo na pesnike Boteva, Levskega, Bekovskega. Karovelova in na vrsto drugih revolucionarjev, ki so za svobodo naroda žrtvovali najdražje, kar so imeli življenje.
K osvobodilni fronti je na Bolgarskem po uporu 19. septembra 1943 pristopila večina naroda. Naj-silnejše orožje proti zunanjim in notranjim političnim nakanam je narodna sloga, ki jo predstavlja v ljudski demokratični Bolgariji domovinska fronta. Pet bolgarskih političnih strank se je odpovedalo svojim političnim pravicam, ne da bi s tem izgubile svojo politično samostojnost, da bi roko v roki zagotovile kulturni razvoj ter socialno in gospodarsko blagostanje naroda.
Dežela rožnega olja in tobaka.
V deželi vina in sočivja so zapadnoevropski kapitalisti namenoma vzdrževali gospodarstvo v zaostalosti, da bi laže prodajali svoje proizvode. Danes ne slišimo v Bolgariji govoriti o drugem kot o rožnem olju — balkanskem zlatu — ali o največjem ponosu dežele, o nastajajoči industriji. Sicer je industrija še v povojih, vendar skrbe vsi državljani izdatno za n;en razvoj in Bolgari so marljiv narod.
Brigade vodijo napredek.
Po svojem delu odhaja kmet naravnost h gradnji cest, elektrarn in tovarn, da bi mu ne bilo treba orati s starimi plugi, da bi mu več ne bilo treba poganjati počasnih volov, temveč da bi obdeloval zemljo s traktorji in drugimi poljedelskimi stroji; da bi več ne zidal z glino, pač za z betonom.
Biti brigadnik je posebna čast in večkrat se primeri, da pride fant k poveljnik brigadnega bataljona in prosi; «Rad bi vstopil v brigado!»
«Si še premlad — prešibak». «Sram me je. vrniti se domov. Sem majhen, toda sem že lahko brigadnik, hočem biti!» Volja zlomi vsako oviro, premaga težave, ki se zde nepremostljive.
Po Bolgarskem zveni mogočna pesem, spev brigad, spev, ki je najlepša protiutež žvenketanju lopat in krampov ob udarcih ob cestni kamen ter ob kamenje rečnih strug in gorskih bregov.
Besede bolgarskega ministrskega predsednika, da je treba v enem ali dveh desetletjih izvršiti to, kar so druse dežele gradile cela stoletja, se že izpolnjujejo in obraz
Bolgarije se naglo menjava:	gra-
dijo ceste, železnice, elektrarne, mesta in tovarne. «Plana ne bomo izvršili» so govorili ljudje, ki so napredek obnove merili samo po trenutnem številu gradbenih strojev, svedrov, avtomatičnih kladiv, kompresorjev, buldožerjev, vagonov ter lokomotiv in niso računali z najlepšim junaštvom sedanje dobe, s prostovoljnim delom. 80.CG0 članov brigade J. Dimitrova je v osmih delovnn odsekih postavilo moderen spomenik junaške ljubezni do domovine.
Dar republiki.
«Chainboaz» mladinska proga Pernik - Volu jak - Sofija in polaganje podzemeljskih brzojavnih žic Kiril - Plovdiv, je vredno 11.333.857.200 levov. Ce odštejemo stroške, ostane 300 milijonov levov, ki jih je mladina prihranila in podarila v letu 1947 Bolgarski.
(Nadaljevanje s 5. strani.)
in zakurili kres, čes da smo Indijanci Kot takšni smo kovali načrt, kako bomo napadli one črne šeme z mrtvaško glavo na kapi, ki smo jih tud: mi otroci poznali kot junake besed in fraz... «Smeje se in žari od veselja, da se mu tovariš čudijo.
«Pa zapojmo, da boste videli, kako lepo odmeva!»
«Na juriš, na juriš» — je valovilo med vlažnimi stenami.
«Dobro, tovariš!... Cas beži in veste, kaj nas čaka. Vsak na svoje mesto, v zasede! Kolona je močna in švatsko trmasta. Borba bo ostra, a mi bomo uspeli. Moramo!»
Le trenutek še in v pejci ni bilo nikogar več.
Zopet velik uspeh. Nemška kolona je popolnoma unič na. plen velik, a borce navdajajo mešana čustva.
Nj. komandant Boris leži namreč težko ranjen v zagonetni partizanski bolni-i. Blede se mu, '.-riči. daja povelja.. sega po žariei... Sele čez nekaj d l se zave.
«Kako je?» vprašajo njegove oči tovariša.
«Boris, tud' Trst je naš.»
Ranjenec napne oči in se skuša dvigniti.
«Trst... naš?»
«In vsa ostala naša zemlja», potrdi tovariš.
Boris zapre oči, pomolči in nato šepeče v presi dkih; «In... vendar... se... bojim.»
Cetrlmilijonska brigada
se bo v najbližjih dneh lotil: dela, da dokonča progo Leveč -Trojan, vodna jezova Resica in J. Dimitrov ter da položi kabel med Merdrovom in Plevnom, Russo in Razgradom. da zgradi nove tovarne in nova poslopja v Dimitrov-gradu ter 10 novih elektrarn in tovarne za izdelovanje sode v Devni.
Fantje in dekleta, ki ostajajo doma. prav nič ne zaostajajo. Imajo svoj lastni plan. Obvezali so se, da bodo postavili na desettisoče kulturnih domov, igrišč in športnih, stadionov, bolnišnic, da bodo skrbeli za pogozdovanje itd.
ki ga bodo postavili nedaleč od Sofije in ki bo odlično opremljeno, bo raj za športnike; z mestom, polnim vrtov in parkov, ki ga bodo zgradili za otroke, se bo Sofija razvila v najidealnejše velemesto.
Boris je invalid in že izkušen, dozorel mož, ki kritično motri svet in življenje. Srečen je, da more občudovati «skrivnostni magnet». Tako imenuje svojo rodno grudo. «Te barve in vonj... naše jutro ob rosi... prostranost kot ti zajemala ves svet...! Tej zemlji ne pristoji suženjstvo. Pa poglej ta in oni kos! Enaka rta, eno in isto. Ali more ta vsiljena črta — ta nestvor državne meje ločiti to telo?... Se se bomo borili».
In Boris se bori in se bo še boril. Se vedno nosi s seboj prgišče zemlje... «Glejte jo! Se nas poziva... Oni, ki so včeraj farizejsko prisegali, da se z nami vred borijo za našo svobodo, za neodvisnost in enakopravnost narodov in njih delovnega ljudstva, nas prodajajo... Ne bodo nas!»
Mati bi ga rada vprašala, če je nesrečen. On to čuti.
Kar pokloniš sreči in napredku svoje zemlje, ni nikoli preveč. Ni zasluga, ampak dolžnost,» j: večkrat ponavlja «Gotovo čutiš, kaj je domovina... In če barantajo zanjo, — ali ni to vredno žrtev?
«Dala si mati domovini moža, jaz dobrega očeta. Mnogo si dala... več kot jaz.»
Boris je junak. A_ ko ga mati poljubi, mu je prijetno in toplo, ker čuti v njenem objemu hvaležnost in ponos. Tako mu je kot bi ga poljubila njegova zemlja in božale roke njegove bližnje in daljne domovine...
tipa «Potez» bila pionirja današnjega jugoslovanskega letalstva. Franj« Kluz je izvršil vrsto napadov na ! nemško ustaške čete, nakar mu je 1«" < talo zažgal na zemlji nemški lovec-Sam je padel 15. septembra na sovražnika pri Stolu. Rudi Cajavac pa je padel pri izvajanju desete bojne naloge nad Banjaluko, ko se je zadet moral spustiti v sovražnikovo ozemlje in je, da bi ne padel v roke sovražnikov, izvršil samomor.
Kluz in Cajavac sta s svojim zgledom pokazala, kako se morajo boriti resnični sinovi naroda za svobodo.
Novo jugoslovansko vojno letalstvo ni v ničemer dediščina bivšega jugd" slovanskega letalstva. Za njim ni podedovalo niti kadrov, niti strojev, hangarjev itd. Dober del letalstva bivše Jugoslavije je zginil pri izvajanju vojnih nalog aprila meseca 1941-Drugi del je prešel v vrste narodno -'svobodilne vojske, del nižjega vodilnega kadra pa so odvedli v ujetništvo. Ostali so pobegnili k fašistom !n to so bili zlasti bivši voditelji.
Novo vojno letalstvo je ustvarilo ; ljudi novega kova, bili pa so v nje-j gov sestav spreleti vsi oni pošteni i« i -'dolurbni bivši letalci, ki so ostali -vesti svojemu ljudstvu.
V zadnjih bojih za končno osvoboditev države so odhajali komaj fof' mirani polki vsak dan na bojne pod' vige. Med drugimi ie bil izredno velikega pomena nastop prvega lovske- . ga polka Zevisa v sodelovanju z enotami IV. armade, ki se ie pričel v bitki za Mostar in se nadaljeval vse do osvoboditve Trsta.
Po končani vojni sta graditev If' dustrije in elektrifikacija	držaN«
hkrati tudi osnova za krepitev otk rambne sile Jugoslavije in tako tud1 za razvoj njenega letalstva.	To, čc'
sar v bivši Jugoslaviji zaradi ogromne tehnične zaostalosti in zaradi g0" spodarske odvisnosti ni bilo	mogoŽe
ustvariti, so dosegli jugoslovanski n3' rodi v nepolnih dveh letih.	Ncp°r''
vloženi v ustvarjenje nove	letalsk«
industrije, že prinašajo prve sledov«; Danes imajo v Jugoslaviji že nekal . lastnih novih tipov letal. V lastnij1 ; i šolah se vzgajajo novi in novi letalc^ J Razvoju vojnega letalstva pa bo bodočnosti mnogo pripomogla 1°" gojitev športnega letalstva, modela1, stva, jadralstva in motorne pilot»* v ljudskih množicah.
Mesto športa.
Pogoji in značaj borbe proti okupatorju niso dopuščali vse do leta 1944, da bi se ustvarilo letalstvo ^ sestavu narodno osvobodilne vojske-Sele po peti ofenzivi septembra 1943 ie maršal Tito pozval vse letalce, kt so bili v vrstah NOV ter one n3 Bližnjem vzhodu, naj se javijo n3 razpolago vrhovnemu štabu. Oktobra 1943 je bi! fornrran letalski oddelek nri Vrhovnem štabu in prva letal' skn b-za, v kateri se je v kratkem času zbra'o okreg 200 letalcev. Vrhovni štab je 29. marca 1944 dosege! sporazum z zavezniki o pomoči pr* ustanavljanju le'alskih enot. Mrštv« urve jugoslova-ske letalske baze s« prepeljali v Afriko, kier se mu je pridružilo nekaj oficirjev in vojakov bivšega letalstva. Iz teh so sestavil* dve lovski eskadr;ij. Avgusta 1944 je bPo pos'anih okrog 350 tovarišev iz -aredro osvobodilne vojske v Sovjetsko zvezo na šoTanje v letalske šole. Po‘ovaIi so čez Afriko, kjer se jim je pridružila že prei tja poslana skupina, ki naj bi se šolala pri zaveznikih-Zavezniki so šolanje zavlačevali mesece, ker so še vedno računali 3 možnostjo “starega stanja v Jugoslavi ii. Zato jim ni šlo v račun, da bi izšolali ljudi, ki se bore za novo Jugoslavijo.
Po končanem šolanju so se letal«1 vrnili iz Sovjetske zveze v domovin« in formirali dva letalska polka. P« septembru 1944, ko je prišla NOV v frontno vojskovanje, je dobila n» raznoiaao letalsko skupino «VitruK» ki je bi! sestavBena iz ene lovske i« ene jurišne diviziie. Potem so bili v Novem sadu formirani prvi letalski no’ki, k' so de’ali v sestavu sovjetskih enot. Te prve diviziie so bile hrbtenica jugoslovanskega vojneg3 letalstva. Iz niih so se porajale nove in pod Titovim vodstvom je bil« ustvarieno sedanjo jugoslovansko vojno letalstvo.
4v-
IV
Smmke zmmim
Umetnost - Prosvela
Občni zbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze
IZASLUZEN JUBILEJ
Obračun in program	^^škega umetnika M. SANCINA
I '
V soboto popoldne in v nedeljo dopoldne sta bil’ v dvorani prosvetnega društva Slavico Škamperle pri Sv. Ivanu predkonterenca delegatov In občni zbor SHPZ. Predkonferenca je bila sklicana z namenom, da bi posve tili vso pozornost naši kulturi in nje odnosom do ostalega javnega življenja. To naj bi bilo dopolnilo k poročilom funkcionarjev glavnega odbora. Izčrpno in jasno poročilo, ki je izhajalo dosledno iz narave problemov samih in iz opazovanja teh pojavov, je podal tov. Drago Pahor. Povzemamo v glavnem njegove misli. SHPZ je najvišji kulturni organ, zastopnik, čuvar, borec za slovensko kulturo na tem ozemlju. Društva sama so v svojem ožjem delovnem področju nosilci vsega kulturnega življenja in odgovornosti za nacionalni preporod. za šolstvo, za vsa kulturno prosvetna prizadevanja in za življenje ljudstva. V tem smislu morajo društva razumeti svojo nalogo.
Poročevalec se je najprej dotaknil vprašanja nacionaine politike. 25 let suženjstva občutimo živo še danes. V naših ljudeh mora zopet živeti narodna zavest. Ne kaže, da bi obsojali n. pr, mladino zaradi njenega premajhnega delovanja, bolje je, če poiščemo leka proti temu. Imamo zbore In dramske skupine, toda to je še premalo, gojiti moramo slovenščino kot občevalni jezik in poskrbeti, da bodo obiskovali otroci slovenskih staršev slovensko šolo. SHPZ organizira društva vsepovsod, kjer žive Slovenci in tudi v mestu samem povezujejo naša društva Slovence. V nacionalnem pogledu je šibkejši obmorski pas od Sv. Ane do Milj. Boriti se moramo proti dopolavorizmu, ki je pospeševal samo zabavo, naše delo je kulturno.
Pri poglavju o idejnih smereh v naši kulturi je ugotovil ,da si naše ljudstvo ne more in noče spodrezati korenin in se ločiti od vsega slovenskega naroda. Oni, ki pridigajo, da morajo biti prosvetna društva nepolitična, hočejo s tem doseči, da bi si v prosveti zopet ustvarili one položaje, ki so jih izgubili v politiki. Vsi tisti, ki so proglasili Zupančičevo pesem med narodno osvobodilno borbo za «hripavo politično popevko», so se izločili iz svojega naroda. SHPZ in društva so varuhi enotnosti slovenske kulture in Slovenci na Svobodnem tržaškem ozemlju in v Italiji bomo črpali iz onih virov, iz katerih raste splošna kultura, v domovini. Razmere pri nas so težke in zato zahteva čas od nas še mnogo večje ; dolžnosti, mnogo več požrtvovalnosti in čuječnosti. Ker so v istrskem okrožju razmere ugodnejše, bo treba misliti na to, da ustanovimo tam podzvezp z večjo s’avtonomijo.
Pri pregledu dela je dodal poročevalec razne kritične pripombe in je . govoril o delu zveze in o notranjem > delu društev. Zastavili strio si osem-biesečni minimalni načrt. Iz marsikaterega poročila izhaja, da bo v bo-dočnorti potrebno stalno nadzorstvo nad izvajanjem načrta. Pevci in člani dramskih družin naj ne bodo samo Pevci in dramski igralci, temveč naj s svojo prisotnostjo in zanimanjem pri sestankih, predavanjih, pri delu v drugih množičnih' organizacijah vsaj pasivno sodelujejo. Pozval je prisotne, da posvečajo vso pažnjo predavanjem 'd knjižnicam. Predavanja naj bodo tedaj, ko vse ostalo delo počiva, da se hh bodo lahko vsi udeležili. Premalo te, če smo v Prešernovem tednu raz-
širili med ljudi za pol milijona knjig, Knjige naj nas stalno spremljajo.
Govoril je še nato o odnosih prosvetnih društev do ostalih organizacij. Ker še je vse prosvetno delo osredotočilo pri prosvetnih društvih, ki so zato poklicana, so društva prevzela obveznost pomagati drugim organizacijam. Naše življenje se je zelo razbohotilo in društva morajo sodelovati z istim sporedom pri raznih drugih krajevnih organizacijah. Da se izognemo enoličnosti, pomagajmo si z izmenjavo s sosednimi društvi.
Poročevalec se je nato dotaknil še uprave društev in ugotovil, da naj služijo dohodki posameznih bolje delujočih odsekov tudi za podkrepitev delovanja drugih zaostalih panog.
V odnosih do zveze morajo društva paziti na to, da so stalno povezana z zvezo in da ji poročajo. Predlagajo naj svoje sporede v pregled, zato da bodo prišla na oder res dobra dela.
Poročevalec je govoril še o finančnih zadevah ter o znanosti in umetnosti. Društva naj vedno pomagajo slovenskemu gledališču, ki je naša naj-večja kulturna pridobitev in ki je danes žal še vedno potujoče gledališče. Opozoril je nato še na čuvanje naših narodnih noš in drugih narodnih sta-
rin, zato da jih borno lahko zbrali v etnografskem muzeju.
Šolstvo naj bo društvom največja skrb. Pomagajmo roditeljskim svetom in pošiljajmo svoje otroke v slovensko šolo. Pritegnimo k delu učitelje in pomagajmo jim pri nji-hm em vzgojnem delu. Toda naše ljudstvo odklanja vse one učitelje, ki so se na svoji ahasverski poti ustavili pri nas ir -do odšli bog ve kam.
Po tem	i se je razvila ži-
vahna vses., i debata.
Naslednjega dne dopoldne Je ob otvoritvi občnega zbora tovariš Herman Cok, predsednik društva Slavko Škamperle, pozdravil delegate in predvsem brate Hrvate iz Bujščine. Nato je tovariš predsednik dr. Vladimir Bartol pozdravil vse delegate, Goriško prosvetno zvezo, zastopnika Osvobodilne fronte, zastopnika italijanskega kulturnega centra, zastopnika šolskega sindikata in delegate na novo usta-novijenih prosvetnih društev v Ko-orščini, v Bujščini in v Trstu.
Naše ljudstvo je umetniško zelo 'občutljivo in dovzetno za vidne mani-festativne kulturne nastope, zato je treba paziti, da ne zanemarimo tudi
- ]
(Nadaljevanje na 12. strani.)
>r
Čistimo našo govorico
Se hujše napake napravimo, kadar nemške spačenke iz romanskih jezikov pačimo po svojem v slovenskem jeziku. Nemci so pravi mojstri v pačenju romanskih tujih v obrazilo-ieren. Mi smo pa mojstri v posnemanju vselej, kadar pišemo nekontrolirana trgovina, zainteresirani krogi, funkcionirati, kvali-ficirati, improvizirati, konferirati, referirati, producirati, racionalizirati, nacionalizirati, afirmirati, protestirati, protežirati, centralizirati, terorizirati, konkurirati, intervenirati, ratificirati, koncentrirati, angažirati, likvidirati, trenirati, debatirati, organizirati, itd. Ker obrazila teh in podobnih besedi močno kažejo na nemško podlago, se jih ognimo s slovenskimi besedami tam, kjer imamo razne dobre slovenske izraze. Namesto naštetih - izrazov bomo pisali: trgovina brez nadzorstva, prizadeti ali udeleženi krogi, delovati ali službo opravljati, označiti ali oceniti ali usposobiti, nepripyravljen govoriti ali v naglici (za silo) kaj narediti, razpravljati ali posvetovati se, poročati, izdelovati ali proizvajati, pametno (umno, na obroke) razdeliti, podržaviti, utrditi, nasprotovati,, ščititi ali varovati koga, osredotočiti, strahovati, ali s strahom (z grozo) navdajati, tekmovati, posredovati, odobriti, prirejati koncerte, naje (ma)ti, poravnati ali razrešiti ali razprodati, vaditi, razgovarjati se ali obravnavati ali pretresati kaj, urediti itd.
