Dr. Ivan E. Krek umrl. iLz Jugoslovanske .pisarne v Was-hingtonu smo prejeli sledečo .brzojavko: Prvoboritelj jugoslovanske ideje, vodja Slovencev, Brvaitov in1 Srbov, driaivni poslanec v starem kraju, Dr. Ivan Krek umrl. V dno duše poražen javljam to1 tožno vest in kličem z vami vred: Slava njieigovemu spominu. Dr. Marušič. —Mfed nami je nekaj nepa-trijotičnih ljudi, ki so za časa , kampanje za Liberty posojilo napeli vse sile, da pregovorijo razna društva in institucije, da ne podpišejo Liberty posojila. Direktnega vzroika za svoje nezvesto obnašanje nimajo in ne morejo navesti e-nega samega angutmemta, za- , kaj se 'Liberty posojilo ne bi smelo kupiti, ampalk po ovjn-kih, zahrbtno insinuirajo. zavijajo, sumničijo tako dolgo, da v resnici vzbudijo dvom in nezaupnost pri masi. To so in-Idirektni »nemški zagovorniki, ker direktno se ne upajo v javnost, ampak skrivej, zavijajo dieilujejo proti Zjed. državam. To so maši boljševiki, nehvaležna jata, ki se je vgnjezklila v Zjed. državah, katerim se ima zahvaliti za vse, kar ima. Govoriti proti Liberty bondom ni samo protipostavno, ampalk sflorajno nepremišljeno,'da — < neumno. Kajti, nobetni first mortgage, (nobena / sikuriteta ni bolj varna na svetu kot Li-. berty bondi. Če .bi kdo vprašal, kaj hoče iraje first montga-ge ali Liberty bond, bi vsak Aimerikanec odgovorit, da želi Liberty -bond, kajti na mortgage je treba plačati idavke, zemljiška vrednost se zniža, Ihiša pogori, dočim so Liberty bondi stalni, in vredni 'kot suho zslato. Drugič :pa je protipostavno, po postavi jako kaz- , njivo ddtvračati na kakoršen-koli način od (kupovanja Liberty bondov. Liberty bondov le onemu ni treba kupovati, ki ničesar nima, vsak druig pa, ki ima le nekaj, naj jih kupi, kajti s tem brani denar, ki mu bo jako -koristno prišel. Frank Ilvin je 'bil obsojen na šest mesecev ječe m $500 kazni, ker je govorili proti Liberty bon-diom in s tem dajal indirektno podporo kajzerju. Rojake s« prosi, da pazijo na vse one, ki govotrijo proti Liberty bon-dbm. Za njih imena bi rad vedel zvezini izvanredni zastopnik v Clevelandu, ki ima svoj urad v tretjem naldlstropju poštnega poslopja. Tja se jva nemštkia ogleduha, moškega in žensko so prijeli zvezini detektivi v soboto v Clevelandu. Njiju imena držijo tajno. Kovala sta načrte proti vladi. Washington, 11. nov. Vlada je sprejela nov sistem glede bodočega vpoklica onih devet milijonov nidakUemčeiv, ki so se registrirali, pa še niso bili poklicani v vojno službo. Namesto, da bi se klicalo može v v vojno službo po zaporednih številkah, kakor so .bili izžrebani se bo sedaj vse one, tki še niso poklicani, razdelilo v pet raiznedov, in sicer na način, da bodejo najprvo poklicani oni, ki so v prvem razredu, drugič oni, ki so v Idlruigem, potem v tretjem, itd. Vsak, ki se je registriral, bo dobil vprašalno polo, in iz te vprašalne pole, Iki se vrne vojni komisiji, s« bo potean odločilo, v kateri razred spada registrirani. Ko bodejo uporabili in poikicali vse moštvo iz 1 .razredla, pride na vrsto moštvo iz drugega 'razreda. S tem bo spreme-njiem ves Usedanji sistem. N. pr.. oseba, katere zaporedna številka je bila med zadnjimi izžrebana, prfrlie lahko sedaj najprvo na yrsto, oseba pa, ki bi morala radi svoje zaporedne številke takoj priti na vrsto, pa sploih klicana ne bo. Vsakdo bo imel pravico pritožiti se, če mu ne bo ugajal razred, kamor ga uvrstijo. Registrirane se bo razdelilo v sledeče razrede: 1. Samski možje, ki nimajo za nikogar skrbeti; možje z ženio in otroci, ki se lahko preživijo, ne da bi mož delal. 2. Možje z ženami, ki so za-posljene pri deilu in se lahko preživijo, farmarski delavci in izučeni obrtniki. 3. Možje ki morajo podpirati starce aili od njih odvisni sorodnike, mestni in county uradniki, poštarji, policisti, ognjegasci, farmarski in inldu-strijski izvedenci. 4. O že nje ni mošlki z žienami in otroci, ki so 'popolnoma odvisni od moževega dela. 5. Državni in zvezini urad-ijiki, tujci in sovražniki, osebe v mornarski službi, moralno propadli in fizično nesposobni. Za slučaj, icUa se dokaže, da je bil kdo poslan v vojaško taborišče in je pustil doma ženo ali sorodnike, katere bi moral podpirati, izda generalni adljutant povelje, da se preišče tak slučaj, in če se dože-nei, da je resnica, tedaj se vpoklicanega lahko nemudoma pošlje iz taborišča. Kerenski je uničil boljševike. ..... ' •' __K' - ^ Zveste čete, močne 200.000 mož, so se pridružile Kerenskiju ki je zopet v Petrogradu. Anarhisti ne morejo vladati v Rusiji, ker jili ljudstvo sovraži New York, u. nov. —Herman Bernstein-, ruslki pisatelj in časnikar, ki se je pravkar vrnil iz Rusij«, se je izjavil, da vlada anarhistov v Petrogradu pod vodstvom Lenina in Trotzkya ne bo trajala dolgo. Kieirenski je bil najboljši mož, ki ga je Rusija mogla imeti v teh dnevih, in da je njegov padec povzročfe nemška vladla po svojih plačanih agentih, meitH katere se šteje tudi Lenine, sedanji ruski ministerski predsednik. Bennstein se je izjavil: 4Ne gre se za Keren-sJkija ali koga družeča, ampak za sistem, katerega je Kleren-i&i zastopal. Ljudje, ki so se borili desetletja za rusko svobodo, ptomagajo vsi Kerenskiju. Nobena vlada v Rusiji, ki nima podpore veteranov ruske svobode, se ne more dolgo obdržati. Program boljše-vikov 'je program ekstremnih socijalistov in je popoHnoma enak anarhizmu. Boljševiki so ameriški I. W. W. Včasih se znajde med njimi kak izvrsten človek todla njih naulki niso za današnje razmetffc. Vzelo bo precej časa, predno se bodejo razmere v Rusiji tako zjasnile da se bo laiilko računalo na odgovorno, ljudsiko in stalno vlaJd'o. Lansko n upornikov, hiitro-prestopajo k Kerenskiju. V mestu se yrši niekaj krvavih spopadiov, stavlja, tla so čete, ki so ostale izveste, prej.šni vladi, blizu Petrograda in da^ se bliža iz Finske ena divizija ko-zakov. Celo garnizija v Petrogradu, ki je bila pred dvema dnevoma se podala novi vladi, je spremenila svoje mnenje in se je Uteloma izjavila za Ke-rtenskija. Nemci zasedli Helsingfors. Ijondon, ir. nov. Nemške armade so dospele v Helsingfors, (glavno mesto Finske, kjer je velika tridlnjava, ki brani dohod proti Petrogradu. Hieilsingfors, ki šteje nad 100. 