«Zborovanje se bo bavilo z ekonomskim položajem delavskega stà-nu». Izposojenko «baviti se» najdemo skoro vsak dan v časnikih, v časopisih in leposlovni prozi le redkokdaj; iz tega sklepamo, da se pri pravih umetnikih ni mogla udomačiti, ker so zanjo imeli lep domač izraz ukvarjati se. «Zborovanje se bo ukvarjalo,..», mi tudi ne ugaja. Zborovanje pomeni namreč poslovanje zbora. Zato lahko rečemo zborovanje se bo začelo ali se bo
DELEGATI BBfiSJUSram £BP&!EPWNA	SHPJS.
končalo, zborovanje se je pretrgalo in zborovanje se nadaljuje, se podaljšuje, se preloži in podobno; ne more se tedaj zborovanje tudi ukvarjati, temveč se ukvarjajo samo oni, ki so na zborovanju. Zato bomo rekli; Na zborovanju se bodo ukvarjali z gospodarskim položajem delavskega stanu.
Slovenščina trpnega načina ne ljubi; zato se mu ognimo, kjer koli moremo. Človeka kar zbode v oči, kadar vidi: tepen sem po usodi, ko je vendar veliko lepše, če rečemo usoda me tepe; ali: oropan je bil vsega svojega imetja, seja je bila podaljšana za deset minut; poslan, pohvaljen, grajan sem bil od učitelja. Ali ni lepše če pišemo in govorimo: oropali so ga vsega njegovega imetja, sejo so podaljšali za deset minut in učitelj me je poslal, pohvalil, grajal. Tudi tako izražanje kakor «Svoboda je pojmovana kaj naivnos ni dobro. Bolje je in slovensko pravilno «Svobodo pojmujejo kaj preprosto». Naiven pomeni namreč prav toliko kakor preprosi, nedolžen, neuk, nevešč, neprisiljen.	UMEK JOŽE.

4 forj
S «Skopuhom» proslavljal boš svoj jubilej?
Simbolično ni to; saj si nam doslej nešteto že likov bogatih podaril.
Za slavnost pa sklenil si, da boš skoparil?
Plakati za premiero Molièrovega «Skopila» javljajo, da bo ob tej predstavi slavil igralec Modest Sancin petindvajsetletnico svojega gledališkega, udejstvovanja.
Skoraj nepotrebno je omenjati, da je Sancin iz Skednja. In bilo je v Skednju, ko so trije Sancini — Modest, Karlo ter Zorko — in pa Darko Flego sklenili, da bodo ustanovili dramsko skupino. Povabili so fante in dekleta na Panta-lon, jim razložili svoj namen in se istočasno že vsi skupaj odločili, da bodo igrali Charleyjevo teto. To je bilo tam nekje maja meseca 1920. Igrali so potem še marsikaj. Vedno je bil zelo prizadeven Ernest Žerjal.
L. 1922 pa je Modest Sancin odšel v Ljubljano. Vstopil je v igralsko šolo Združenja gledaliških igralcev, ki jo je vodila Avgusta Danilova. Se istega leta je bil sprejet kot honorarni nastavljenec v gledališče in ko je ob koncu sezone dosegel prodoren uspeh v Wildovi komediji:	«Dvakrat dve
je peH, je bil za naslednjo sezono sprejet kot redni igralec v gledališki ansambel.
Od takrat je v 25 letih odigral vrsto vlog, ki se jih vseh pač ne spominja več. V njegovem reper-
med tiuddéuem
NASTOP ZBORA GOJENCEV SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA
, 2e ed nekdaj je čutilo slovensko di-jaštvo notranjo potrebo do prosvetnega izživljanja. Najrajši pa so naši dijaki peli in često so nastale med njimi prav dobre majhne ijevske skupine in tudi. zbori, Polagoma je v zadnjem času začela prehajati ta tradicija tudi v naše dijaške vrste v Trstu. Prejšnji torek, dne 18. t. m. smo pri prosvetnem društvu Simon Jenko, prisostvovali nastopu gojencev slovenskega dijaškega doma. Sli smo tja z namenom, da bomo sodili prizanesljivo in blagohotno, da bomo upoštevali dobro voljo in vnemo. Ko smo pa slišali ta številčno močni zbor, ki je pel pod vodstvom pevovodje Zorka Hareja, smo bili zadovoljni in uvideli, da je to petje vsekakor vredno ocene. Pevovodja je izvabil iz zbora občuteno prednašanje pesmi. Zbor je dokazal pod spretnim in temperamentnim vod, stvom pevovodje precejšnjo interpretativno zmogljivost. Disciplina zbora je kar dobra. Domači orkesferček je zaigral venček partizanskih pesmi in zelo ugajal zaradi svoje živahnosti, ne-ustrašenosti in prisrčnosti Temperamentno je zaigrala na harmoniko še-Srednješolk^ Miriam.
Istočasno je bil izvoljen tudi krajevni otjbor Dijaške matice.
USTANOVITEV NOVEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA V ZGORNJI SKORKLJI
S prisrčno svečanostjo so si ustanovili prebivalci mestne četrti Skorklja Vernielis svoje novo slovensko prosvetno driištvo Simon Gregorčič. Da bi nastal med člani ih društvom že od vsega početka globlji odnos, da bi. ljudje bolje doumeli pomen društva, je bilo pred formalno ustanovitvijo predavanje o Simonu Gregorčiču. Predavatelj je občuteno prikazal osebnost, umetnost in pomen goriškega slavčka. Med predavanjem samim pa je tov. Zora Jugova recitirala v ilustracijo predavanja s. pravilnim zanosom ne kaj njegovih pesmi. Nato so izvolili novi društveni odbor. Pri izvolitvi in pri drugih formalnostih so člani pokazali veliko zanimanje.
KONCERT- PEV ZBORA S. ŠKAMPERLE
V nedeljo je gostovalo to društvo v Sv. Križu. Dohodki tega koncerta sa šli v korist Rdečega križa za Trst in ozemlje. Zbor je pod vodstvom tov. Franca Venturinija pel partizanske, umetne in narodne pesmi. Zbor je izdelal pesmi svojega sporeda do vseh potankosti. Lahko rečemo, da spada ta zbor med naše kvalitativne zbore. Prav posebno je občinstvo navdušila pesem »Delavski pozdrav«. Solistične vložke je sveže zapela tovarišica Rožica Ko-zem.	J. K.
toarju je več komedij kot pa drugih dram, toda pozneje je jubilant nastopal tudi v operi in opereti. Lahko bi' naštevali dela, v katerih je igral, toda če povemo nekaj številk — da je namreč nastopil v 2H delih dramskih piscev in 41 skladateljev in da bo v petek njegov 3390. nastop — tedaj se nam zdi, da je naštevanje nekaj del kakor kaplja v morje. Vendar se Saneh) iz vse te množine vlog zlasti rad spiominja Matička in Lembacha iz drame V agoniji, pa tudi nekaterih manjših vlog.
* * *
V takem poklicu kot je igralski, pravi Modest Sancin, je mogoče več grenkih kot pa veselih ur. Toda igralci si znajo nekako osladiti to, kar jim greni življenje. Igralec: čuti pri ustvarjanju vloge mnoge težave. Muči se, ni zadovoljen, ker se mu zdi, da vloge ne bo izoblikoval, kakor bi jo rad. So trenutki, ko veruje vase, pridejo taki, ko obupuje ... Pa pride generalka, vlije mu občutek, da «bo šlo» in potem predstava, ki mu prinese uspeh in priznanje. Toda ne gre: toliko za priznanje, ki ga daje občinstvo, temveč da je ustvaril nekaj vrednega, tisto, kar odtehta vse težave in bridkosti, ki so se zvrstile, preden je nastal lik, ki ga vidi občinstvo na odru. Modest Sancir: se rad spominja besed režiserja Sesta: Predstava je že davno končala. čez dve uri mogoče nas pot domov zopet p-fipelje mimo gledališča. . Vse je mirno in nehote se zamisliš, da se je tukaj nekaj dogajalo, česar ni več. Toda če sme dobro igrali, tedaj se ljudje o tem še pogovarjajo in razmišljajo; torej to, kar smo ustvarili, živi še dalje.
Pogoji dela tovariša Sancina kot sploh vsega tržaškega , slovenskega gledališča so silno težki. Zaradi takih pogojev in razmer tudi sadovi niso taki, kakor bi jih v urejenih razmerah rodil vloženi trud. Mogoče bi kdo tako razmišljanje imenoval malodušnost, pravi tov. Sancin, toda pri nas ni malodušnosti. Zavedamo se, da delamo na najbolj izpostavljenem terenu, med Ijudstvoyi, ki .25 let ni bilo deležno niti trohice slovenske kulture in umetnosti. Po večini razprodane predstave nam dajejo novega poleta ter utrjujejo v nas prepričanje, da gremo po pravi poti. Zato delamo z veseljem.
Ko smo vprašali tovariša Modesta, kakšne so njegove želje za bodočnost, nam je odgovoril, «Moja želja je, da bi Slovensko narodno ‘gledališč v Trstu prišlo do lastne gledališke stavbe, kjer bi z ansamblom, ki ga že ima in ki si ga vzgaja, pokazalo, da je gledališče na evropski višini.
To želimo tudi mi našemu gledališču in pa nam. Dragemu jubilantu, ki je že davno postal ljubljenec vsega našega gledališkega občinstva, pa želimo, da bi 25 letom dodal še dolgo vrsto let in novih ustvaritev v službi umetnosti, katere naloga je in bo vselej kazati človeštvu ogledalo, da vidi v njem samo sebe.
8
9
Atelier et „Skepuh"
fsc kstmiu ms miših mirih
Nekaterim slovstvenim delom pravimo, da so večna. Ce za katero koli delo lahko trdimo kaj takega, potem z vso pravico potrdimo to za Skopuha». Od prve predstave «Skopuha» do danes je preteklo čez 280 let, a Skopuh ni izgubil prav nič svoje žive sodobnosti. Tudi za Skopuha smemo reči, da je tisto Cankarjevo zrcalo, razpeto od zemlje do neba, v katerem se človek vidi v vsej svoji grdobiji, ne da bi se mogel skriti.
S takim prikazovanjem človeških napak Molière spreobrača že več kot tri sto let. Spreobračal jih bo vse dotlej, dokler bodo na svetu skopuhi, hinavci, nečimrne ženske, podli priliznjenci, častihlepne budale, lažnivci in cela vrsta podobnih značajev
Molière je že zgc..aj spoznal, kakšno čudovito moč ima gledališče, zlasti komedija, Hoganje človeškim napakam . e!:a v živo in najboljša pridiga ni kos njegovim uspehom pri boljšanju 'človeštva. Ce hočeš človeško grdobijo, naj si bo grdobija posameznika ali cele družbe, zadeti v živo, se ponorčuj iz nje na odru.^ Človek laže prenaša očitke kot zasmehovanje, kajti v grdobiji le malokdo vidi zlo, vsi pa se skrbno ogibamo posmehu tistih, ki gledajo naše grdobije
Malieru ni torej samo do smeha ne odru. Včasih ta smeh izzveni celo v hipno trpkost, ko zagledamo pred seboj — sami sebe kot pred tistim ogromnim zrcalom. Zdi se, da tedaj Molière v resignaciji zamahne z roko in prejšnji smeh mu je zopet na obrazu.
Molière je imel kaj trdo življenje. Dvanajst let se je klatil po Franciji s svojo dramsko družino. Toda ko je prišel v Pariz in zaslovel, tedaj so se muke šele prav začele. Po predstavi «Sole za žene» so planili po njem književniki in ga obtoževali, da je navaden bur-kež in prepisovalec. Dolžili so ga vseh mogočih pregreh. Ko se je ta burja malo polegla, je že vstal nov vihar po predstavi Tartuffa. To pot so ga prijeli licemerni pobož-njaki, ki so ga prav licemerno napadali. Na kraju se zameri še samemu kralju.
Tudi njegovo domače življenje ni bilo nič kaj prijetno. V zakonu ni bil srečen s precej mlajšo ženo, svojo igralko. Bil je po značaju resen in rad zamišljen, a ne sentimentalen.
Njegovo notranje in zunanje življenje ga je učilo spoznavati tegobe, slabosti in napake človeške družbe.
Med predstavo na odru ga je zadela kap in kmalu nato je umrl. Sovraštvo do njega ni ponehalo niti s smrtjo. Se pokopati ga skraja niso smeli na pokopališču.
Prav zaradi svoje neizprosne borbe proti vsem grdobijam, med katerimi pa je najbolj sovražil licemerstvo, se Molière posebno dobro prilega današnji dobi.
Na Harpagonovem domu je razen njegovih dveh otrok Cleanta in Elise mladi Valére, ki je spoznal Elizo po čudnih okoliščinah, se vanjo zagledal ter dosegel, da ga Harpagon sprejme kot oskrbnika, ker je hotel biti blizu Elize in olajšati poroko. Harpagonu na videz pomaga pri njegovi skoposti. Cleant se je pa zaljubil v Mariano, pošteno revno dekle, ki se je z materjo preselila v bližino Harpagonovih. Harpagon bi rad dal Eliso staremu Anselmu, ki bi jo vzel tudi brez dote, šinu Clean-tu pa je namenil staro bogato vdovo. Sam pa se zagleda v mlado Mariano in debi njen in materin pristanek po intrigi Frozine. Hči in sin sta obupana. Oskrbnik Valére pa se pred Harpagonom hlini, da bi pridobil čas ter si izmisli zvijačo. Medtem si Cleant prizadeva s pomočjo zvitega La Flècha priti do denarja in se otresti očetove oblasti. Obrne se do mojstra Simona, senzala, ki mu obljubi, da ga bo spravil v zvezo z nekim oderuhom. Ravno ko hoče Cleant skleniti pogodbo o posojilu, odkrije, da ni ta oderuh nihče drugi kot njegov oče. Tudi Harpagon dožene, da je mladenič, ki se je poganjal za posojilo, njegov sin Cleant. Po tem čudnem naključju postane Harpagon zelo previden, povsod vidi prevaro in živi v
smrtnem strahu za skrinjico z zlatniki, ki jo je zakopal na vrtu. Vendar ne preneha z mislijo o ženitvi. Mariano in njeno mater povabi na kosilo in tu prihaja do komičnih prizorov, ko se hoče pokazati velikodušnega, a povsod kriči od njega skopuštvo. Tu se pričenja za Harpagona cela vrsta neprijetnosti. Najprej izve, da je Cleant zaljubljen v Mariano in tudi ona vanj. Nato mu ukradejo dragoceno skrinjico, ki jo reši sluga La Fiòche, da bi jo izročil Cleantu.
Valèru očita nezvestobo, a ta mu razodene, da ljubi njegovo hčer ter jo misli poročiti. Harpagon hoče spraviti vse pred sodnijo in grozi vsem z ječo. V tem se prikaže stari mojster Anselm; v zapletenem prepiru se izkaže, da je on oče Valèru in Mariani, ki sta se po družinski nesreči izgubila. Cleant se poroči z Mariano, ki bo Anselmova dedinja. Eliso pa vzame Valèr. Harpagona potolaži sluga La Fiòche, ki mu je bil rešil ukradeno skrinjico; Harpagon je ves srečen, ker se Anselm obveže, da bo plačal obe poroki.
Skopuha bo v kratkem postavilo na naše odre Slovensko narodno gledališče v Trstu. Ne zamudite izredne prilike!
Razvoj
zootelmiškega
premoženja
Živinorejcem v Kazakstanu se je lansko leto posrečilo zvišati število glav živine za 1 milijon 655 tisoč.
V kolhozih ZSSR so lani ustanovili več kot 800 novih pristav za plemenske konje.
Letos bodo ustanovili več kot 400 pristav, ker bodo vzgajali čistokrvne konje ruske pasme.
V Ankaranu zori pšenica
Pošiljajo ti, tovariš Tito, voščil kmetje iz Ankarana, da boš vedel, kako zorijo Mdovi tvojega dela
Fe§iltsil nartilnllt iicš e
lAm§er§is
Mlado, mehko bujno rastoče zelenje, ki je letos izredno lepo, je tudi nas izvabilo na kratek izlet v Ankaran.
Ankaran. Kako trdo in sovražno je še pred dobrimi osmimi leti zvenelo to ime. V Ankaranu ni bilo življenja za družine 27 kolonov, ki so garale noč in dan za latifundi-ste, ki so lepo v senci sedeli in čakali, da je pridelek dozorel . .. «Tedaj pa so pribrenčali kot hudiči, sršeni in obadi, cel trop jih je bilo, in odnesli našega pridelka kolikor so mogli. Vzeli so rajši več kot manj; nebo bi se moralo sesuti, tako sem se včasih zgražal, toda tem izkoriščevalcem se ni zgodilo nič. Sele partizani so jih pregnali iz njihovih skrivališč in nam prinesli pravico».
Tako pravi tovariš Gripaldi, ki je tudi dobil zemljo, da jo lahko obdeluje s svojo dvanajstčlansko družino.
Nad 400 ha zemlje so posedovali razni Madonizza, Grisoni, IRAS, Morettini in Maierji. O, lepo jim je bilo in prijetno, ko so zanje delale te družine. Toda v maju 1845 je partizanska vojska prinesla poleg svobode tudi zavest lastnine do te zemlje, s katero so se znali le koloni pogovarjati v takem jeziku, da jim je rodila.
Kaj pa so znali povedati zemlji njeni okrneli in izživeti lastniki? Nič. Saj celo hoditi niso znali po obdelanih njivah in vinogradih. Ce se je njihov usnjati čevelj ali škorenj nameril tja, je znal travo ali posejane rastline samo potlačiti. Kolona je ta brezobzirnost bolela, toda moral je molčati. Premišljeval pa je o «veliki kulturi» teh go-
spodarjev, ki samo jedo in izkoriščajo podložne in mislijo, kako bi še več izželi iz teh marljivih ljudi. Bližal se je čas, ko so morali ti gospodarji popustiti pred silno voljo ljudskih množic, ki so zahtevale to, kar je bilo po vseh človeških in božjih zakonih edino pravilno: da pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje».
In prrišel je tisti dan — bil je to 21. januar 1947 — zgodovinski dan za vse istrske kolone in še posebej za ankaranske. Zopet govori Gri-paldijev oče:
«Danes dobimo zakon, pisano listino, da smo mi gospodarji, in da je ta zemlja naša, in da bo tudi naša ostala! Sedaj grem po to pisano listino! Star sem že in betežen, toda povem ti, tovariš, da imam še toliko moči, da bi udaril, če bi kdo prejšnjih gospodarjev še prišel po delo mojih rok!»
Borba ga je zrevolucionirala, da je občutil vso veliko moč lastnine do tistega, kar je bilo samo njegova last! Kot hrast trdno je zasidran v to zemljo, ne premakne ga več nobena obljuba. Ve, da ga ščiti ljudska oblast.
Se je poskusil latifundist, da bi pregovoril starega Košljana. Prigovarjal mu je in mu ponujal 100.000 lir, če mu pomaga pregovoriti še druge, da bi mu oddali pridelke, kot nekdaj. Slabo je naletel. Pozabil je, da so slovenski in italijanski koloni postali tovariši in da so se skupno borili za zemljo. Košljanov sin Gvido pa se je tudi s puško boril v gozdovih za odpravo kolo-nata.
* * *
Danes je 24 maj in po ankaranskih njivah že zori pšenica, ki so
Mrčedol - dolina bratstva
jo s tako ljubeznijo vsejali à> ^s-nji lastniki. Stari Gripaldiiel' ,e se je ponovno namenil med ni-ke, da pregleda, če je škr0$e^fe trte uspelo. Zaradi pogoste^ ževja je treba letos več Trta je nastavila obilo zar°.-ri^' Debele, temnordeče češnje otroci in — vrabci. Se dalft.^e,
do velike njive, gato
kjer že rum1
0 *>o-
T
in težko pšenično klasi1’ /J,® bližnje
bilk in rdečega maka na češnje.
«Glej no
Se	v	je	,
dobrohoten. Niso vrabci
jih, hudirje», uide Pf '-Gi-ipaldiju, po kosilu ^L.10 sadja». Vendar je njega1' as
izžemalci, vsi bodo imeli
>efi> si
Saj mora tudi ta živalca ž**11 misli.
Ni škodovala zima P°fJ pšenice ne po prisojni brež:" zalivom niti po izboljšanih, nih solinah. Težko klasja upogiblje v vetru. Skrbno -delali ti današnji lastniki vse 8 in vinograde.	'
V«Wol-
ufcorn in* natl otežit še so °b-
Prav
pobočje, od konice Sv. Nikolaja, Valdoltre, Am
na vrh hriba, nad Q tro se povzpne stari GriPa™, j tam je tako razkošen razil" ga kar prevzame. Vse °J' r. Debele^ J™
Vaimarina in izboljšanih pred njim kot vrt. Med	*
vrstami brajde so pomešan1 . , in češnje, med temi pa rume gato pšenično klasje.	J1.
Kako je on, Gripaldi, re^ vse življenje, ne da bi 7no<PJ.J da je kaj njegovega. Vse ^ moči je pustil na tej zemli1,
•fS
boljše pa mu je lastnik Madonizza. Sejal spravljal pridelke, ko pa ie ^ tisti veliki praznik, ko .je _
3'e’ jftóél
tl
e
najeda Za
usP1
,sfkih
je njegov trud rodil tedaj je planila drhal snedežev in mu odnesla Ostalo mu je le toliko, silo pretolkel leto.	. ,
Ni se hotel dalje muditi Pj* žalostni preteklosti. Zamahu1 roko, kot bi hotel odpoditi J* . no muho in odšel navzdol 0^ajna zoreče pšenice. Z obema f j Cej ,je posegel med klase in jih ^ , šop. Polni so in težki. BOH ^ ta žetev. Se dobrih štirinaP pa bo srp zapel pesem, ki J . ^ rad posluša. In ta pesem .. govorila o tistih požrtvovni11 variših, ki so po gozdovih 41 jj0j za svobodo življenja in za s! zemlje. Govorila mu bo 0	.
novih ljudeh, ki danes gi'al*‘L;$n obnavljajo, kar je podrla P°^bej0 nacifašistična zver. Ko bo in težko zrnje padalo v i>os Sr na korita kot zlati slap, niu ^ , igralo zadovoljstva. Vse to B j.; So in njegove družino, za njitriu tvegali življenje se svobodo in tej zemlji. Tako toplo -, mu je pri srcu kot že àolgb SUo_
✓»ni
Po.
Ze tretje leto je Center za kulturo priredil majniški izlet na Kras. Prijetni Mrčedol na Opčinah je kot ustvarjen, da' sprejme množine izletnikov, ki vedo, da jih na cilju čaka še lepo presenečenje. Tudi zadnjo nedeljo so prihitele v Mrčedol množine iz Trsta in okolice, ki jih je povabil italijanski center za kulturo. Prišla je tudi godba «Rinaldi» in pevski zbori Tomažič, Kraljič, Rota in zbora iz Skednja in Hrvatinov. Predsednik openskega prosvetnega društva tov. Sosič je vse goste pozdra vil, pevski zbor pa jim je zapel. Potem je govoril prof. Ferlan; sle dii je koncert, nato zabava — tja v večerne ure. Vsi so čutili, da je ta prireditev nekaj posebnega, da je manifestacija bratstva med delavskim in kmečkim ljudstvom, med slovenskimi in italijanskimi množicami.

roko boža klasje kot bi jega vnučka.
Prejšnji večer so imeli 71,1 sestanek in pozorno je P' j : kako je govornik pojasnja^ji je men borbe in nje uspeha. slišal, da bo praznoval tovar‘slle-tia rojstni dan. Vžgala se mu ie’,; š0-misel: Kaj, če bi mogel P°sl ,
• ........... ■ 1ÉB
nedeljo pa vsi
M A V HI NJE
tega klasja kot voščilo in zahvalo tovarišu maršalu Titu?! Napisal bi 2 okorno roko še voščila: Pošiljajo ti, tovariš maršal, ta voščila kmetje iz Ankarana, da boš videl, kako zorijo sadovi tvojega dela. V bratskem razumevanju obdelujemo danes to zemljo Italijani in Slovenci. Zato je ta naš pozdrav in voščilo še prisrčnejše. Bogata je žetev bratstva med nami.
* * *
Pustili smo tovariša Gripaldija, da se porazgovori s pridelki in trtami in odšli še do mlade tovarišice učiteljice. Skromno stanovanje ima pa je kljub temu zadovoljna. Zanimalo nas je, kakšni so uspehi kulturnih prireditev, ki so tu zelo Pogoste. Odgovor je bil zanimiv. Prireditve so dobre, le tega ne vaorejo ljudje razumeti, da bi bilo Potrebno, da razvijajo Italijani kot Slovenci vsak svojo kulturo. Slovenski kot italijanski tovariši zahtevajo enako število točk pri nastopih, če ni tako, se užalijo in pravilo, da mora biti enakost. Pri pesmih nastopajo skupno. To je v Prid italijanskim tovarišem, ker Slovenci znajo vsi italijansko. Oboji so trdo občutili prejšnji režim in, sedaj mislijo, da je potrebno, da se udejstvujejo tudi v kulturi skupno kakor na polju.
« * *
Ob obrežju pri Sv. Nikolaju se razlegajo udarci kladiv. Nad petdeset delavcev je tu, ki obnavljajo nekdanje kopališče. Dolga vrsta
lesenih kabin že stoji pripravljenih za vesele kopalce in kopalke. Prijetno se meša vonj smrekovega lesa z vonjem slanega morskega zraka. V varstvu dolgih topolov pa gradijo zidarji restavracijo, ki bo opremljena z vsem potrebnim.
Tako se vrača v ta lepi kraj novo, mirno življenje.
Tu ne zori samo pšenica na njivah, zori tudi bratstvo z vsakim dnem bolj trdno, zori obnova, zori odločna volja slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva utrditi in ojačiti svojo, ljudsko oblast, utrditi SIAU, utrditi priborjene pravice, utrditi agrarno • reformo, pokazati svetu, kako zorijo sadovi zmage tam, kjer se demokracija dejansko izvaja.
OGAREV.
Železna cesta
dolga 3600 km.
Začeli so graditi južno sibirsko že, leznico, ki bo ena najdaljših v deželi. Tekla bo od mesta Kujbišev preko južnega Urala ter step severnega Ka-zakstana, preko rek Irtiš, Ob in Bi-jelaja in se bo združila pri Tajšetu z vzhodno sibirsko železnico. Proga bo dolga 3600 km. Zgradili so jo že 110 km in nekaj postaj. Pri gradnji uporabljajo najbolj moderne stroje.
Na$e prosvetno delo se je v zadnjem času pri vseh kulturno prosvetnih vprašanjih bolj poglobilo. Takoj po osvoi.Oi.iivi st;.o ..... in hlastali, ker smo v svojem zano-nosu verovali, da lahko nadomestimo vse zamujeno v zelo kratkem času in ker smo bili Žejni vsega lepega in dobrega. Z vsem smo bili zadovoljni, da smo le nekako prišli do vidnih kulturnih manifestacij. Poročila na občnem zboru SHPZ pa so nam pokazala, da si v zadnjem Času prizadevajo naša društva dosečj pri svojih prireditvah umetniško kvaliteto v izbiri in izvajanju sporeaa. V tem pravcu gredo prizadevanja naših prosvetnih matic, toda naši ljudje so spoznali tudi veliavo našega narodnega %laga.
Lonjersko društvo se tudi zaveaa velikega pomena naše ljudske umetnosti za izoblikovanje našega narodnega bistva. Naše nerodne noše so bile izdelane z veliko ljubeznijo in z velikim smislom za lepoto. V teh nošah se zrcali duša našega ljudstva in vsa predanost naših ljudi svojemu narodu in svoji zemlji ter medsebojna povezanost. Saj le v skupnem delu, v skupnem čustvovanju in sočustvovanja, v shupncmve-selju, v skupnem življenju so lahko nastale te umetnine, ki so tesno povezane s kraškim okoljem in obmorskim vzdušjem. Skladno so prilagajajo barvitosti naših doma' ih tal. Dne 13. junija bomo imeli priliko videti naše narodne noše iz naših slovenskih krajev. Prepričani smo, da bo ta festival narodnih noš le začetek našega zanimanja za našo ljudsko umetnost, za našo narodno blago, za našo folkloro.
1
li . 1 t .
(
(
(
<’
(
(
r
I
li-
li
1
;!
Mali© m bare kitajske žene
plahim nasmehom. Izhaja iz revne družine. Zdaj ima 20 let, toda po videzu, bi ji jih prisodila 15.
Prvič je stopila na bojišče s 14 leti, ko je vstopila v nek domovinski vojaški oddelek, ki ga je organizirala «Sladki jasmin». Bila je
. Amerikanska pisateljica in žurna-•istka Ana Luiza Strong je avtorica jhnogih knjig o Sovjelsk; zvezi, kakor: «p0t na sivi Pamir», 1930, ■^Sprememba neke Američanke» 1935, «Sovjeti so to pričakovali» (1941) in drugih.
Leta 1946 je izdala knjigo «Vi-4ela sem novo Poljsko».
Pisateljica je bit., m-.ac v ivih vrstah pokreta za mir in demokracijo. Preteklo leto je napravila dol-60 potovanje po Kitajskem, po Man Juriji jn Koneji. Napisala je precej brp&ur in knjig o borbi kitajskega oaroda za neodvisnost in svobodo. Njena zadnja knjiga se imenuje «Svitanje na Kitajskem».
Prinašamo odlomek iz knjige:
Dolina petih tigrov
Nedaleč od Oindao je kraj, ki se Lhenuje «Dolina petih tigrov» — v cast petim junakom tega kraja v “orbi proti Japoncem.
L>ve od teh petih tigrov sta bili Povsem mladi deklici z nežnima poe-itcnima imenoma : «Dragoceni jaspis n Sladki jasmin. Dragoceni jaspis aii Sun Jumin je tudi zaslužila na-?lv «junakinja vojaške puške», ker 1« nekoč v času mani kot ene ure Postrelila 13 Japoncev.
Jsz sem jo videla. To ie visoko hokoliko močno dekle z otroškim
premlada, da bi se udeleževala sestankov, toda naložili so ji «zaupne naloge». Ona je n. pr. pisala pisma junakom, ki so odhajali iz njene,vasi k Japoncem. Na njeno pobudo so mnogi od teh vojakov prešli v osmo armado in prinesli s seboj orožje.
Dragoceni jaspis mi je pripovedovala, da se je v začetku bala dotakniti se pu-ške in ni nikdar zadela v pravo smer; postopoma pa se je le privadila in nato • vedno pojocila v tarčo. Ko so ji Japonci ubili brata, se ie «Dragoceni iaspis» odločila, da zasede njegovo mesto.
Poleti v letu 1945 se je nedolgo pred kapitulacijo Japonske z drugimi partizani skrivala med dreviem na pobočju gore.
Spodaj — pripoveduje — se je vila ob reki cesta. Na tej cesti je zaropotal tovorni avto in se je ustavil ob reki. Iz njega so poskakali japonski vojaki, da bi se okopali. Verjetno so bili novinci, ker so pustili svoje puške v avtu. Pokosila sem jih po vrsti —' 18. Trije, ki so | ostali živi, so se skrili in začeli i streljati vame. Cim so mi naboji | pošli, sem se morala skriti.
| Organizatorka armade Sladki ja-| srnin ie tudi ena od petih tigrov, j V letu 1941 je pristopila k ženski J organizaciji v svoji vasi. Toda de-; lo v tei organizaciji, šivanje, perilo ] in tkanje blaga za osmo armado se : jj je zdelo piecm.jeno. In. v letu 1942 ie zbrala skupino deklet, ki naj bi opravljala bolj težke naloge.
Zamisel Cen Guzejšan je bila ge- j nialna ,ker je bila tako preprosta. Ce j so n. pr. Japonci napadli vas, če je j kje nastopilo pomanjkanje ali če je ! kdo od vaških mladeničev padel, ; tedaj se je pojavila brigada deklet ^ in se vprašala: «Kakšne so naše dolžnosti ob nastalem položaju».
Ko je sovražnik postal aktivnejši in je morala «Narodna milica» v boj,, tedaj so dekleta sklenila, da pomagajo družinam borcev. Nosile so vodo, sekale drva, prale in likale, ter delale na polju namesto mož. Vadile so se pa tud; v streljanju.
«Sram me je bilo misliti na to»
— mi je pripovedovala «Sladki jasmin» — da bi ženske morale pred sovražnikom bežati. Zato sem pregovorila 5 tovarišic, naj se mi pridružijo, da se naučimo metati granate. Vadile smo se, ne da bi možje za to vedeli. Zdaj se je že 20 dekiet izučilo v metaniu granat pa tudi v miniranju in drugih vojnih umetnostih.
Z dvajsetim .letom sc j « jasmin» poročila. Zdai ima 23 let in. ; je priznana voditeliica brigade de- ! klet. Podobne brigade so nastale v |
mnogih okrajih Kitajske in si nadele ime «Sladkj jasmin».
To močno gibanje ženske mladine na Kitajskem dokazuje, kako velikanski politični in moralni napredek se je izvršil v kitajski ženi. Njim je sedaj glavna skrb delo, one pravilno pojmujejo dolžnosti in obveznosti do domovine.
1 Kako postane obvešievalka
Ko je poleti v letu 1946 vojska Cangkajšeka preplavila Severno Cjansi, je več kot dva tisoč žena vstopilo v odrede narodne milice, da bi branile pridobitve ljudske oblasti. Med njimi se je posebno odlikovala Kao Fin-in 23 letna žena, katere mož je bil kulj v Šanghaju. Ker je mož malo zaslužil, ie ena sirne'-tla v neki vasi, dokler ji ni nova oblast dala v obdelovanje rodovitne zem-
lje, tako da je začela živeti po človeško.
Ko je Kao slišala, da se bliža Cangkajšekova vojska, ie šla k predsedniku krajevnega vaškega sveta in izjavila, da želi postati borec narodne milice.
Vzeli so jo in kmalu je poveljevala precejšnjemu oddelku milice. Začela je tako, da je zasledovala sovražnika, k; je prihajal krast žito. Pri prvi zasedi se ji je posrečilo vzeti sovražniku odlično novo puško.
Ko je njena vas imela opravka s sovražnikom, je ona prevzela izvid-niško službo.
Dekle Li uniči tirana
Ena najčudovitejših mladih deklet, kar sem jih kdaj koli srečala, je bila Li — drobno, živahno bitje. Ona sama je likvidirala v Mandžuriji banditskega poglavarja, imenovanega Severni tiran.
Lj se je vozila z vlakom iz Barbina v Cicikar. Oblečena je bila v sivo zimsko uniformo Združene demokratične armade — Kitajske, ki danes drži in brani velik del Mandžurije. Kazual je 2.0 let, toaa sama je trdila, da iih ima 25. Njen čist;, nedolžni obraz je vzbujal željo, zaščitijo pred velikim zlom.
Li je organizirala kmečko zvezo, pomagala ie izvesti agrarno reformo na obširmen ozemiju Mandžurije s 300 tisoč naselbinami in z 200 tisoč hektarji zemlje. Polovica te zemlje ie pripadala veleposestnikom.
Severni tiran, katerega pravo ime je bilo Kan, je bil značilna lutka
japOiiskin
izdaialcev, katere ljudstvo sovraži bolj kot Japonce. Japonska zasedba Mandžurije, ki se je pričelo v začetku leta 1931 je trajala 14 let.
■	Kan kakor tudi drugi izdajalci, so j obogateli na nepošten način. Pri ! zasedbi Japoncev je upravljal vasi z • 20' tisoč prebivalci.
j Ko so Japonci potrebovali iz vasi Ì 40 delavcev, ie Kan dejal, da jih I potrebujejo 80. 40 jih je potem sam j «odkupil». Japonci so delavce slabo ! plačevali, toda Kan je še ta denar
■	«zel zase in prisilil kmete, da so de-j lali zastonj. Kan je bogatel z dne-
j je v letih japonske zasedbe naraslo I va v dan... Njegovih 60 ha zemlie j na 400; prvotno ie imel 10 konj,
^ nato 80. Na svojem posestvu je Kan j pretepal delavce in najemnike. To j ie bil fevdalni tiran, katerega so ; vsi sovražili, toda se ga tudi bali. Po kapitulaciji Japonske je zbral tolpo oboroženih najemnikov, da c. strašil okolico.
Tudi podložnike Kana ie dosegla vest, da se v sosednjih okrajih uveljavlja agrarna reforma. To ie nekega Kanovega podložnika of .	•
nilo, da je prosil Kana. da bi mu vsaj plačal delo.
«Kaj ?» je zakričal Kan «torei si ti postal komunist?» in dvignil svoi bič.
Toda delavcu se ie posrečilo zbežati in sporočil je o Kanu «kmečki zveri» v sosednii deželi, kjer je bila organizatorka mlado dekle Li.
Tedaj sem prosila «Zvezo», da mi dovoli zbrati kmete tega kraja in | aretirati Severnega tira: a — r i je ; pravila mirno Li, kakor bi bile take
M


aretacije zanjo vsakdanje opravilo. Aretirati Severnega tirana je bilo nevarno: obdajala ga je namreč tolpa 100 oboroženih ljudi.
Kako je to drobno, nežno dekle aretiralo zemljiškega gospoda, ki je poveljeval stotini oboroženih ljudi ? Lj mi je pripovedovala: Prišla sem v vas tajno z desetimi ljudmi v i kmečki obleki Tri dni srno ga za-! siedovali. Spoznala sem, da je le 10 j Kanovih najemnikov bilo pravih raz-bolnikov, ostalih90 mu je služilo le zaradi zaslužka. Tako smo mi nekega jutra aretirali tistih 10, nepričakovano na njihovih domovih. Takoj nato smo sklicali kmete. Ljudstvo ie zahtevalo, da Kana ustrelimo. Tako se je tudi zgodilo...
V dveh tednih je dekle U organizirala kmete te vasi v «Zvezo» in razdelili so si kanovo zemljo.
Stran naših kmetovalcev
Kmetijski znanstveni zavod Vrtne jagode
ysfan©^e dvig kmetijstva v Sloveniji	# O
—miTr<T—-7MI—rr-t "Tirr-T-»~ir«T.i-rnn-iii-MaTar—r i~rm ■ i n n • mnn-iriTi m 1  m ■ i i■ ■ n» ■■ ■■ i im eni 11 n	—  * 
V narodnem gospodarstvu Jugoslavije je kmetijstvo največjega pomena, saj je Jugoslavija močna kmetijska država. Seveda je kmetijstvo še zelo zaostalo, spričo česar je petletni gospodarski načrt razen industrializaciji, posvetil največ določb vprav dvigu kmetijstva, ki se mora usposobiti, da bo lahko proizvajalo dovolj dobrin, da zadovolji vse potrebe prebivalstva Jugoslavije.
Gospodarski načrt je v ta namen določil, da je treba v kmetijsko proizvodnjo Jugoslavije vnesti moderne metode obdelovanja, da bo mogoče povečati in izboljšati proizvodnjo vseh kmetijskih panog.
Določbe plana glede kmetijstva veljajo tudi za Slovenijo, dasi je ta od vseh republik Jugoslavije najmočneje industrializirana.
Kmetijstvo Slovenije je bilo pred vojno močnejše od industrije. Kajti iz statističnih podatkov stare Jugoslavije izhaja, da se je s kmetijstvom bavilo približno 58 odst. vsega prebivalstva. To razmerje se bo sicer sedaj z industrializacijo države spremenilo, ker je že do danes odšlo s podeželja mnogo . ljudi v novo osnovane industrijske obrate, vendar moramo kljub temu računati, da se bo še vedno velik del prebivalstva Slovenije bavil s kmetijstvom.
Zaradi tega veljajo vse določbe, ki se tičejo dviga kmetijstva Jugoslavije, tudi za Slovenijo. Tudi slovensko kmetijstvo je namreč še močno zaostalo, zadošča nam, da pogledamo, kako malo kmetijskih strojev je obratovalo po naših kmetijah v stari Jugoslaviji, kako starinski in nenapreden je bil način obdelovanja.