000 prebivalcev leži ob Finskem zalivu, nasproti Revalu in je po železnici zvezano s Petnogradom, od katerega je oddaljieno 190 milj. Načrt nem ški je polagoma ottkoiliti Pet-rograd iz vseh strani, in zapreti vse izihode. Nemške čete so zasedle tufcW Aland otolke v Baltiškem -zalivu, med Finsko rn Švedsko. Nttnci niso naleteli nikjer na odpor. Jasno je, da prodajajo boljševiki Rusijo Nemcem. Nemci tepeni v Flandriji. London, Di; nov. Angleške čete so danes v Passchiendaile okolici napredovale za pol milje na fronti, 2500 jardov. Angleži se niso polastili samo • vseh tločk, kartere so nameravali, afnpak osvojili so še ne- , nekajjdntgilh pozicij. Napad se je pričeli ob 6. uri, zvečer v dežju, ki je vso lokoJico spreme-| nil v morje blata, in ob 10. zvečer so bili Nemci izgnani iz vseh postojank. Nemci niso odlgovorili s protinapaklbm, ker so trpeli prevelike zgube. Zavezniki zmagajo na Balkanu London, ij. nov. Uradno se naznanja iz Soluna: Preteče-: no sredo smo zasedli več vasi ob rekii Struma in dobili več Ujetnikov. V neMelljo smo napadli sovražnikove strelne jarke ob Doirainf—'Vandar fronti, kjtetr smo prizadjali sovražniku hude zgitbe. Tekom oktobra smo ujeli 281 sovražnikov. • Turki, poraženi v Palestini. 'London, 11. nov. Vojni u-t rad naznanja, da angleška armada v Palestini izvrstno napreduje. Poraženi Turki bežijo na vsej fronti, Angleži so osvojili A ska ton. Turšlke zgu-bei, izven njetnikov znašajo 10.000. Število zaplenjenih to- > pov znaša 70. Angleži so še • 20 milj Od Jeruizalema. , ' Nemci 4 streljajo na bolnišnico. ► Pariz, u. nov. Nemški zra-koplovci so sinoči bombardira- ' li francosko 'bolnišnico v Zuy-deote, kjer so ubili sedem ranjencev in ranili sedem oseb. Lahi ob reki Piava. Rim, 11, nov. Viojni urad ' naznanja, da. se je nemška in - avstrijska armaldia vstavila v Ledro dolini. Tudi v Tesin o- t kraju so bili Nemci prisiljeni ' ustaviti se. Laške zadnje stra- ■ že, ki so bile obkoljene v Lo- ■ renzago, so se rešile ob kol i t ve in so dospele do glavne armade. Usodepolna bitka se približuje - . London, 11. nov. Usodepol-: na bitka za nadaljno usodo Italije se prične v nekaj dne-J vih, če ne v nekaj urah. Tu se o odločila usoda laške'armade in mogoče cele Italije. Pomočila iz dveh gtavnih mest 'if.'te-ill' .........* J ^^^ ji^l^m ...............^^ ^ " NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. z CLEVELAND, OHIO, MONDAY, NOVEMBER 12th 1917- ' LETO X. — VOL. X Evrope naiznanjajo, da so Italijani jako dobro utrjeni ob reki Piava, kjer so imeli žle • prej pripravljene postojanke. Laška armada je reorganizirana in pripravljena za boj. Cadorna je odstavljen. Rim, n. nov. Dosedanji vrhovni poveljnik laške armade, general Cadorna, je bil odstavljen in prideljen vojnemu svetu. Njegovo mesto na fronti je prevzel izkušeni gieneral Diaz. ^ Angleški topovi na fronti« Prvi angleški teski topovi so dospeli na laško fronto ob rdki Piava. Ti topovi bodejo imeli angleško moštvo. Angleški in francoski generali za povedujiejo mnogim (laškim oddelkon'i, in imajo pravico vtikati se v vse zadeve laške arinajcte. Nova nevarnost preti Italijanom. Dočim so dosedaj ( Avstrijci in Nemci napadali le na sever* | no vzhodni f font i, pa so se ■ Neimci sedaj organizirali tudi v Tridentsem okraju, kjer