Iz uradnih statistik izpred vojne lahko ugotovimo, da smo v Sloveniji pridelali povprečno komaj 6000 kg krompirja na en hektar, dočim so ponekod v Avstriji in Nemčiji pridelali tudi do 39.000 kg! Pridelek pšenice je bil v Sloveniji izredno slab, na en ha je znašal pri nas povprečni letni pridelek 950 kg, dočim so ponekod na češkem, ki niti ni kmetijska država, dosegli tudi 5000 kg pšenice na hektar. Tudi sadjarstvo in vinarstvo bi bilo lahko glede na izredno ugodne podnebne razmere mnogo bolj napredno; isto velja tudi za mlekarst-. vo, saj je znano, da znaša pri nas povprečni donos ene krave komaj 1300 1 mleka letno, dočim je v naprednih kmetijskih državah povprečni donos ene krave dvakrat ali celo trikrat večji.
S socialno-politično osvoboditvijo so se tudi glede kmetijstva razmere bistveno spremenile. Z agrarno reformo so postali lastniki zemlje nje resnični obdelovalci, s čimer je bil postavljen eden izmed temeljev novega kmetijstva. Mnogo težavnejše pa je uvajanje modernih obdelovalnih metod, kajti .v kmetijstvu ni mogoče enostavno prenesti izkustev ene države v drugo.
V ta nameri smo tudi Slovenci dobili osrednjo kmetijstvo znanstveno ustanovo-kmetijski znanstveni zavod, katerega glavna naloga je izboljšati kmetijsko proizvodnjo na znanstvenih temeljih ter vnesti v naše kmetijstvo izsledke moderne znanosti in tehnike.
Kmetijski Znanstveni zavod o-pravlja vse kmetijsko znanstveno delo Sloveniji. Tako zbira najrazličnejše gradivo iz vseh panog kmetijstva, (podatke o vremenu, sestavi tal, o plevelu, plodnosti posameznih vrst rastlin o škodljivcih; o plodnosti živine, nesnosti kokoši itd;), ki jih nato zavodovi stmkovnjaki proučujejo in znanstveno obdelujejo.
Kmetijski znanstveni' zavod izdaja tudi poseben bilten, že kmalu pa bo pričel izdajati znanstvena dela svojih članov, ki bodo na ta način seznanjali javnost z vsemi dognanji in odkritji. Zavod izvaja tudi najrazličnejše ankete, ena važnih nalog pa je tudi, da prenese znanstvene izsledke med najširše plasti slovenskih kmetov,,
.Delo v zavodu, čigar centrala je v Ljubljani, je organizirano po inštitutih za posamezne panoge kme-
tijstva, na katerih delujejo strokovnjaki. Inštitutov je sedaj devet, od katerih so trije v Mariboru, eden v Celju in Kranju, ostali pa v Ljubljani. Razen inštitutov pa ima zavod tudi svoja poskusna polja na državnih posestvih in razne laboratorije.
Kmetijski znanstveni zavod vzdržuje tudi tesne stike z novoustanovljeno agronomsko fakulteto ljubljanske univerze.
Institut z rastlinsko proizvodnjo se bavi predvsem s selekcijo semen, v svojih laboratorijih je izvršil nešteto analiz žitaric, krompirja, trav in drugih rastlin, na poskusnih poljih pa je preizkušal najrazličnejše domače in tuje vrste teh rastlin. Inštitut je organiziral tudi poskusno sajenje sladkorne pese, ki se je odlično obnesla, tako da so precejšnje površine Prekmurja posadili s to važno kulturno rastlino. Inštitut proučuje tudi uspehe, ki so jih dosegli v inozemstvu ter jih skuša prilagoditi našim razmeram.
Inštitut za rastlinsko zaščito daje potrebna navodila, za borbo proti rastlinskim in živalskim škodljivcem; na terenu je organiziral mrežo za uničevanje vseh rastlinskih škodljivcev in bolezni (majskih hroščev, kaparja, kolor\dskega hrošča in drugih) ter izdeluje tudi potrebna sredstva za uničevanje teh škodljivcev. Inštitut skrbi tudi tudi za šolanje posebnih tehnikov za rastlinsko zaščito, ki jih bo po vsej Sloveniji okoli 400 in ki bodo tvoi'ili središče organizacije za zatiranje rastlinskih 'škodljivcev.
Zelo pomemben je inštitut za agrarno ekonomiko, katerega naloga je, da zbira ekonomično-stati-stične podatke, ki jih nato znanstveno obdeluje. Tako proučuje vprašanje delovnih norm za ljudi, živino in stroje, vprašanje vzornik obratov, ugotavlja produkcijske stroške in proučuje cene. V ta namen je izvršil tudi rajonizacijo Slovenije na alpski, primorskonotranj-ski in vzhodnoštajerski predel.
Naloga inštituta za živinorejo je odbrati živino, raziskati pravilno prehrano ter ugotavljati vzroke in legla živinskih bolezni. Posebne uspehe je inštitut dosegel glede ko-košjereje ter vzdržuje posebno po-
stajo za izbor kokoši, s čimer se bo okoristila vsa Slovenija. Pripravlja tudi zidavo velikih hlevov, kjer bodo praktično preizkušali razna krmila kmetijske in rastlinske proizvodnje.
Inštitut za sadjarstvo, s sedežem v Mariboru, je križal različne vrste jabolk, da bi dognal našim podnebnim prilikam najustreznejše a obenem kvalitetne vrste.
Inštitut za vinarstvo je prav tako v Mariboru in opravlja vsa znanstvena proučevanja glede vinarstva, zlasti se trudi za izboljšanje kakovosti vina.
Agrokemični inštitut raziskuje in analizira sestavo tal, ki so primarna za kmetijsko proizvodnjo.
Pridelovanje vrtne jagode je preprosto in lahko. Poleg tega pa je pri nas podnebje povsod ugodno in zemlja zanje primerna. Upoštevati moramo tudi, da rodijo jagode eno leto zatem ko jih sadimo, in da dajejo skoraj tako reden in gotov pridelek kakor kakšna povrtnina. Cvetje more uničiti le hud spomladanski mraz, pa če to lahko preprečimo, ako cvetoče rastline čez noč pokrijemo.
Vrtne jagode so skoraj prvi zaželeni poletni sad. Ker je poletni čas najugodnejši za zasajanje vrtnih jagod, si oglejmo, kako jih sadimo in oskrbujemo, da imamo že drugo leto pridelek.
Konec julija in začetek avgusta je najugodnejši čas za nov nasad.
ZDRAVA MLADINA
najvažnejše vprašanje naših dni
c#c*/e o Fifi !s oni hctiien in z'ieiltn
p’iì't vi n ptibitniblie U trlo etile
Postanimo člani RK - zaščitimo našo deoo
Inštitut za mlekarstvo s sedežem v Kranju znanstveno proučuje vsa vprašanja v zvezi z mlekom, zlasti se bavi s pasterizacijo mleka ter z izdelavo raznih kmečkih izdelkov.
Slednjič je omeniti še inštitut za vrtnarsvto v Čevlju, ki proučuje predvsem selekcijo zelenjavnih rastlin. Za našo mlado industrijo zdravil pa skrbi poseben odsek tega inštituta, ki proučuje in organizira gojenje in nabiranje domačih zdravilnih rastlin.
Iz navedenega vidimo, kako velike in pomembne so naloge kmetijskega znanstvenega zavoda, ki se razvija v osrednjo kmetijsko ustanovo Slovenije. Ze doseženi veliki uspehi nam dokazujejo, da je zavod v tesnem stiku s kmečkim ljudstvom in na najboljši poti, da bo res uspešno pripomogel k dvigu našega kmetijstva.
QitegfiBstjj®
in kalobm*len§e
Uspele gnojenja lahko izboljšamo s tem, da pravilno kolobarimo, to se pravi, da se držimo določenih načel, kako naj različne rastline sledijo druga drugi na isti njivi. S pripravnim kolobarjenjem lahko prihranimo precej gnoja, ne da bi se zaradi tega pridelki zmanjšali.
Ce vrstimo rastline pravilno, tedaj najde vsaka rastlina, ki jo pridelujemo na njivi, dobro pripravljena tla, in sicer iz teh-Ie vzrokov;
1. Preišče in prerije s svojimi koreninami druge zemeljske plasti kakor prejšnja rastlina, ki je rasla na isti njivi. Globoko vkoreninjene sprejemajo hrano deloma iz spodnje zemeljske plasti, plitvo vkoreninjene pa le izorane plasti. Pri kolobarjenju je torej treba vrstiti rastline tako, da se zemlja enakomerno izkorišča.
Rastline potrebujejo posebnih rastlinskih redilnih snovi ali hrane v raz- | lični meri. Zato moramo žita, ki potrebujejo mnogo fosforne kisline, vrstiti z okopavinami ali krmskimi rastlinami, ki potrebujejo več kalija. Za stročnicami, ki nabirajo dušik ali me-tuljčnicami, (detelje itd), pridelujmo žita, ki rabijo dušik.
Nekatere rastline najdejo v ostankih prejšnje rastline precej hrane, tako n. pr. rastline, ki jih pridelujemo :za, strniščnimi rastlinami, ali pa za deteljiščem.
3. S primernim kolobarjenjem odvračamo nadalje razne rastlinske bolezni in škodljivce. Ce pridelujemo več let zaporedoma eno rastlino na enern.in. istenrinestu, se pomnožijo v posebno vgliki meri nekateri škodljivci, ki- ip rastlino napadajo. : Teh škodljivcev se otresemo, ako začnemo
pridelovati na istem mestu rastline, ki istim škodljivcem ne ugajajo.
4. Nekatere rastline n. pr. detelja, sočivje itd. imajo v primeri z drugimi rastlinami večje liste in več listja, s katerim dobro zasenčujejo zemljo, zaradi česar jo ohranijo dalj časa rahlo in brez plevela. Tako rastline je kolobariti z žitnimi rastlinami, ki pustijo za seboj plevelno in trdo zemljo.
To so nekako glavni vzroki, zakaj nekatere rastnhe fako dobro uspevajo za določenimi rastlinami. Dasi ni mogoče uvesti pri nas pravega kolobarjenja, ker so zemljišča razkosana in posestva majhna, je vendar treba, da vsak kmetovalec po možnosti upošteva pri pridelovanju kulturnih rastlin vsaj glavna načela kolobarjenja.
Zakaj se češplja režijo
Ce nas slučajno pot nanese po sadovnjaku, nasajenem s češpljami, lahko opazimo tako imenovane rožiče, ki lahko znatno zmanjšajo pridelek češpelj. Malokdo pozna vzrok tega čudnega pojava, ki včasih popolnoma izgine, včasih se pa zopet vsepovsod pojavi.
Konec maja in v začetku junija, ko bi se imela tvoriti češpljam koščica, se nekateri češpljevi plodovi čudno izpremene. Plod se namehuri v mesnat, puhel, neokusen izrodek, podoben rožiču: prevleče se z belkasto, pozneje pa z rdečkasto nadahnjeno prevleko in prezgodaj odpade.
To povzroči neka glivica (Exoascus pruni), katere podgobje(micelij) raste trajno na češpljevih Vejicah. Ako priraste glivika do cveta, pokvari plodni-co, da se ne more redno razviti, da se popači in napihne v rožič. Na površju, tako popačenega ploda (rožiča) zori potem tros, ki se razprši po zra-vesa, izkali ter se tako stalno ohrani zu in pade na vejico češpljevega drena drevesu. Najbrže je spomladansko vreme krivo, da se kako leto glivica bolj razpase. Letošnja deževna pomlad je bila razvoju gotovo ugodna.
Ze iz tega kratkega pojasnila more vsakdo uvideti, da obramba pred tem škodljivcem ni iahka stvar. Podgobje, ki trajno raste po .vejicah, ne vidimo-in mu sploii ni mogoče priti do živega. Bolezen bi omejili ali celo zatrli, ko bi skrbno pobirali vse rožiče, jih sežigali ali pa zakopali v zemljo. Toda kdor pozna naše češpljeve nasade, skoraj ne more pričakovati kakega uspeha. Sicer pa je škoda, ki jo ta bolezen prizadene, razmeroma ven-
Jagode ljubijo globoko, rodovitno zemljo in veliko sonca. Zato izberemo zanje sončne gredice z dobro pregno-jeno, če mogoče tudi močno zemljo, ki drži vlago. Prostor proti koncu julija globoko prekopljemo in močno pognojimo, pri tem pa moramo paziti, da ne spravimo na površje spodnje mrtve zemlje. Gnojimo z dobrim predelanim kompostom ali pa z zrelim hlevskim gnojem. Svež gnoj naravnost izpod živine ni primeren. Dobro je tudi, ako dodamo nekoliko superfosfa-ta. Gredice napravimo po 80 cm široke, vmes pa pustimo po 30 do 35 cm prostora za stezice. Na vsako gredo posadimo po dve vrsti, in sicer vrste po 40 do 50 cm narazen.
Najboljše sadike si vzgojimo sami od rodovitnih in zdravih starejših jagodovih grmičev, ki celo leto poganjajo motvozaste, na vse strani razpletene živice. Kjer ima taka živica oko, požene v vlažna tla koreninice, navzgor pa liste. Takih mlađih rastlinic narežemo proti koncu junija ali v začetku julija 'm jih previdno posadimo v prav dobro rahlo, vlažno zemljo precej na gosto, da se dobro ukoreninijo. Od tod jih bomo v začetku avgusta presadili na stalno mesto. Prvi teden morajo biti sadike pokrite s kakimi vejami, da so v Senci, zalijemo (Oziroma poškropimo) jih pa vsaj enkrat na dan.
Jagode presajamo vedno le ob dežju ali oblačnem vremenu ali pa vsaj proti večeru, da jih ne zadene Sonce in ne zvenejo. Kdor utegne, naj jih prenese iz vzgojevalnice na stalno gredo s kepo. Tako presajene skoraj nič ne čutijo premestitve. Takoj ko rastline presadimo, jih moramo dobro zaliti. Potrebno je tudi, da mladi nasad prvih 14 dni vsak večer poškropimo, zlasti ob suhem, vročem vremenu. Jagoda potrebuje sploh zelo veliko vode, zalivanje zelo pospešuje rast. Ko se jagode primejo in začno bujno rasti, je glavna skrb pri kraju. Odslej jagodnjak ne potrebuje nobene posebne oskrbe, ker ga hi treba okopavati kakor drugo povrtnino. Samo plevela ga varujemo in po potrebi zalivajmo.
Meseca novembra pokrijemo jagodne grede 5 cm na debelo s kratkim gnojem, toda le zemljo med rastlinami. Grmičev samih ne smemo pokriti, ker bi utegnili gniti. Kdor nima gnoja, naj vrže po jagodah kako smrekovo vejo, ki prav tako varuje pred mrazom. Sicer je večina žlahtnih vrtnih jagod precej neobčutljiva za mraz, vendar se pripeti, da pozebejo, posebno mlajši nasadi in kadar je huda zima brez snega.
Jagodnjakov navadno ne gnojimo, ker moramo že, ko jih zasadimo skrbeti za zadostno zalogo v zemlji. Ven dar jim dobro tekne, ako jih pred in po cvetju zalijemo z gnojnico. Preveč dušika jim pa ne ugaja/potem zelo divjajo v listje in manj rode.
Ko jagode oberemo, moramo vse živice porezati in to delo ponoviti, kolikokrat je potrebno, ker sicer’ prerastejo na gosto vso gredo ter oslabe 'prvotne rastline. V avgustu, od drugega leta naprej, je dobro, da porežemo vse večje liste. Ponekod jih kar ppvršno pokosijo ali požanjejo, S tem zbu.dimo novo življenje v rastlinah in so drugo leto bolj rodovitne. Srčne liste, moramo seveda varovati.
Jagodnjak najbolje rodi drugo • in tretje leto, potem pa začne pešati. Tre-
darle majhna, ker se ne pokaže ob j tja je novega nasada na drugem mestu. Več kot pet let nikakor ne ka-
vsaki češpljevi letini in ker ostane kljub temu nekaj zaroda zdravega.
že imeti jagod na enem mestu:
Jf©$ra/ gospodarskih vesti iz ZSSR
NOVE VRSTE OVAC
Zootehnični zavod v Kazahstanu (Srednja Azija) goji sedaj novo vrstit ovac z mehko volno. Ovce te pasme se razlikujejo od drugih po svoji teži in dajo vsako leto 25 kg volne najodličnejše vrste. V kolhozu pokrajine Alma-Ata (v Kazahstanu) so ustanovili 15 pristav za gojitev ovac nove pasme.
PREMIČNE TOVARNE ZA IZDELOVANJE SUROVEGA MASLA V SZ so zgradili več kđt 300 premičnih tovarn za izdelovanje surovega masla. Krnalu bodo zgradili tudi tovarne za sir. Vsa oprema teh tovarn je montirana na avtomobilih, ki gredu
lahko v vse kraje, kjer gojijo živali, ki dajejo mleko.
DVAKRATNI PRIDELEK KROMPIRJA V ENEM LETU V 15 okrajih Kubana so lansko leto uspešno poskušali, kako bi pridela li krompir dvakrat v letu, in sicer v juniju in novembru Letos so krompir, ki daje dvakratni pridelek, gojili v več okrajih.
NAMAKANJE POLJ V kolhozih provincije Kursk (v centralnem predelu črnozjoma«) v RSFSR grade priprave za poseben sistem namakanja, ki mora zagotoviti letos žetev na 10.000 ha zemlje in ob kopcu petletnega plana žetev na
105.000 ha. Vlada je dala kolhozu dolgoročno posojilo 3 milijard in 800.000 rubljev za centralo črpalk in kanalov-, V provinciji so odprli šole za strokovnjake za izboljšanje zemlje ih za mehanike.
JAGNJE ASTRAKAN V AZER-BEJD2ANU
Pred tremi leti je kolhoz Kaganovič v Azerbejdžariu uvozil iz Sovjetske Turkmenije desetine jagnjet astrahanske pasme, ki dajejo kožo izredne kakovosti.- Sedaj šteje kolhdška čreda približno 1000 jagnjet. Tudi kolhoz'
J
L
; 1
ji 1
tl
VI'
n
1
i
J < - i i
t
i
1
I
«
c
. p
J C
n
d
v
z
s
E
?
l
:.S
drugih okrajev Azerbejdžana so zače- ^ ; li gojiti jagnje astrahanske pasme,
Stran
naših gospodinj
NEKAJ
i-o naši
Koža je zelo važen del človeškega telesa, saj opravlja istočasno celo vrsto zelo pomembnih del. Koža obdaja telo ter ga ščiti Pred najrazličnejšimi okvarami, nadalje preprečuje, da bi voda, ki je v veliki meri v vseh delih človeškega telesa, premočno ne izhlapela. V telesu odraslega človeka ; je namreč povprečno 60 odstotkov vode. Koža tudi uravnava telesno ; toploto, kajti v zelo razvejanih drobnih kožnih žilicah se pretaka kri, ki veča ali manjša telesno i Preden pa govorimo še o nadaljnjih nalogah, ki jih ima koža ter o snoveh, ki se iz kože izločajo, si oglejmo, kako je koža sestavljena. — Ako kožo prepre-žemo ter jo pogledamo pod drobnogledom, bomo opazi ' dve različni plasti. Na zunanji strani je tanjša povrhnica, pod njo pa de-belejša ujsnjica. V spodnjem delu Povrhnice so urobna zrnca nekega , barvila, ki dajejo koži barvo, po i kateri razločujemo razne človeške rase.
Pri sončenju se stvori v koži temno barvilo, ki jo ščiti pred o-Peklinami sončnih v Irov. Na u-nanji strani se povrhnica obrablja in odpade v obliki drobnih lusk. Tako nastaja prhljaj na glavi. Povrhnica je neobčutljiva, ako pa jo Preveč taremo, odebeli ali otrdi: tako nastajajo debeli podplati ter žulji. Usnjica je mnogo debelejša od povrhnice. tudi končujejo živci. s temi čutili, ki jih imenujemo ; kožne čute, zaznavamo razne ob-; čutke. Tako lahko otipljemo nek ?i i Premet ter njega obliko, tudi če in mežimo. S tipanjem lahko tudi u-*1 gotovimo, če je predmet mehak fe jali trd. Nadalje zaznavamo s kož-mirni čuti toploto in mraz, zanimivo pa je, da mnogo bolje toploto. Vzrok je v tem, da postanejo v Wrazu kožne čutnice manj občutljive. Tudi razne bolestne občutke zaznavamo s kožo. S temi kožnimi cuti torej občutimo raznovrstne Pojave in spremembe v naši neposredni bližini.
t Las, ki tiči v koži, kakor bilke v : Zeiulji, ima na koncu korenine ‘ >SSno čebulico. Ob lasu so lojnice. T° so žleze, ki izločajo maščobo lrnenovano kožni loj. Ta povzroča, ‘ čta je koža mehka in prožna. Loj-nice ne izločajo vedno enake množine maščobe Ce se zmanjša . temperatura okolja, cedaj se zmanjša izločevanje Loja. Ta se Pa zveča, če močno delamo. Pa Pdi število lojnic ni po vsej koži elesa enakomerno porazdeljeno, ajveč jih ne na glavi in obrazu, se zapraši, zamaši mnogokrat Pvah ustje teh lojnic; Loj se ne •Pore izločevati in tako nastanejo 0§rci, ki e dajejo prav nič lepega videza naši koži.
Poleg lojnic so pa v koži neke druge
, žle:3, in sicer znojnice, ki izločajo znoj, imenovan tudi pot. c segajo globoko • usnjico ter se . 0ričajo v klobčiču. Lojnice izlo-ajo predvsem vodo, pa še razne r_uge snovi, ki so v znoju razto-Jene. z znojenjem se predvsem ravnava naša telesna toplota, 'm bolj nam je vroče, tem moč-ele se potimo. Toda telo se ohla-
J .	J. Cl LC	O'
1 tedaj, ako lahko znoj
----------j, -— *------ -..„j na postni kože izhlapeva. Ce je zrak SDl° Vla^en’ tedaj znoj malo aii P oh nič ne izhlapeva in v tem rimeru izgub} izločevanje loja . men za uravnavanje telesne
temp
te-
'Perature.
j, 'rn°i je motna, brezbarvna mcina, slanega okusa, k iji ga da-sol, katere je v znoju okoli 4 ^esetinke odstotka. Poleg soli so 6]-Zll.0^u manjše množine nekih “S* mineralnih snovi. Nadalje , * * * * v znoju zelo majhne količine j^^nskih kislin, ki povzročajo ^amini duh po znoju.
Y0cja izloča zelo velike množine J c. V enem dnevu odda 800 d'> tej- »5vode, torej skoraj en li-Veliki vročini in pri težkem se znojenje zelo poveča. Pri
BESED
koži —
hudem potenju lahko izločimo v enem dnevu 4 in tudi več litrov znoja. V vročih tropskih krajih se pri krepkem telesnem delu izcedi tudi 10 do 15 litrov znoja v enem dnevu. Seveda pa moramo z zauživanjem tekočin stalno nadomeščati izločeno vodo. Vendar se pa ne izloča vsa voda na koži z znojem Voda izhlapeva po vsej površini kože, česar rploh ne opazimo. Na ta način izloča koža približno eno tretjino. celokupne množine vode.
Ako želimo biti čisti in zdravi, moramo kožo vedno prati in jo negovati. Saj je čistoča predpogoj zdravja! Na površini kože se nabirajo mnogotere snovi, ki jih raztaplja loj, nadalje luske, ki se odločajo od povrhnice, loj ter raznovrstna nesnaga. Ako se znojnice zamaše, ki nam škodijo. Najbolje se očistimo s toplo vodo in milom, ki odstrani s kože tolščo ter od-maši zamašene znojnice in lojnice. Važno je tudi to, da smo primerno oblečeni. Škodljivo je, ako i-mamo tesno obleko in obuvalo. Zrak mora vedno krožiti ob telesu Le če bomo negovali kožo, ki je tan važen organ našega telesa, si bomo utrdili in ohranili zdravje!
— Tmcéha
ITO®[Dilì	—■

/■ .j
;
■'lekaj spomladanskih bluz
UMAXAMO P EMULO raznašale« bolezni
ČETRTEK: Zelenjadna juha, mesne pogačice, krompirjev pire, solata, češnje. — Večerja: Ribe, fižol, rsdič, sir.
PETEK: Grahova juha, špinača z jajci, češnjev štrukelj. — Večerja: Ruska solata, palačinke.
SOBOTA: Rezanci na juhi, rižot z grahom, solata, rdeče jagode. — Večerja: Makaroni z guljažem, radič. trdo kuhana jajca.
NEDELJA: Riž in grah na juhi, krompirjevi rogljički z mesom v omaki, cvrtje z jagodami (l). — Večerja; Juha z jajcem, zrezki, beluši.
PONEDELJEK: Fižolova juha s testeninami, ocvrt krompir, zrezki, solata. — Večerja: Polenta z maslom in sirom, rdeče jagode z vinom in sladkorjem.
TOREK: Zdrob na goveji juhi. bel .'ižol v omaki, kuhana govedina, so-■ ata. češnje. — Večerja: Ribe. kromom v solati, sir.
SREDA: Francoski cmoki s paradižnikovo omako (2), radič, trdo kuhana jajca, češnje. — Večerja: Kruh obložen z maslom in gnjatjo; rižev nu-ding s karamelami. (3).	z
Cvrtje z jagodami
150 gr rdečih jagod; 30 gr sladkorja; sok pol limone, 125 gr moke; 1/8 L mleka; 2 rumenjaka; 25 gr sladkorja, 25 gr masla, dva beljaka, 40 gr masla ali olja; 3 ure.
Medtem, ko se jagode namakajo v sladkorju in limoninem soku, napravi testo: mešaj v skledi moko, soi. nekoliko mleka, da postane zmes gladka, nato dodaj rumenjake, sladkor, limono. še mleka in končro maslo. Ko testo 20 minut počiva, mu narahlo pri-
Po gospodinjstvih vidimo marsikaj, kar ni v skladu s higieno. Tudi tam, kjer bi tega ne pričakovali. Umazano perilo leži po kuhinji, sobah, da celo po shrambi za jedila. Umazani robci se valjajo povsod, celo poleg vsakdanje kuhinjske posode. Človek se mora zgražati, ko vidi take, ne osamljene primere.
Zdrav, dorasel človek izloči dnevno j približno en kilogram snovi, največ ! vode, pa tudi 0,5—2,5% raznih sol!, j Ta izhlapina se prime perila. Na sto | kilogramov umazanega perila pridejo štirje kilogrami izhlapelih snovi. Pri bolnih ima kožno izločanje vse hujše snovi; že ostri, neprijetni duh nas o tem prepričuje. Ako torej ne namočimo in ne operemo tega perila, se gmota na njem zasuši in razpade v prah, ki lega po stanovanju ter nam sili v oči in pljuča. Tako se razširjajo legar, kolera, griža, kožne bolezni, nahod, gripa, jetika. S potom izloča telo strupene snovi iz sebe. zato je stru- i pen vsak pot in je prepoteno perilo treba takoj namočiti, če ne iz zdravstvenih razlogob, pa glede na to, da pot razjeda perilo in uničuje tkanino. Bolniško perilo pa moremo brezpogojno takoj namočiti in oprati tudi z raz-kuževainimi snovi.
Kako nezdrave so prepotene noga- j
vice. Nekateri jih sušijo pozimi kar v sobi ali na štedilniku, ne da bi jih sploh oprali. Od prepotenih nogavic dobimo lahko trdovraten nahod. Prav tako cd robcev. Prav zato se dogaja, če ga iztakne eden. Od nahoda mokre robce vrži takoj v vročo vodo. in naj se čimprej operejo, nikakor pa neopranih ne suši pri peči ali okoli štedilnika. Cesto se drži umazanega perila morda gnoj iz tvorov ali ran. Umljivo je ,da tak gnoj lahko povzroči hudo obolenje, tudi če pride na zdravo kožo; pri razpokani aii ranjeni
Čiščenje štedilnikovega roba. Štedilnikov rob lahko zdrgnemo s surovin, prerezanim krompirjem, ki smo ga potresu z zdrobljeno opeko ali čistilnim praškom. Nato zmešamo enaka dela. terpentinovega olja in belega raztopljenega voska in nanesemo tanko plast na rob, kar mu da svetel sijaj.
2. Jeklene in železne štedilnikove robove zdrgnemo dobro s smirkovim platnom ali papirjem in nato očistimo
koži pa nastane često na tak način za-strupljenje.
Bolnikovo perilo se mora dobro prekuhati in razkužiti, izprati in če le mogoče presušiti na soncu. Nikdar ne smemo bolnikovega perila zmešati med perilo zdravih članov družine. Tega moramo nujno prati posebej. Nezdravo je tudi preveč poplavkano ali po-škrobljeno perilo. Debro izplahnjeno perilo ima prijeten vonj po svežosti in zdravju, posebno če se je posušilo na soncu.
T. B.
s krpo, ki smo jo namočili v olje.
Temeljito čiščenje v kuhinji. Vse okoli stoječe stvari pospravimo, police za okrasno posodo in ostalo posodo pomijemo, nato pa temeljito osnažimo strop in stene. Nato zdrgnemo omare znotraj in zunaj z milnico. Pri tej priliki očistimo seveda tudi vrata in okenske okvirje, pri čemer ne smemo pozabiti zgornjega dela. Ce so posamezni deli obloženi s ploščicami, jih umijemo s toplo milnico. Nato pridejo na vrsto okna, podoknice in pločevina pri oknih. Tudi ognjišče moramo skrbno osnažiti in očistiti. Končno se lotimo temeljitega snaženja tal. Po vsem tem delu razgrnemo po omarah svež papir in položimo nanj očiščene sklede in krožnike. Nazadnje osvetlimo v kuhinji vse kovinske predmete.
Čiščenje kuhinjskega pohištva. Svetlo loščeno kuhinjsko pohištvo očisti, mo z mešanico goste kredne raztopine, kateri smo dodali čajno žličko čistega boraksa, raztopljenega v vroči vodi.
Obnovljeno kuhinjsko pohištvo. Pohištvo, ki je izgubilo svojo lepe zunanjost, umijemo temeljito z močnim lu-»om iz mila in sode, da izgine iz nje-a vsa umazanija tudi z ognjišč. Poditi se moramo, da odstranimo po ožnosti staro barvo, in v ta namen v sili lahko poslužimo mivke. Nato rgnemo pohištvo do suhega. Nasled-.-ga dne nanesemo prvo barvo. To ;i:ovno barvo v vseh barvnih različ-in kupimo lahko v vsaki trgovini z oarvami. Z njo prevlečemo zlasti
-las znojnično ustje
povrhnice».
V * usnjica
^rvne žilice
MOČNO POVEČAN PREREZ KOZE.
SNAGA V KUHINJAH IN DRUGI NASVETI
mešaj sneg, nato razbeli v ponvi 40 gr masla in vlij vanjo polovico testa ter jo pokrij; čez dve minuti potresi testo z jagodami in dodaj še ostalo testo. Cvri približno 1 uro.
Francoski cmoki s paradižnikovo omako
Cmoki: 70 gr masla; 2 jajci, 500 gr moke; dve uri.
Zavri pol litra vode, v kaiero si vrgla nekoliko soli in masla, nato odstrani lonec z ognja in stresi vanj khrati vso moko; nato mešaj na precej močnem ognju tako do.go, da se testo leči od dna. Ko se nekoliko Ghiadi, napravi iz njega cmoke, ki jih skuhaš v vreli slani voai.
Omaka: 60 gr slanine; pol čebule; zelena; korenje; četrt paradižnika; ena žlica paradižnikove mezge; eno uro.
Slanino zreži na kocke in jo cvri; zarumeni v njej čebulo, zeieno in prav na drobno zrezano korenje. Dodaj pretlačen paradižnik in mezgo ter pusti, da vre 30 minut.
izrabljena mesta. Ko se popolnoma
osuši, prevlečeno vse s krovno barvo. Pri tem moramo paziti, da vle-
čemo čopič vedno od zgoraj navzdol.
Nikdar ne smemo vleči sem in tja ali
v krogu, temveč vedno v isti smeri. Proge moramo takoj prekriti. Ezuaj pustimo vnovič pohištvo, da se popolnoma posuši, nakar ga prevlečemo z loščeno barvo. Tudi pri barvanju z loščeno barvo moramo vleči vedno > isti smeri. Priporočamo najboljši lošč, zakaj cenen lošč izgubi kmalu svoj sijaj. Ko smo pohištvo prevlekli z lo-ščem, ga moramo zopet dobro posušiti; tudi vrata omar naj ostanejo odprta, da se neprijetni vonj barve ne zaje preveč v les.
Pečno žrelo kot hladilni prostor.
Očistimo dobro zunanjost peči, postavimo v prostor, kjer se nabira pepel, mrzle vode, v pečno žrelo pa jedila, ki jih nameravamo ohraniti. Vratca prostora za pepel pustimo odprta, da vleče.
Čiščenje plošč iz kamna. Plošče iz kamna v kuhinji najhitreje in najlepše očistimo, če jih zmijemo z vročo vodo, v kateri smo raztopili mazno milo in ki smo ji do ali na vsako vedro fno žlico salmiakovca. Ne splakujmo s Cisto vodo!
JI. Jlagm:
'f OHiatUčeti '’i&nan
rywTKMT
L-i*y\ 'vri
Pomorska vojna oblastva, ki so delala te poskuse, niso nasprotovala te-nu, da je svetovni tisk poroča! o delovanju novih torpedov
V zvezi z dobrim izidom poskusov je bila odlikovana cela vrsta častnikov in znanstveni delavcev. Med drugimi imen; v tajnem dekretu prezidenta republike sta bili dve nam znani imeni: Vanderhunt in Midrub.
Tomazo Magaraf je b'l po dolgem prizadevanju in trudu sprejet v neko prestolnično gledališče. nastopa! tam dober mesec, a ker je poskušal ustanoviti sine! kalno podružnico odrskih in Cirkuških igralcev, je bi! odpuščen. Njegovo :me je prišlo v »črni spisek« in vrnitev na oder mu je bila za dolgo onemogočena. Sanho Anejro mu je preskrbel mesto potujočega orgaivzatorja sindikatov mehanikov. To ni nobeno kabinetno, marveč prav nevarno delo
»Srečen sem in ponosen na delo, ki ga sedaj opravljam.« — je pisal, ne Ja bi natančneje razkladal. kakšno je to delo, svojemu dobremu prijatelju Evgenu Cimmaronu. ki se je za stalno usidral v Pelepu in kot član mestnega sveta povzročal nemalo preglavic konservativnim mestnim očetom-
Komel'j Eduf je po Popfovi in Anejrovi oprostitvi seveda sklenil, da se poslovi od odvetniške prakse, ki ga je stala toliko moči in živčne napetosti Pa ni preživel tri mesece v Mestu velikih žab. ko je nastala znamenita zadeva o eksploziji v Penmanckem rudniku. Kornelij Eduf se ni mogel premagati in zopet se je spustil v boj z ar-žanteiskim pravosodjem.
»A Sanho Anejro?« — boste vprašali. — Kaj počne zdaj nekdanji tovarš doktorja Popfa na zatožni klopi?
Namesto odgovora naj navedemo izvleček iz parlamentarnega poročila, iz katerega boste istočasno razbrali neka druga vprašanja, ki jih n smo poiasnili
Navajamo po »Delavskih novinah« štirinajstega septembra.
»Predsednik poslanske skupšč ne. Posianec Sanho Anejro. pokrajina Battog! Vi imate besedo.
Poslanec Sanho Anejro Pravkar smo slišali odgovor vicerrtinistra pravosodja na vprašanje poslanca Eljdora Če sem prav razumel, pravica doktorja Popfa na avtorstvo »Beren kinega leka«, ki se imenuje zdaj uradno »patent AV«, ne mo-
re biti ugotovljena, ker gospoda Alfreda Vander-hunta ni v državi. Toda ah je tako težko najti po dobrem letu človeka, ki je baje naredil tako važen izum, pa če bi živel tudi zunaj Aržanteje? To, seveda, ni težko. To se pravi, da ga ne iščejo ali pa da- ima ta pretendent na avtorstvo tehtne vzroke, da se ne vrne v Aržantejo. Ne more bit; drugih vzrokov razen tega, da si gospod Vanderhunt ne upa stopiti v odkrito pravdo z zares velikim znanstvenikom, kakršen je doktor Popi.
Mar imajo naša oblastva tako malo moči in ugleda, da ne morejo prisiliti gospoda Vander-hunta priti v Mesto veMk’h žab? Imajo moč Zakaj pa tega ne store? Preostaja samo en, na videz paradoksen odgovor: zato ker oblasti sploh tega ne žele. Morda nam utegne zadevo pojasniti vprašanje, k: si ga dovoljujem staviti v tej dvorani navzočemu ministru. Pripravite se, gospodje poslanci, na 'zjavo, ki nas spominja na stranice iz fantastičnega romana. Pa saj se je zdel tudi izum. o katerem razpravljamo, spočetka mnog m nekaj fantastičnega in celo neresnega.
Prosim gospoda min'stra, da mi odgovori, čc mu je znana njegovemu ministrstvu podrejena organizacija pod imenom »Biro dopolnilnih kadrov«, ki se v tajnih spiskih omenja pod š iro »BDK«? Ali je gospodu min:stru znano, s čim se ukvarja ta skrivnostna organizacija »BDK«? Ali mu je znan, končno, dokument s številko »!8o — 475 — 18 — 9 BDK« z datumom šestega januarja preteklega leta? Ne bom prebral vsega tega strašnega dokumenta. To bi nam vzelo preveč časa, Če bo zbonrea hotela, ga bom v celoti prebral. Je to poročilo načelnika »BDK« podpolkovnika Ačesta na vas. gospod minister. Po mojem mnenju je to nekakšen dodatek k načrtom mob lizaetje vašega ministrstva .
Najprej nam dokument pove, da je lek, ki ga je izumil doktor Popi in ki ga je potem s čudov -to lahovernostjo kupila družba »Zavora« od gospoda Vanderhunta. tega neulovljivega gentlema-na, ki je lek poimenoval z začetnima črkama svojega imena in priimka, prišel pod strogo in vsestransko kontrolo vojnega ministrstva. Cene mesu, mleku, mesnim in mlečirm proizvodom rastejo iz dneva v dan. toda vojno ministrstvo od1 očno ugovarja prot: normalnemu uporabljanju leka za pocenitev živinorejskih proizvodov To da b: namreč utegnilo privesti do razkritja vpine taj-
ne. Slišite, doktor Stifen Popf, slišite milijoni Iju-d , ki sanjate o koščku mesa in požirku mleka?/ »Berenikin lek« ne more biti realiz ran, ker je to tajna vojnega. ministrstva! Povejte to svojim iz-j j črpanim otrokom in ne bodo vas več mučili z jokanjem in tožbam4 Vojno ministrstvo si prizadeva, ojačit: naše oborožene sile! Kdo nas namera-l va napasti? kdo je tisti blaznež, ki bi si upal najiasti s svojo vojske mogočno Aržantejo, eno od najsilnejših in naibogatejš b svetovnih velesil? Takih blaznežev ni Toda mamo blazneže med temnimi silam' naše dežele. Ti vidijo v sanjah ves svet pod gospostvom Aržanteje. Nič jih ne stra- , š jo svarilni zgledi takih napadalnih vojn. Oni mislijo, da imaio v rokah orožje, s katerim si bodo lahko pokor li svet To orožje je »Berenikin lek« a!:, kakor se imenuje v tem dokumentu, »patent AV.«	z
Naj vedo poslanci velikega aržantejskega naroda, da ima vojno nrnistrstvo za primer vojne v načrtu vbrizgati ta lek stotisočem in nrlijo-nom malo’etnih državljanov Aržanteje!
(Šum v dvorani).