preti Italijanom nova nevarnost. Tridtentski okraj se začne v dolini Sugana. Če Italijani tu- ; kaj vzdržijo napad, ga bodejo vzdržali na ce/li fronti. Iz Be-rolina se poroča, da ao nem- 1 ' ške čefei že zasedle Asiago, po hudem cestnem boju. Zt leta igli6 sa Avstrijci napaidii Ita- i lijane v .tej okolici iti jih vrgli | nazaj, toda okolica pri Asiago je cuidovitia fina za obrambo, .a > in v nekaj dnevilyo bili Av- J : strijci vrženi nazaj. Nemško mnenje o Rusiji. Kodanj, n, nov. Prvi n»em- > ški listi, ki so dospeli sem, po- | ■ tem ko se je v Rusiji zvTŠila J • nova revolucija, nimajo mno-' ij ; go upanja od Rusije. Nemšloo | • čajsopisje je mnenja, da bolj-1 - ševiki v PetrograBu ne bode-;:| . jo nno^i delati po svoji glavi,f| i ampak bodetjo kmalu prisiljeni | ) slediti isti politik? kot je siedit^i , Kerenski. Splošno mnenje škega časpisja pa je, da zad-1 1 nja ruska revolucija je pov- | i zročila, da je Rusija p**polno- 1 ■ m a izven vojne in (dla se Niem-J i cem od Rusije nit treba nič več ^ : bati. Kaj piše VorwaertB? "Vorwaerts" glasilo nem-'J , .š/kiHiJ tsocijalistov, piše: Boljše- j 1 viki ne bodejo imeili uspehia,^ 1 iker je njih program nasproten, programu nemških socijali^l s-tov. Boljševiki nagovarjajo - diktaturo proletarijata, toda j - ker je to diktatura manjšine, ^ - nikdar ne more biti koristna - za ruski narod." Hans Vorst,;.« d nemški izvedenec o ruskih za-1'Jj - 'dtevah, piše, da edina stranka, * ? ki. bi mogla sedaj v Rusiji pri- - ti na povnšje, je stranka bur- 2 žoazov. To bi se meglo zgodi- | ti pa le, če bi ruski vojaški vo- | flitelji imeli dovolj fkon-trole | - nad vojaki. Toldki v tem s stojnost. Uspeh je vieidno na • stirani idlostojnih, zmernifr, gen-tlemanskih ljudi, -nikdar na - strani kričačev., o Naši bratje Čehi. Naš bratski narod) češki se s /ponosom 'lahko prišteva najbolj kulturnim in največjim nairodom sveta, kar se tiče o-mike, razuma, poštenosti in naprednosti. iDofcHm tse slovenski narod zgublja v malenkostnih, stran-ikarskih prepirih, nevoščljivo-sti, pa napreduje češki narod s skupnim, resnim delom, da daleko presega vse druge naroda. Delo čeških naseljencev v tej deželi, nastop Cehov v Ameriki, njih domovinska ljubezen je tako velika, tako vzvišena, da s ponosom šteje Amerika Čehe kot najbtelj za-zeljeroe naseljence. Pomniti moramo, da med vsemi ,s«totis»clč'i Čehov, ki j h imamo v Ameriki, ne idbbite tudi enega samega ne, ki bi zagovarjal Avstrijo. Mi vsi vemo, da imajo tudi Čehi sveje sti^nfke, so socijalisti, ikatoliki, brezvierci, svolxxlomiselci, to* da najprvb so vsi Čelhi, 'potem j)a še loaj druzegal A »kar Čehi najbolj sovražijo na svetu, je Avstrija in avstrijska vlada, kajti Avstrija je ona, ki je stoletja zatirala češki narod, Avstrija je temnila sicer sijajno bistri razum Čehov, hotela jim jia iztrgati najdražje, kar imajo, češki jezik. Toda silovita žilavost Čehov, vztrajnost in energija je preprečila vselej im vsilkdar vse temne nakane avstrijskih nemških vladarjev. Kaikio majhen se mora počutiti napram Čehom naš #1 overi-siki narod, katerega ogromna zapeljana masa še daJnie« čuti 7. nemšlko Avstrijo, še dane? ipoc'ipira