Morda so mnogi med vami opazili veliko dobrodelno dejavnost gospoda Pr ma Padreleja. Dežela je prepredena z gostim omrežjem sirotskih domov z imenom Avrelija Padreleja. V te domove sprejemaio samo dečke pom‘šiite samo dečke! Ste začudeni? Skušal bom razpršiti vaše začude-n>e. Ti domovi so tud: omenjeni v dokumentu. k> ga drž'm zdai v rokah Po dogovoru med gospodom Primom Padrelejem in »BDK« sc v teh <j»-| mm-ih za zdaj vzgajajo normalni otroci — sirote. Na prv: ukaz vojnega ministrstva jim bodo vbrizgali »lek AV« in v dveh mesecih so vojaki narejeni: z razumom in zkušnjo trehletnih, štiriletnih otrok za groba dela v z'ded ju z razumom petletnih otrok za minerska dela. z razumom desetletnikov za konjen'co in tako dalje. Vsa dežela je prepredena z mi-ežo teh strahotnih pripravljalnih točk. Te bodo začele delati tedaj, ko bo prvi naval vojne že prešel, ko se pojavi neka utrujenost, ko so bolj kc nikoli potrebni vojaki, ki gredo brez ugovora v smrt.
Tu je strašno, to. kar zdaj govor'm, toda to je dejstvo, ki sa potrjuje ne samo dokument ki ■’ ga držim v rokah, marveč tudi bledica, ki je pokrila lica gospoda vojnega nrnistra. Lek, ki jc poklican. d'i osreči človeštvo, skuša gručica poj slovn h ljudi in vojakov izpremeniti v strahote« bič človeštva, v pravo hudičevo sredstvo.
Gospod Padre!? in gospodje oficiri-' iz »BDK« naj ne mislijo, da j m bo ljudstvo Aržanteje puf-stilo izvršit peklenski načrt Naj gospod Padre-le in vediteli vojnega ministrstva ne mislijo, da um bo liudstvo pustno 'zpremnjati svoje otroke,, svojo nado. v kretene, v brezdušno meso za kano-' ne. »Peremk n lek« .
Vojni minister (s svojega mesta). Ni »Bere-nkinega leka«!« Je »patent AV«, in vse pravice na njegovo posest so v rokah vojnega ministrstva v interesu varnosti države!
Poslanec Sanho Anejro Naprošen sem, da preberem ves dokument. To storim rade volje..-
Predsedn k poslanske zbornice. Na zahtevo vojnega ministra prekinjam sejo. Tuje osebe prosim. da zapuste dvorano Nadaljevanje govora poslanca Anejra bo nr; zaprt h vratih...
KONEC
liču-. o e on,e 5 7 strani.)
onega nevidnega dela, ki Je važna osnova za kuliuro. V svojem pozdravnem govoru se je spomnil tudi umrlih delavcev, sliko ria Alberta Sirka in pevovodja Maksa Bareta.
Sledili so pozdravi zastopnikov Goriške prosveto« zveze, Osvobodilne fronte, italijanskega kulturnega centra in šolskega sindikata.
Po izvolitvi verifikacijske in voliv-ne komisije ter komisije za resolu-ciio je tovariš Danilo Turk—Joco podal načelno tajniško poročilo. Odbor je imel 28 sej na katerih je bila udeležba povprečno 90%. Glavni odbor je dal pobudo za akcijo za zgraditev novih zidov na našem kulturnem pogorišču. V zadnji poslovni dobi je organizirala zveza pet važnejših manifestacij, in sicer množični pevski nastop I. maja 1947 na mestnem športnem igrišču, množični koncert skupno z italijanskim kulturnim centrom na
Obračun in program
Opčinah dne 12. junija 1947, množični nastop dne 2. maja t. 1. za časa prvomajskih proslav, festival hrvatske kulture v Bujah, praznik slovenske pesmi v Kopru v tem času so bile štiri delovne prosvetne konference v Trstu, na Opčinah, v Nabrežini in v Dolini. Delovanje slovenskega gledališča je za časa svojega triletnega delovanja močno vplivalo na ljudi.
Pri našem delu se moramo oslanjati na nasiednja načela: Naša kultura nai bo povezana z osvobodilno borbo in z naprednim političnim gibanjem. Naša kultura naj bo tesno povezana' s kulturo v matični državi. Kot enakopraven narod zahtevamo vse naravne človečanske svoboščine.
Sodelujmo tesno z italijanskimi kulturnimi krogi. Pazimo, da se ne vrinejo v naše prosvetne matice izkoreninjenci. Naš smoter je uresničenje teoretično priznanih svoboščin in svobodnega kulturnega življenja Sioven-:ev na tem ozemlju.
Načelnik odseka za znanost in umet-,osi ,e por-č ? o dela pc " -ov za znanost in študij, za glasbo, za likovno umetnost in etnografijo, za književnost; poročal je še o glasbeni šoli in o študijski knjižnici.
Sledilo je izčrpno poročilo tovariša dr. Andreja Budaia o Slovenskem narodnem gledališču. V zadnji poslovni dobi je bilo 40 predstav na 32 odrih. Gledališče je sodelovalo še pri radiu
: z dramo, pri otroških oddajah in pri ! pestrih večerih. Člani gledališča so po-; magali društvom pri njihovih uprizoritvah in z «Veselo sceno». Uprava gledališča se je tudi zanimala, da bi vojaška oblast dodelila gledališču pri-: merno dvorano. Omenil je napade šovinističnih tolp na občinstvo, ki je bilo j namenjeno k predstavam v gledališču j na Akvedotu. Zahtevi policije po pre-; ventivni cenzuri odrskih del se je gledališče odločno uprlo.
Sledila so še poročila o šolstvu, o ljudski prosveti, o akciji za zgraditev mivib zidov na našem kulturnem po-: gorišču, o ljudski prosveti v Kopršči-ni in Bujščini in blagajniško poročilo.
Vsa ta poročila so bila zelo izčrpna,
pregledna in važna in se na vse to morda še povrnemo v prihodnjih številkah.
Nadzorni odbor ie nato predlagal odboru razrešnico s pohvalo.
V novi odbor so bili izvoljeni na-: slednji tovariši: predsednik dr. Hla-vaty Robert, podpredsedniki: prof. Pi' ščanec Anton. dr. Budal Andrej; taj' nik Pahor Drago, namestnik tajnika Presi Miro; blagajnik Maver Danilo: odborhikh Bidovec Stane, Turk Da-■ nilo, Riosa Ivan, Hrovatin Lucija, Husu Marija, Gruden Anton, Grgič Ra' fael. Sluga Karel. Žerjal Rudi, Vesel Gorazd, Smodiak Aleksandra, Božan Josip in Marion Sikst. Za načelnike odsekov so bili izvoljeni: za znanost, in umetnost prof. Ravbar Miro,
| .šolstvo Tončka Čokova, za ljudsko pr°' | | sveto Majda Majnikova. j Ob koncu sc delegati izglasovali za-I ključno resolucijo.
30. maja na proslavo OF v Mavhinje
MAK it MAjEKOVÀ
roman
Najprej so šli dečki v ravnih vrstah. Bili so v zadregi in se niso znašli v svojih črnih oblek-cah. Mnogi so prvi* oblekli dolge hlače, a vse so stiskali novi čevlji.
Birmanke so rinile za njimi liki spiasene kokoši. Vrstnica je potiskala vrstnico, njihove izbuljene oči niso nič videle, zagorele in zdelane roke so nosile sveče s plapolajočimi trakovi.
»Poljske cvetke,« je rekel najstarejši študent.
Drugi so takoj pritrjevali. In sleherna, ki je prišla ven, je dobila svoje ime. Zviška so stopale na noge štirinajstletnim, s ploskimi deškimi prsi, s trdo spletenimi kitami, ki so jim visele od života.
Študentje so se hahljali:
»Kr vom očn ica ! «
»Kozja brada!«
»Veliki zvonček!«
Razcvetajoče se device so bile najbolj zmedene. Zardevale so na sleherni vzpetini brstečega telesa in plašno hitele iz območja fantovskih pogledov.
»Kamilica.«
»Sivka!’
»Debcluška napihnjena,« je prihajalo do njihovih ušes, ne da bi vedele, kaj to pomeni.
Dorasla dekleta so hodila bolj samozavesten; brez strahu so pogledovala od strani mlade-nifče. se z'bale v bokih med hojo in bočile prsi. »Rdeči mak!«
»Ponosna modrica!«
»Potonika!«
V tem trenutku je vsa cerkvena vrata izpol-'ylu oblastna postava gospe v lesketajoči se svili- Ob njeni strani je hodila deklica. Kakor da ni h'la tukajšnja. Bila je Lenka, v beli muslinov! °bleki, s črnimi lasmi, ki so bik pripeti z glavni-hnm, v rok> voščeno svečo s šopkom šmarnic: ta-, ° jo je opravila gospa botra, majorka Dworva-kova.
Magdalena Bilanska je pravkar prejela bir-’Uf> z maj or činim krstnim imenom, glavo je ime-a še nagnjeno od posvetilnega cmoka, čutila je '^rzli cerkven- tlak in komaj čakala, da bi bil že konec. Zdaj še sramotni oder javnega ogledova-nK pa bo vse dobljeno.
. Bila je splašena kakor osta'e birmanke, toda cut«a. je, da se mora zavoljo botre drugače po-s’taviti ko njene vrstnice. Na njej počivajoči po-S'edi so zbuditi v njej omotično razkošje Slcpi-83 jo ko zrcala, tudi ko ni gledala vanje. Sore-Jcmala jih je in odbijala. Slutila je v nj;h občudo-yanje svoje lepote, koprnenje po seb Čenrav so J' t' novi občutki, s katerim' so se fantič obrača-k njej, povzročali strah, vendar niso bili zveza-1 z odporom, s kakršnim so jo navdajali zreli mo-i' marveč z nekm ugodjem. Če bi se vanjo za-S.edal tako en sam moški, bi bila Lenka izgub la m zbežala, ker pa i'h je bila množica, je 1 nien skupni pogled splošen.
prehodili hodnik med cerkvijo in povratci, ki je bil danes dekletom pri-nrisče pregleda, so jo ustavile vztrajno vanjo ^Prte oči najstarejšega študenta. Romana, edine-^ ma.iorčinega sina. Kakor iz sna prebujena je \^ala na njegov gladki, vzlic mladosti moža-N.iegov pogled je bil odkrit a nasmeh ^koliko posmehljiv.
2 »Draga šmarnica,« je nagovoril Lenko, ko je siin162511'0 sPn8tljivostjo pozdravil mater, »jaz sem vase botrice in se veselim vaše zmage.«
dela Lenka6 Zmage? Nisem “ bojevala,« je zar-
. Ko sta kopališču imi
»Veni, vidi, vici. Zmagali ste brez boja. če bi se ozrli na naše študente, bi opazili, da so se vsi hkrati v vas zaljubili«
Lenka ni odgovorila. V glavi ji je šumelo.
»Ker ste pa izgubljeni za njihove naklepe spričo tega, da ste pod mojim varuštvom, si je našel vsakdo drugo- dušo, ki se bo dala, oh, tako rada pogubiti.«
Deklica še vedno ni odgovorila in nagnil se je k materi.
»Mama, čestitam ti na bkmanki.«
»Res, Roman? se je zasmejala polaskana gospa. Imam rada lepa dekleta V tem sva si vedno edina, kaj?«
Takoj pri cerkvi se jim je pridružil mračni Bilanski. Odkar se je oženil, ni bil več v cerkvi. Tudi vse krste so opravili brez njega. Komaj je pozdravil in šel za njimi brez besede.
Medtem ko sta Lenka in Roman pila kavo v majorkini vili, je šla gospa z mlinarjem v pisarno.
Bila je to soba pokojnega majorja, preprosta in vojaška; v kotu nezgorljiva blagajna, nepople-skana miza, dva stola in železna postelja z odejami. Tako je ostala soba nedotaknjena od majorjeve smrti.
Pred leti je major pri razbojniškem napadu odbil in težko ranil tri drzne razbojnike, sam pa je podlegel krogli, ki je bila izstreljena od blizu. Ljudje so prihiteli po tem strelu, toda bilo je prepozno. Ves kraj pa je še leta strepe taval od groze kakor zvon po udarcu. Majorjeva hrabrost je ohranila družini denar, ki ga je major prinesel tisti dan, ker je prodal na Ogrskem veleposestvo, da bi na Češkem mirno užival pokoj
Toda še mlada žena je izgubila moža, komaj desetletni deček očeta V vilo sta začela potem zahajati iz dvorlj'vosti okrajni gozdar in njegov prijatelj, danes že ravnatelj cukrarne. Prihajate so sicer še druge gosposke druž'ne iz mesta in okoPce, toda o namenih teh dveh ni bil nihče v dvomu. Oba pa sta bila tako uslužna, vztrajna 'n prijetna da se je čedna vdova obema smehljala, a se tud) za oba zavzemala. Ni mogla izbrat med obema. Ko ie prišel dan in b: se bila morala odločiti, je rekla, da se ne omoži zavoljo Romana.
Tako si je nehote ohranila oba prijatelja.
Gozdar je ostal samec in se ukvanal z gospodarstvom s staro materjo; tudi ravnatelj se ni oženil, toda vsa lepa dekleta iz cukrarne so poznala njegovo malo sobo v up-a'•nem poslopju, vedela, kie stoje steklen ce s s'adk'mi likerji in v kateri škatli so nadevani bonboni.
Majorka je vsak dan sprejemala oba moža v vil', se iišpala zaradi njiju, zaradi njiju ie negovala toplo domače ognjišče in je imela zanju večno mikavnost nedosegljive ženske. Njena strast se je obrnila k starinskim izv rnikom; podedovala je dragoceno zbirko po očetu, k-' ie bil Makar-tov učenec, in jo je, kolikor ie mogla, dopolnje vala z risbami :n skicami; bilj so tu Hollarovi bakrorezi, Daumierove litografije; eno delo mračnega Goya, dvomljiva dela nekaterih manj zna-n:h Boucherovih vrstnikov. Na oba žanra v mlinu, ki so iu prisojali Watteaujevim učencem, je majorka že zdavnaj razpredla mreže, doslej na se ji ni posrečilo zlomiti mlinarjevo trmoglavost.
Ko so jo prosili, da bi bila botra Lenk’, je rada privolila, ker je videla v tem novem stiku novo možnost dobiti obe sliki. Zdaj je napeto čakala, kaj ji mlinar pove, zakaj ni se še zgodilo, da b’ Bilanski koga obiskal iz vljudnost’.
R'lanski pa si je prav tako težko žele! današnjega dogovora. Bolj ko se je staral in slabel,
tem redkeje ga je imelo, da bi kupil mlin, ali tedaj tem močneje.
Mlin je bil last pobelogorskega plemiča, gra ščaka in industrialca. Posestvo z mlinom je bilo osamelo, zemljišča ni bilo za veleposestvo in grajski oskrbnik ni bil nasproten ugodni prodaji. Tu pa tam je prišla kakšna ponudba, a ni bila ugodna, na srečo Bilanskega, ki mu je najemna pogodba zapadla na jesen. Zato je oskrbnik vedno odlagal prodajo ter grozil in prizanašal Bilanskemu, od katerega je pričakoval ugodnejšo ponudbo. Tako sta si stala nasproti kakor dva lisjaka, prežeča na ugodni trenutek, ko bi čuječnost drugega popustila in bi mogel drug drugega opehariti v svojo korist. Igrala sta igro, katere nauk je: Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje
Mlinar si je nameraval izposoditi danes od majorke znesek denarja ki bi ga vrnil po žetvi, in še jo je hotel prositi, da bi mu bila porok za prvo vknjižbo, če bi mlin kupil
Sedel je vase zagrizen in komaj premagoval svojo nejevoljo. Ko je majorka pogledala nanj skozi lornjon, je sikni-!:
»No da. to sem jaz. mhnar Bilanski.« »Dobrodošli, gospod sosed Ali vam	in e m
ponuditi malico?«
»Nisem prišel na pojedino, lepa hvala.«
»Torej sedite, prosim.«
Sedla sta si naproti, mlinar pa je b;l še vedno nejevoljen, se rahlo plosknil po kolenih :n rekel neotesano:
»Saj nisem pes.«
Komaj je utegnila skrit', da se je nekohko prestrašila.
»Ne bom hodil kakor okrog vrele kaše. Denar potrebujem. Mlin bi hotel kupiti Nekaj gotovine in potem to vknjižbo. Morete? Hočete? je govoril odrezano niknar
»Čemu bi dolgo govorila Dà ali ne.«
Delala se je, ko da ni opaz la njegove rezkosti. Vljudno je govorila:
».štejem si zelo v čast. da ste prisl prav k meni in nikamor drugam, gosnod B lanski Zdaj smo si nekako v sorodstvu Kadar sl.iš m. da je mlin naprodaj, se mi zdi kar čudno. Vs: smo se navadili v:deti v mlinu dom rodu Bilansk'b da smo kar pozabili na tistega tistega gospoda kneza, ki je njegov 'astivi- «
Gledal je nanjo /pod čela. migal s sivimi, ščetinastimi obrvmi in molčal
»Zares, to je vredno pom sleka Sosedje smo. da si lahko pomagamo in si izkazu'emo prijaznost. Rada ustrežem. a še rajš v;d;rn na nasprotni stran; dobro voljo. Morda pa 'e v vaši posest' nck'; takega, s čimer bi m lahko naredili veselje?«
»Nič,« je rekel mračno.
»Poglejte!« je pokazala z glavo proti sobam. Imam rada stare reči Imam mnogo krasn h slik in zbirko, ki jo neprestano dono’njjjem v spomin na svojega pokojnega očeta V' imate dve sliki, ki vam v mlinu nič ne Domenijo »Ne!« je kriknil Bilanski.
Kakor hitro je začutil, da hoče zlomit’’ njegovo voljo z dobrikanjem, se ie zbudila v njem stara trmoglavost in je stresel z glavo topoglavo kakor oven.
»Ne prodam Naj visita.«
»Seveda, ni lahko odločiti se tako naglo,« ga je skušala pomiriti, »treba se je posvetovati s soprogo. z otroki. Premislite.
»Pomisli! sem :n povedal Konec in dovolj. Priporočam se.«
In zaloputnil je vrata za seboj.

Dva dokumentarna filma
J O H Pl S T E m B E e IC
S š tast rira
GR ss m
¥ jinščasjah oscEdnje Jisije
Te dni si lahko vsakdo ogleda v Kinu ob morju dva zanimiva sovjetska dokumentarna filma:	V puščavah osrednje
Azije in Beli volčjak, po romanu ameriškega pisatelja Jacka Londona.
Oba filma je zrežiral odličn'. sovjetski filmski režiser Zgu-ridi. Dokumentar »V puščavi osrednje Azije« je veledelo, ta prikazuje naravne posnetke iz življenja puščavskih živali in njihovo borbo za obstanek. Življenje čudnih, le malo komu poznanih živali, ki jim je dom puščavski pesek, je prikazano tako spretno, da je nepotreben
zvest tekstu, tako da je film tudi napet in poln krasnih prirodnih posnetkov.
Film dviga duha in dušo gledalca na tisto stopnjo čustvovanja, ki karakterizira kulturnega č veka, njegovo ljubezen do narave in življenja.
0 novejših ruskih filmih
Na straži miru
V počastitev tridesetletnice Sovjetske armade so v Moskvi [ izdelali zanimiv dokumentarni j film: Na straži miru. Film pri- j kazuje v kronološkem redu, , kako je nastala, rasla in se krepila Sovjetska armada. Najprej so prikazani dogodki iz leta 1905 in vstaja na ruski
vsak komentar in razkriva mno^j-jjar^i Potemkin, ki je prva ge tajne življenja živih bitij ' razvila rdef0 zastavo, ki jeJ
bila najprej znak revolucije,»
tam, kjer bi človek mislil, da ne more obstajati živo bitje. Mogočno prihaja v filmu do izraza večni zakon narave, ki je zakon borbe za življenje in ki je naklonjen vedno močnejšemu. Toda človeški duh slavi zmago tudi nad puščavo. Sovjetski znanstveniki spreminjajo obsežne predele v osrednji Aziji v cvetoče drevesne nasade, prebivalci poščavskega peska pa se morajo umikati tja,
kamor človek s svojo vsemo- Angležev, gočo voljo še ni dospel.
181. Pom Pom je pripovedovcil o Titu Ralphu. Ta je slovel kot zelo doker jetmški paznik, toda ko se je napil, je na službo pozabil. Prejšnjega dne so zaprli Dannyja. Ta je poslal Ralpha po vino, napili so se jetniki in paznik ter nato vsi pobegnili. Ujeli so samo paznika. 182. Tovar.ši so žalostno zavzdihnili; v tem pa je Torelli zmagoslavno odprl vrtna vrata. Piratovi psi so se vznemirjeno dvignili, tovariši pa so se pomenljivo spogledali in Joe Veliki je prijel za ročaj kladiva.
kasneje pa je postala prapor sovjetske armade. V nadaljnjem delu so prikazani dogod-^ ki iz let 1918-1922, ko se je j v borbah z belogardisti in tuji-,11 mi intervencionisti ustvarila’ in okrepila ljudska armada. Nato spoznamo razvoj socialistične izgradnje države, domovinsko vojno in na koncu povojno delavnost Američanov in ki hujskajo na no-
vo vojno.
Sovjetski otroški filmi
so po
Beti IfHlČjak	vsem svetu doživeli zaradi
je monumentalni film. v kate- svoje originalnosti in dozore-rem so glavni igralci resnični ! losti velik uspeh. Po Pepelki volkovi in resnični psi. 0.sred- in Novem Guliverju so nedav-nja nastopajoča pojava j J no v filmu obdelali znano ru- i volčji bastard, ki se udomači.!sko pravljico «O pridnem: Film prikazuje vse njegovo živ- konjičku. Seveda so pravljico ; Ijenjeodrojstva dalje: prve ne- precej priredili in ustvarili iz j varnosti sovražnika, tavanje po carja in njegovega dvora po- I neznanih pokrajinah pa tja do srečeno karikaturo propadajo-prvih stikov s človekom. Ni- je monarhije ter poudarili česar ni v tem filmu izumetni- zmag0 dobrega nad zlim. čenega; vse je naravno: dobrohotni, na vse pripravljeni zve- To ie le hekaj od najpo-sti pogledi belega volka, nje-, membnejših novih filmov, ki so govo spoznavanje in razume-j i>h, oz-	ustvarjajo v
vanje okolice ter njegovo pri-’Sovjetski zvezi. Vsi pa kažejo, jateljstvo s človekom. Razvoj da se sovjetska filmska umet-dogodkov v filmu je močno, nost izredno naglo dviga in
4<WififST
183. Torelli je smeje se vstopil in priliznjeno kot mačka potrepljal tovariše po rami, rekoč: »Srce se mi trga zaradi slabih novic. Povedati vam namreč moram, da ne boste mogli več stanovati v tej hiši. 184. Prijatelji so preplašeno zastrmeli v Torellija. Ta pa je potegnil iz žepa listino in dejal, ^da Danny ni več lastnik te hiše. »Kaj si upate reči?« so vzkliknili prijatelji. Torelli pa se je tako strašno zarežal, da so se tovariši za korak umaknili.
SPORED VAŽNEJŠIH ODDAJ
RADIA TRST II (Val. dolžina 203.6)
cert Milice Polajnar in Vekoslava Banovca; 21.00 Pester večer; 22.15 Slovenski vokalni
od 30-V-1S48
5-VI-1948:kvintet-
Slovenska poročila vsak dan od 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15 Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja; 13.00 Glasba po željah; 14.15 Smetana: Češki plesi; 17.00 To kar vsakdo posluša; 18.15 Iz opernega sveta; 19.15 Kon :ert pevskega zbora z Opčin. Dirigent Stanko Malič; 20.00 Dvorak:	Simfonija	iz novega
sveta; 21.00 Vesela oddaja; 21.50 Koncert violončelista Marcella Viezzoli.
Ponedeljek: 12.10 Ruske pesmi; 18.15 Dvorak: Dumky trio,
19.00	Slovenščina za Slovence; 20.10 Pojejo Fantje s Krasa;
21.00	Simfonični koncert. Torek: 12.10 Slovenska vokalna glasba; 20.00 Pevski koncert Milice Polajnar in Vekoslava Banovca; 21.00 Pester večer; 22.15 Slovenski vokalni kvintet.
Sreda: 12.10 Slovenska vokalna glasba; 20.00 Pevski kon-
Sreda:	12.00	Vesele češke
melodije; 13.00 Glasba po željah; 18.45 Bosanske narodne pesmi; 20.45 Simfonična glasba; 22.30 Zabavni orkester.
Četrtek: 13.00 Arije in zbors iz slovenskih oper; 18.30 Violinski koncert Karla Rupla; 19.00 Slovenščina za Slovence; 20.10 Pisan spored izvaja na harmoniko August Stanko.
petek: 13.00 Glasba po željah; 18.15 Ameriška orkestralna glasba; 20.00 Pevski zbor iz Barkovelj - dirigent Ubald Vrabec; 21.00 Simfonični koncert.
Sobota: 13.00 Solistična glasba; 13.40 Partizanske pesmi;
18.15	Glasbena fantazija; 18.45 Samospevi za glas in klavir; 20.10 Pevski duet in trio harmonik izvaja narodne pesmi, 20.45 Pester glasbeni spored;
21.15	Slovenske narodne pesmi. Pojejo »Fantje na vasi«, Ročnik Dana, spremlja August Stanko.
185. »Da, gospodar hiše sem jaz, Danny mi jo je prodal za 25 dolarjev včeraj zvečer...« »To je laž,« so ugovarjali tovariši. »To je grda laž.« »Tu imam dokaz, je govoril Torelli in vihtel listmo. Te daj se je Pablo besno zaletel v Torellija in zakričal: »Upijanil si ga in Danny je podpisal, ne da b1 vedel, kaj dela.« 186. »Tako je, moji dragi prijatelji, zapustiti morate hišo in če'ne oditete do poldneva, vas preženem s policijo. Torelli je vihtel listino no in zmerjal, toda nenadoma so mu tovariši spod nesli noge, da se je zvrnil na tla in mu odvzeli listino. Nato so ga dvignili in ga postavili pred vra ta.
#1 i ŠAH fei#
rsotvinniku Je edino v IX. kolu turnirja za svetovno prvenstvo pretila nevarnost, da ga dohiti Reshewski, ako zmaga. Ta borba je bila izredno napeta in že je kazalo, da je sovjetski šampion izgubljen, tu pa je Keshevsky popustil in Botvinniku je uspelo rešiti partijo z večnim šahom.
čeprav je partija končala remis jo tu priobčujemo, ker je izredno zanimiva in polna nevarnih pasti in kombinacij.
HOLANDSKA OBRAMBA
Beli: Keshevsky, crni Botvinnik. 1. d2—Q4, el—e6. 2. cz—c«, f7—-15. Ta obramba je zelo ostra in vidi se, da Botvinnik, kot pravi borec, ne išče remija, ampak zmago. 3. gz—g3, Sg8—16,
4. LH—gz, Lf8—e7, 5. Sgl—113,-----— Beli hoče Imeti odprto
linijo gz—07, obenem pa ima možnost igrati fz—13, ako bi crm konj skocu na polje e«. Beli konj pa bo kasneje preko f4 prišel
na boljše mesto d3. 5. :----, o—u, 6. 0—o, 07—d6, 7. Sbl—c3,
Dd8—e8 v noladski obrambi stoji dama tu zelo dobro, ker more nevarno poseči v borno na kraljevem krilu z Des—h5. 8. ez—e4,
f5:e4, 9. Bh3—14!,------To je mnogo bolje kot se4:se4: io.
Le4—es u. Lg2 e:d z izgledno igro za črnega, sedaj pa na e5 ben
konj že skoci na dobro mesto d5. To pa črni prepreči z 9.-
c7—c6, 10. Sc3:e4, sn>:e4. n. LgZ:e4, e6—e5 To mora črni igrati, ce hoče priti do protllgre. iz. Sf4—gZ, S08—dY, 13. SgZ—e3, e5:d4, 14. Ddi:a4, Sd7:e5, is. iz—f4, Se5—g4, 16. se3—g4, Lc8:g4, 17.
Tfl—el!,-----— Ben ze preti Ln7-f-: Kh7,- Dd4-(-. 17.---
Le7—16! sijajna obramba poteze sedaj ne gre Lhv:Kh7: 19. Dd3-f-Dg6 Tudi kmeta je nevarno vzeti na pr. 18. Ddb: Ta 08. 19. Lire? Kh7: zo. Teb: Tte8! in beli je takoj izgubljen, iva Ddb:'i'ad8 19. Da3 siedi Ld4-)- Z0. Kg2 Dh5 z izvrstno igro za črnega. Botvinnik je sijajno panral vse direktne grožnje in se polagoma izvleče iz težke pozicije. 18. Dd4—03!, De8—h5, 19.
Lel----dZ, Tf8—e8 Vzeti kmeta na b2 ni dobro, ker po Tbl pade
kmet na 07. 20. Tal—bi, Te8—e7, 21. LdZ—04! Ta8—e8 Crni je mislil indirektno braniti kmeta d6. S pritiskom na e liniji, toda spregledal je da ima Kesnovsky lepo parado. 22. Lb4:db, Te7 eb-Crni je izgubil kmeta, ker ne gre Te4: kakor je v 21. potez* Botvinnik računal na pr. Te4:7 23. Te4:Te4:24. De4:Lf5 2-, DeJ!* Lbl: 26. De6-(-Df7 27. Dc8-f in dobi. Uba igralca sijajno kombinirata (glej diagram po 22. potezi belega). 23. Tel—M, Te6—d65 24. Dd3:o6, Te8—08, zo. DU6—c(, uno—ca, zb.Tbl—el, Tab—« Ne gre Teb, ker oi nell dobil partijo z 27. Ld5!!-j-Kh8, Z«-
Df7x T08 29. Kg2. 27. Dc7:D7,---------Beli je dobil ze orugeg3
kmeta in dobljeno partijo. Vendar mora beli igrati zelo točne»
ker ima kralja eksponiranega. 27.---------, Lfb—d4, Zb. Kgl—4^
Ld4:e3-j-,	Tei:e3, ucd—(H, 30. DDY—D3?------------JNapaKa,Ke
dopušča črnemu večni san. Beli Do mogel partijo še vedno dobiti z Lf3! Te8 31. DD3 DdZ-f. 32. Lez itd. Tako se ta divja Par'
tija konca remis. 30.--------, Dd4—d2-j- 31. K12—gl,	^
veda ne Kti, kar bi ben partijo še izgubil 31.------Lh3 32. Kž
Del 33. KI Z Dfl mat. 31.-------DOZ—Cl, 32. Kgl—12, DC1—dZ-j"
33. KI2—gl, DdZ—cl-)-.	Remi.
Partija je izredno zanimiva in komplicirana ter je zahte vala od obeh igralcev najveeje točnosti v preračunavanju možni ^ kombinacij, občudovati pa moramo igro novega svetovnega prV3' ka Botvmnika, ki je v težkih situacijah vedno našel izhod te postavljal pred nasprotnika stalno nove probleme.
Ing. Sikošek Boris
V Budimpešti Gligorič drug
v
stanje
Foltys
BUDIMPEŠTI se je mednarodni turnir končal. Končfl^ je naslednje l. Szabo 12 točk, z. Gligorič 10 m pok ^ 10, 4. in 5. Facnman in lartakower 9 in pol, 6, 7 in
Barcza, sziiy in Truunovič 9 točk itd.
J
i ?°a ?■
i
ie
ii-
e-
:t>!
:Z>
jl!
m*
bli
•c*
:ef
jo-
af'
i«'
.8l
+•
tC'
llH
na-
ter
C(1°
a.
*
S F O F T
Dreher je Skednja tesno zo petami
Se štiri nedelje in prvenstva Tržaškega ozemlja bo konec. Skoraj bi lahko dejali, da je dokončno odpadla kot kandidatka za prvo mesto Magdalena. Sv. Ana je že prej zaostala. To-ria Dreher se je povzpel čisto do Skednja, a ima odigrano tekmo tekmo več. " To nedeljo sta se srečala prav direktna nasprotnika Skedenj in Magdalena. Ce bi zmagala Magdalena, bi dohitela Skedenj. Toda zgodilo se je hrugače — Skedenj je zmagal (3:1) in sedaj znaša razlika na lestvici med obema štiri točke. To je seveda ob koncu tekme* anja precej. Sv. Ana le izgubila z Miljami (3:2). Ce bi Miljčani v tem prvenstvu ne pričeli tako pozno dobro igrati, bi bili da-nes lahko med prvimi. Z enakim re-žolLatom je Dreher zaključil tekmo s Costalungo (3:2). Rojan se zdi igra v tem tekmovanju zgolj vlogo dobav-Ijalca točk — drugim, tako je to ne-hčljo spet izgubil s tovarno strojev 5:0. Ostali rezultati:	Pristaniščniki-
Montebello 5:2, Piran-Izola 2:0, Umag-
Aurora 1:1.
Dva poraza Ponziane
Naši športniki doma in po svetu
Tekme baiincarjev so včasih kar napete. Tako sta se nedavno openski moštvi A in B borili dve uri in četrt, dokler ni moštvo A zmagalo. Balin-carji s Konkonela nimajo niti lastnega igrišča, a jim je vendar uspelo premagati bazoviško B moštvo z 12:19. Tem laže je pa A moštvo iz Bazovice odpravilo Trebence. Zdi se, da bodo ti A-Bazovci sploh končni zmagovalci. Turnir postaja čedalje bolj privlačen. * * *
Balkansko srednjeevropskih iger,
ki se bodo pričele 1. junija s turnirjem rokoborbe v Sarajevu, se bodo udeležili tudi Tržačani. Tržaško reprezentanco bosta spremljala Dino Sartori in mednarodni sodnik Franc Boccolu.
Y Budimpešti bo za stoletnico ogrske osvoboditve v dneh od 5. do 7. junija velika športng manifestacija, ki se je bodo udeležili atleti več kot desetih držav. Program bo obsegal le lahkoatletske panoge. Iz Trsta se bodo
PRIZOR IZ TEKME V KOŠARKI, KI JE MED NASO MLADINO ZELO PRILJUBLJENA.
udeležili teh športnih prireditev trije atleti: Roman Trani, Marija Sulčič in Lucijan Sedmak.
Jm£esBmwmšiš fizšmShamškš MAŠiŠMIAi TITU
Za rojstni dan maršala Tita — 25. maj — so prišle iz vse države v Beograd štafete fizkulturnlkov, ki so prinesle pozdrave in čestitke z zasobljubami vsega jugoslovanskega ljudstva, štafete so krenile od skrajnih meja države, s Triglava in z dalmatinskih otokov, s prekmurskih ravnin in macedon-skih hribov. Tako so z vrha Triglava odnesli alpinisti štafetno palico, ki so jo nato predali alpinskim smučarskim prvakom Muleju, Ratnikovi, Magušarju ter mlajšim prvakom. Potem so gozdarji, drvarji in lovci pohiteli s štafeto v dolino Krme, od koder so jo zopet fizkulturniki prenesli na Jesenice delavcem. Štafeta je tekla naprej proti Kranju in Ljubljani. Povsod so se ji pridružile štafete s stranskih prog, povsod ji je ljudstvo prirejalo lepe sprejeme.
V Ljubljani, kjer je bil stik štafet iz vseh krajev Slovenije, se je zbrala k sprejemu desettisočglava množica, ki je z navdušenjem ZMzdravila prihod tekačev. Sprejeli so jih podpredsednik vlade dr. Marjan Brecelj in drugi predstavniki oblasti in JA. Mini-
ster Brecelj je prebral spomenico, ki jo je slovensko ljudstvo poslalo maršalu Titu za njegov rojstni dan, nakar je izročil zastopniku mladine štafetno palico Slovenije, polkovnik Sojič pa letalskemu oficirju štafetno palico jugoslovanskega vojnega letalstva. Štafeti sta nadaljevali pot proti Novemu mestu in Zagrebu.
Uspehi sovjetskih iahkoatletov
Sovjetski športniki so v prvih lahkoatletskih tekmovanjih pomladne sezone pokazali dobre rezultate. Sovjetski in evropski prvak Heino Lip je vrgel kroglo 16.35 m, kar je eden izmed najboljših svetovnih rezultatov. Sovjetski prvak Aleksander Sehtel je vrgel kladivo 52.50 m. Dženadi Reš iz Leningrada je skočil 190 cm visoko (najboljših skok lanske in sedanje sezone). Vladimir Filin je v teku na >00 m dosegel čas 10.9 sekund. Svetovna prvakinja Ljudmila Anokina | je zagnala kopje 44.20 m .
Sredi prejšnjega tedna je Pon-2iana odigrala svojo zaostalo tekmo s Partizanom kar na Reki. Rečani s° imeli priložnost videti kopico golov, od katerih pa je bil le eden v korist Ponziane, osem pa jih. je basni razpoloženi Partizan. Baje so trije padli iz «off sidea», toda tudi Pet je mnogo. Tako si je Ponziana ''Pridobila» prvenstvo v prejetih Solih. V nedeljo je odigrala Pon-riana še tekmo z Lokomotivo v Zagrebu. Tekma je bila dovolj na-Peta in Ponziana nikakor ni igrala Podrejene vloge. Vendar so s 3:0 ZrhaSali domačini. V Beogradu pa ie Metalac uspel premagati Crno Zv'ezdo z 2:1.
Ljubljanska Enotnost je morala Prispeti do zadnjega kola nogometnega prvenstva II. zvezne lige, 't3 je na domačem terenu dosegla Prvo zmago, čeprav tesno: z .1:0 je Premagala pančevski Dinamo.
Hajduk je igral v okviru sindi-kalnih slovesnosti mesta Brna z reprezentanco tega mesta ter jo Premagal s 5:3. Prej pa je Hajduk
Premagal tudi enajsterico tekstilne Tvarne. Nehera z rezultatom 3:2.
Reprezentanca se ie slabo predstavila
. 'J'e^en za tem, ko so bili kot 1 zavna reprezentanca temeljito Potolčeni, so prišli Torinčani v k Triestini. Sicer jih je bilo ■ rn° šest ^ jjedeijskih reprezen--vev, a vendar dovolj, da je stalo jasno, zakaj so tako «od-p1Cn,0>> izgubili. Triestina je ubrala sv - Svoiemu nasprotniku neko »krstno taktiko, ki se je izka-k°t koristna. Torino ni prišel b izi'aza. Tekma se je končala če 2 Sola, kar je še dovolj pravi-bjj» Rezultat. Triestina se je prije t a na dve točki Milanu'; ki (|.q.° nedeljo izgubil s Modeno p' Juventus je v sicer slabi igri tor rn‘U”ala Homo s 3:0. Borba gre riast' Za druS° mesto. Gneča pa je t jo J- d0 koncu lestvice, kjer ima-(Sai lrìe klubi enako število točk in » mitana, Roma, Alessandria Narir ,r:cklese); še manj pa jih imata tet- 1 in Vicenza. Rezultati ostalih kiorpl.SO bili: Genoa - Bari 2:2; Boj0 “ona - Sampdoria 4:3; Lazio -5:i- ?na 2:1; Pro Patria - Lucchese Da’, dler . Vicenza 2:0; Salernita-
Vcp-po *essandria 1:0'’ NaP°ll " Li-
ko]0 ”;0. Danes igrajo naslednje
Nogomet po svelo
- CSK 2:,
ev akmi za balkansko-srednje-'bačž-8^0 no§°metno prvenstvo je Sala - v a reprezentanca prema-sko ^skoslovaško z 2:1, z alban-b° (o.Q^e tirani igrala neodloče-
V
cij0 ■ ieduarodni tekmi med Franki v p_ škotsko je Francija zmaga-*taZali a.nzu s 3:0. dasi so Skoti po 11 lepšo igro.
Jugoslovanski plavalci se resno pripravljajo na težke naloge
Vse športnike čakajo letos težke naloge. Razen domačih nastopov, kjer naj pokažejo rezultate svojih prizadevanj, se bodo morali tekmovalci pomeriti v mednarodnih srečanjih, da se uveljavijo kot predstavniki svoje domovine. Višek bodo ti nastopi dosegli na olimpiadi, kjer bodo tekmovali športniki z vsega sveta v vseh športnih pagonah (razen zimskih).
Za olimpiade pa je treba dvojne borbe. Ne-le borbe na samem nastopu vLondonu, kjer bo olimpiada, temveč najprej si je treba sploh priboriti dostop na olimpiade. Ce je n. pr. kdo državni prvak v kaki disciplini, to še nikakor ne zadostuje za udeležbo na olimpiadi, če njegov rezultat ni tako dober, da bi dosegel tisti minimum, ki so ga postavili kot mejo, ki jo mora atlet prekoračiti, da ima sploh pristop na olimpiade. Tako je na primer možno, da predstavlja skok v daljino 7 m v kaki državi rekord, a kdor se hoče na olimpiadi uvrstiti med skakalce v daljino, je moral v svoji športni «karieri» Že skočiti 7,10 m; to pa že ni več tako malo. Podobno so tudi za plavalce postavljene take zahteve. Gre torej več kot zgolj za to, da kdo preplava progo pred ostalimi in zmaga; treba je tudi doseči tako dober čas, da tekmovalcu odpre vrata v družbo «olimpionikov».
Letos so se jugoslovanski plavalci resno pripravljali — in se seveda še
pripravljajo — za težke naloge, ki -jih čakajo. Najboljši plavalci so bili zbrani v Beogradu na skupnem treningu, ki se je izvajal po natančno izdelanem načrtu. Tre-rezultati junorjev Kvinca 5:07.3 in zultate. Mnogi med njimi so postavili svoje doslej najboljše rezultate ,ki prekašajo državne rekorde, nekateri pa najboljše rezultate po osvoboditvi. Tako je plaval Vidovič na 400 m prosto v 4:54.4, kar je najboljši rezultat po osvoboditvi in predstavlja tudi v mednarodnem merilu odličen čas. Pa tudi Mislava Stipetiča 5:08.5 sta znatno -ar Buoijpo ijgasop ‘03 §oJko °nq
IJlC ‘ptEAEld OS qtD9S9UJ ipj} O^
ning je pričel prve dni februarja, boljša od časa zmagovalca na nedavnem dvoboju med Italijo in Avstrijo (Malena 5:13). Boris Skana-ta je že presegel vse svoje lanske rezultate in je plaval 100 m prosto v 1:01.3, 200 m v 2:13.4 in 400 m v 5:09.9. Za progo 200 m prsno ima Jugoslavija izboren kader. Lasle je četrti plavalec, ki plava to progo pod 2:50, — in sicer je dosegel čas 2:48.2, na 100 m prsno pa 1:14. Bije-lič pa je izenačil svoj doslej najboljši rezultat 2:47.2. Maroje Milo-slavič je s časom 1:09.2 na 100 m hrbtno za 2 sekundi izboljšal rekord Draška Vilfana 1:11.2 iz leta 1936. (Zanimivo, da je z enakim rezultatom postavil Avstrijec Kop-
pelstatter na prej omenjenem dvoboju nov avstrijski rekord, a Italijan Massaria je kot drugi plaval v času Vilfanovega rekorda.). Mladi Finci je na isti progi dosegel čas 1:15.6.
Med plavalkami je najboljša Miša Stanojeva, ki je 200 m prosto preplavala v 2:50.0, kar je za 3 sekunde boljše od državnega rekorda. Cipci pa je popravila svoj dosedanji najboljši rezultat na 1:30.4.
BARTOLI, ZMAGOVALEC PRI NEDELJSKI DIRKI.
Ostali rezultati so takšni, kakršne so plavalci postavljali navadno šele ob koncu sezone ;med temi je Puharjev čas pod 5 minut na 400 m prosto in dobri časi Barbierija, Brandnerja, Ljepotice, Vlada Kor-pesa, Grkiniča in Iliča.
Prvi javni nastop plavalcev bo dvoboj med plavalci iz obmorskih krajev in med tistimi, ki «žive» v sladki vodi. Ta dvoboj bo 6. junija, a 20 junija bo srečanje z madžarsko reprezentanzo v Budimpešti. V prvi polovici julija pa se bodo jugoslovanski plavalci na poti v London ustavili v Milanu, kjer bo dvoboj z italijansko reprezentanco. V Trstu pričakujemo z napetostjo zlasti tega dogodka, v upanju, da mu bomo lahko osebno prisostvovali.
V Budimpešti bo 5. in 6. junija mladinsko plavalno tekmovanje, na katerem bodo nastopile mladinske reprezentance držav, ki sodelujejo v tekmah za balkansko-srednje-evropske igre. Na teh tekmah bo sodelovala tudi jugoslovanska reprezentanca, ki jo sestavljajo naslednji plavalci in plavalke — mladinci:	Kvinc, Pelan, Mislav
Stipetič, Brandner, Haze, Korpes, Finzi, Karanbič, Plavšič in Ma-tejič; mladinke: Juvančič, Modic, Jamnik, Zajič, Paškvan, Miša Stanojeva in Hoffman.
ZA BISTRE QI.AVE
KRIŽANKA
ABCČ DEFG H I J
Vodoravno: 1. primorsko letovišče — čas; 2. predlog — dan v rimskem koldarju — žival; 3. žuželka
—	del prediva; 4. pritok Save — prometna naprava; 5. časovna enota — stročnica — vprašalnica; 6. osebni zaimek — poljska rastlina
—	jed; 7. ugovor — vrsta žita; 8. orodje — pritok Visle; 9. upanje — del telesa — veznik; 10. žensko ime
—	malovredna stvar •— cvetica; 11. veznik — krajina v Istri
Navpično:	A. pesnitev — vrsta
časopisnega članka; B. predlog — krajina v Svici — moško ime: C. osebni zaimek — znanost; C. pritok Donave —* del noge; D. žensko ime — časovna enota — oziralni zaimek; E. oblika pomožnega glagola — živilo — korobač; F. poslopje — reka v Sloveniji; G. poljedelsko orodje — bolezen; H. razvoj — sorodnik — osebni zaimek; I. sorodnik — kraj na Notranjskem
—	pijača; J. kraj na Gorenjskem
—	mesto ob Jadranu.
Resiteli ugank št. 66
KRIŽANKA. Vodoravno: 1. Sarajevo — up; 2. akt — ali — oje; 3. po
—	Iva — svet; 4. ura — ulica; 5. vrh
—	grad; 6. mah — krap — ud; 7. as
—	klor — ona; 8. Srem — Ana; 9. meter — kri; 10. oris — Lea — ta;
11. rak — Kersnik. Navpično: A. sapa — marmor; B. ako — vas — era: C. rt — Urh — stik; C. irh — kres; D. Java — kler; E. Ela — grom — le; F. vi — urar — ker; G. slap — Aras; H. Ovid — oni; I. ujec — Una — ti; J. peratda — sak.
STOPNICE: k, uk, tok, umik, zidak, ovinek, veletok, — Kutuzov.
Tovariša iz Ljubljane, ki nam pošilja rešitve in se podpisuje samo «Fizkulturnik», prosimo, da nam pove svoje ime. Lahko bi se zgodilo, da bi bil izžreban, toda če nimamo imena in naslova, mu ne moremo pomagati.
Imena izžrebancev bomo objavili prihodnjič za dve številki. Obenem sporočamo izžrebanim, da smo v poslednjem času za nagrado večinoma določili brezplačno pošiljanje lista.
K apou št. 69
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednik «
Odaovorni urednik Jože Koren
Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu
JRitifri» Icmltartli Ite pmiétl
mieesi firme „iHasfalcnl"
Velecenjeni gospod Padre Lombardi, Trst.
Moj tržaški zastopnik mi je poročal o Vašem nastopu v Trstu in o velikopotezni reklami, ki je spremljala ta nastop. Ves sem navdušen. Časopisni članki, pogovori z novinarji, ustna propaganda, osebna vabila, zvočniki, prenosi v druge cerkve in sosedna mesta.... Imenitno, grandiozno, wonderfull! Noben Amerikance Vas ne doseza. To je več nego amerikanska reklama. Vaše delo je dobro in hvalevredno. ampak ni sigurno. Padre Eusebio je tudi širil propagando za krščansko ljubezen v politični omaki, pa se mu je omaka skisala. Zdaj razmišlja v nekem brazilskem samostanu o svoji zmoti. Zato Vam predlagam, da postanete sodelavec v mojem koncernu. Vaša brezmejna nadarjenost za propagando mi je porok za uspeh. Ponujam .Vam kot plačo trikratni znesek, ki ga zdaj zaslužite. Proizvajam zobno pasto «Mastodont», ki je priznano dobro blago in se nikoli ne bo skisalo. Brzojavite mi takoj! Potni stroški Vam bodo povrnjeni. Z odličnim spoštovanjem John Smith, kralj zobne paste «Mastodont».
Gospodar j ev -'as » Voce del padrone
Mi© :
Stopil sem v bar. Pri mizi je sedel moj stari znanec odvetnik dr. Niko Novak.
—	Zdravo Niko! Kar veselim se te. Ze dolgo se nisva videla.
—	Zdravo Dodo! Sedi, Boš kaj povedal.
Z odvetnikom Novakom sva se imela pomeniti o marsičem, ker je preteklo nekaj let od najinega zadnjega srečanja. Da ga spravim v dobro razpoloženje, sem sklenil, da začnem pogovor o važni kriminalni zadevi. Življenjsko izkustvo me namreč uči, da so ljudje v pretežni večini najbolj zadovoljni, če lahko govorijo o svoji stroki. Začel sem torej:
— Ati si bral Niko, o brigadirju tržaške civilne policije, ki je bil aretiran v Benetkah?
— Sem. Toda ne spominjam se podrobnosti.
— Dovoli, da ti jih prikličem v spomin! Dva' Tržačana, Renato Grani in Mario Morucchi, sta prišla v menjalnico Dufour v Benetkah, češ da bi rada kupila 5000 dolarjev. Dutour je odgovoril, da dolarje lahko preskrbi za naslednji dan. Dogovorili so se za sestanek. Tržačana sta takoj brzojavila svojemu prijatelju Hugonu Valle, brigadirju kriminalnega preiskovalnega oddelka civilne policije v Trstu in ta se ie pri sestanku naslednjega dne pojavil kakor «deus ex macchina», pokazal svojo policijsko legitimacijo in dolarje zaplenil, ker je kupčija s tujimi valutami prepovedana. Opehar
|e potem
jeni Dufour je stvar prijavil in tako je prišlo do aretacije.
— 'No, in kaj je posebnega na tem? — Pomisli, kak škandal! Clan tržaške policije, ki je razglašena za naj-
Tš&nk iiitsft
POLICIST: Vi imate orožje. TRŽAČAN: Seveda, tank v kovčegu.
tri v
boljšo na svetu, in celo brigadir te policije, dodeljen kriminalnemu oddelku. sodeluje z navadnimi goljufi pri zločinskem podvigu ter pomaga opehariti poštenega obrtnika. To je nezaslišano. To je skrajna pokvarjenost, gniloba! V dobrih rokah smo! Kriminalci dobivajo uniforme in potem lahko izvršujejo svoje temne podvige. In še plačani so .za to! Kaj takega je samo v Trstu mogoče. Ne najdem besed. da bi...
— Le pomiri se! In ne sodi prena-gio, kakor je to pri vas novinarjih včasih navada! Kaj pa je brigadir Valle navsezadnje storil? Pokazal je svojo legitimacijo in zaplenil denar. Ali ni to bila njegova uradna dolžnost? Trgovina z valutami je po zakonu prepovedana in brigadir Je moral skrbeti za to, da se zakon spoštuje. Ce se ne bi bila vmešala beneška policija, bi bil on oddal denar svojemu uradnemu predstojniku. Stvar bi bila s tem končana. Graje vredna je beneška policija, ki je posegla vmes. da ščiti interese Benečana Dufourja. čeprav je ta s prodajo dolarjev hotel kršiti zakon Ce hočeš protestirati, protestiraj torej proti beneški policiji, tržaškega brigadirja pa pusti lepo pri miru! On zaslužit za svojo uradno vnemo priznanje in povišanje. In jaz upam ter sem prepričan, da mu -na to ne bo treba dolgo čakati.
Pozorno sem pogledal svojega prijatelja Nika. Bogme! Držal se Je čisto resno. Nepojmljivo! Zdaj vidim, da nisem za ta svet!
Pet«!! odšel v Ameriko
Poročajo, da je Peter odšel v Ameriko. Morda bo zasedel prestol v Argentini, kajti vedel je, da je tam nekaj njegovih zvestih podanikov.. Dolgo je čakal in upal, da se povrne med svoje in kot kaže, mu je na ta način to res uspelo.
Pisma iz Rima
Dragi Tržačani in Goričani!
Moja vlada je točno obveščena o tem, da prebivalstvo Trsta in Go-
rice predvsem potrebuje in želi dela in kruha. Ampak ne moremo pomagati. Potrpite! Sedaj vam pošiljamo zlato kolajno za hrabrost. Ta kolajna naj vam bo priznanje za junaštvo v preteklih borbah od leta 1848 naprej ter naj vam bo vzpodbuda v sedanji in bodoči borbi proti stiski in bedi. Dominus vobiseum!
De Gasp eri
Upravičena bojazen
Prvi esule:	Ali si bral? 195.439
podpisov, ki so jih poslali iz Trsta v Rim, je imelo vendarle uspeh. V Italiji bodo priredili denarno zbirko za nas.
Drugi esule: Bral sem. Upajmo, da pri zbirki ne bo toliko ponarejenih bankovcev, kolikor je bilo ponarejenih podpisov!
MIARJIJEF GOVOR POLICISTOM
MI ANI: PRIJATELJI, NAROD ZAHTEVA SVOBODNE VOLITVE. CE BOM PRISILJEN KLONITI IN RAZPISATI VOLITVE, SE ZANAŠAM SAMO NA VASO POMOČ, KAJTI VEDITE, DA V SLOGI JE MOC.
I '	-------—	■
Beršie „Kraško Burjo**
1SOIMI S&OiFŽENSlO MlIMOKISTieMI la I S T M A. TRŽAŠKEM OZEME.JU
PEPA
PIŠE ^
J OC I
Draga Juca!
Kaj da v kinu se predvaja, to oznanjajo plakati, kalešna tekma bo v nedeljo moreš na plakatih brati;
Kakšen konjak je najboijSi, tudi to je stvar plakata, in se io, ce ata uoksača za prvenstvo boj imata.
Ta in slična oznanila spada/o v plakatno sluibo, zdaj pa v to plakata gol sivo prišel je Se eden v družbo.
Ta občinstvu je naznanjal, da Lombardi se pripelje, ki s pridigovanjem svetim, vse, kar rdeče ;e, v prah zmelje. O ljubezni je govoril, in Se marsikaj povedal, blažene roke je zvijal, milo proti nebu gledal.
A pričakovanja niso ti plakati izpolnili, vse premalo poslušalcev k pridigi so navabili.
Kdor razlaga o Ljubezni, sam pa vse drugače dela,
taksnega, i i.. n
naj z neba udari strela I Belo, rdeči in zeleni Šovinistični kokardi kljub reklami slabo služil rimski pater je Lombardi.
Zdaj se je menda odpeljal spet v domače kraje svoje.
Iter uvidel, da Tržačan ne posluša, kar on poje. NeStevilni policaji v Trstu so Številke sneli, saj tako so vsi enaki, kaj bi Se številke imeli 1 Kdo bi vedel, če ni morda, tole v interesu mira, da najboljša policija se nič vet ne numerira.
Kajti se med na So s!ra*o vzbuja le nemir m zmeda, če kak član od SlAU-a na Številko ji pogleda.
Zdaj incognito Čerini bodo brez skrbi mlatili, ne da časopisi potlej bi številko oznarnu.
Piscu Feiglu tam v Gorici, hudo kazen so nabili, moi resnico je napisal, no, pa so ga obsodili.
Ce bi oisOi neresnico, bi deležen bli pohvale, za resnico, pa, seveda, tani ti na poznajo šale.
Človek se tako svrašuje:
Le zakaj ima Pravica tam v Gorici z mio ovili obe ući in pol lica r Kaj oči si povezuje!
Treba ji ie f Ta je lepa!
Saj tako vsak ve in vidi, da ta revica je ~ slepa.
Očona prirejen specialno za demokristjane
Očenaš, ki si v Washmgtonu, posvečeno bodi Marshallovo ime, pridi k nam kraljestvo Umbertovo, zgodi se Trumanova volja, kakor v USA tako v Italiji. Daj nam danes naš volivni kruh, odpusti nam naše reparacije, kakor mi odpuščamo svojim fašistom in ne odpelji nas v socializem, temveč reši nas Togliatija. Amen.
Ceščena pomoč, dolarjev polna. De Gasperi je s teboj, blažena si med fašisti in blažen je sad tvojega podjarmljenja. Sveta pomoč, dolarjev polna, padaj na nas desničarje, zdaj in v naši zadnji uri. Amen.
Padro Lombardi pridiga
Drage ovčice in ovni! Lepo je, da ste kristjani. Toda časi so trdi. Danes morate biti več: Morate biti demokristjani!
Prvi in štiriindvajseti maj
Prav okoli 24. maja so se pojavili po mestu lepaki s slikami prvomajskih prireditev. Na teh lepakih je videti ogromno množico ljudi, ki so prvega maja dali duška svojim čustvom. Zelo propagirani 24. maj pa ni bil obiskan tako kot so organizatorji želeli. Tako se je zgodno, da je 24. maja mrgolelo ljudi na lepakih in izpolnjevalo praznino 24 maja. Morda bo sedaj prišlo na misel gospodom od «Voce libera» da prefotografirajo slike s plakatov in prikažejo zbrano množico na prvega maja, kot pros-iavljalce 24. maja. Saj je le 24 dni vmes. Vmes je pa še nekaj drugega-Namreč to, da se je spet enkrat jasno videlo, za koga je Tržačan.
itospod Sforza in Jugoslavija
Zvedelo se je, da je gospod Sforza velik prijatelj Jugoslavije. Temu ni oporekati. Pripomniti je k temu prijateljstvu le to, da je mož prijatelj stare Jugoslavije, nova pa mu je fa-ko kot njegovim gospodarjem trn V peti.
Jz Turchije
V Turčiji vlada v nekaterih okrajih lakota. Pa se je spomnil nekdo in predlagal: «Prosirrro za pomoč Ameriko!» Nekdo, ki je imel glavo na pravem koncu,_ pa ga Je zavrnil: «Nikar! Lakota je nastopila po ameriški pomoči. Ce jo še zaorosimo, se razširi še v druge okraje!»
Zdaj končujem svoje pismo. Pridi te dni v gledališčet prav bo, veš, da nas, Sancina ob proslavi čim več obišče ; pet in dvajset let na odru!
To ie, Juca, težek kruh! Pridi tudi ti ga gledat, kakšen bo Mndest Skopuh!
Te pozdravlja Tvoja
Pepa
Smola ctveM kozlov
Neki Bogdan Radica je v ameriški reviji «The New Laider» povedal, da Trst ni ne jugoslovanski in ne italijanski. Dva kozla sta se zaletela v to ugotovitev. Prvi iz hleva SDZ je zameketal, da je res tako in da je najbolje, če ostane Trst kar srce katoliške federacije, ki bi ne imela ničesar skupnega z Jugoslavijo. Drugi kozel iz hleva Lege
nazionale pa je zameketal staro P0-pevko, da je Trst samo italijansK' in da nič ni treba, da bi postal h0-vi Babilon.
Pameten Tržačan pa je ugotovi’ da je Trst že Babilon in že vat| kanska federacija, saj je poln stov in škvadristov, belogardist0^ četnikov,- ustašev, črncev itd. in ^ sklenil pomesti s to družbo. Na prej pa je posvetil obema kozloh13.