skrivej največjo sovražnico slovenskega narkxla — Avstrijo. Čehi so zrčli tudi v' vsal'nii b i še noben Čeh obsojen na smrtno kazen. V resnici je to sijajen rekord. Čehi so tudi jako okretni in izvez'uani rokodelci, ki dfeilajo pri isvojem Idlelu ne samo radi zaslužka amp'alk radi samega veselja do dela. Pri tem so pa Čehi jako zmerni v jedi rre pijači in dasi so Čehi prijatelji pijače, dk bite nved njimi najmanj pijancev. Sploh je pijanec med Čelu silovito redika prikazen. Čeh ne bo delal nikdar nepotrebnih stroškov. Ni čuda, da so se razlitega ekonomično dvignili, da presegajo po svoji finančni moči slkoro vse lunuge narode. Pri Čehih ne dothite nikdar berajoev, pko se pišejo zgodovinski časi, ko se kuje usodla za bodočnost? Mi smo razcepani, masa je avstrijska, slovanski pojem še "ni prežel IdHiše naroda. Kje je slovenslko »časopisje naše, da bi v prvi vrsti buidrtlo slovensko in slo vansko zavest, a potem šele manjše stvari, ki so brez po-mena za .narod. Slovenci, mi imamo sijajen vzig'led v Čehih. Vidimo, da so napredovali, da so premožni, zato ker so narodni, ker so požrtvovalni. Pustimo jalove prepire med seboj, a Icorakaj-mo skupaj naprej. Naši bratje Čehi so nam sijajen vzigled kaj premore narod, ki je edin. t* -o- s- W' - "i T ziniajdel v materinem naročju, s»etm odlolčil tvojo usoldo na ta način, *ki najbolj ugaja meni. "V časih, ko je vladal rimski cesar Nero, sem bil jaz največji • njegov pomdčnUk. Nero je bil priprost človek in je Ikot nalašč služi'1 mojim namenom. Tadla v da/mašnjih mo- Satan se odpove v korist kajzerja. tSld 'Jelčo satiro je spisal Louis Svberkopt, Iowav in je vzbu lila .gfromovito zanimanje vsepovsod v Zjedinjenih idlržavah. Pisec teh vrstic je sprejietl pri-znalna pisma »od Rooseve/ta, moitmariškega tajnika Dankl-sa, tajnika Tumulty j a in mnogih senatorjev, generalov, pri-pngstih vojakov in mornarjev v služb; Zjed. držav Satira -e glasi: PekjJnski prosti • i. Satan, poveljnik. Viljemu H oh en zolle ruskemu, pruskemu »kralju, 'memšl!ros:l, da > -če ga ne bodemo podpirali, ■ naj 'ga ne napadamo. Obljubili : smo too, in v resnici nisano pTi-ites'li o njegovi kandidaturi niti enega napada, nasprotno, ' omenili smef njegovo kandidaturo v prijaznih besedah" dva-1 najstkrat, delaJi reklamo za ' njegove shode in se zdržali 1 vsega, Ikair bi mu znalv* zdravila, kur jm & Sbtmuv Balsam sa B O_______7__PUaCa. Boljllh ni. II U MoJi otroci «0 imeli Bi L/V V Vi C& 9 hud kaielj in po.- __kuaill ime raana ■■ adravUa, toda m 11 i Balsam I 8S m m pljuta le kaielj S for Lungs (Severov Balzam za pljuča). N« reči te tamo: "Zalim nekaj za H moj kaielj." Navadit« «e zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da m izognete nadomestitev. Zadnjih 57 l«t j« Severov Balzam za pljuča uspeino zdravil kaielj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi ao kaielj, kot na pr. katelj pri influ«nd, vnetju sapnik*, oelovakem kaliju, hripavosti in vnetju grla. lati j« izvrsten za odraal« in otrok«. C«na 25 in 60 centov. — V lekarnah vsepovsod. J*"1? • Beverora drullnak» xdravlla «0 naprodaj v Grfp Tablet« karnah VMponotf Zahtevajf« "Severova" ponjl- f Revam*« T^hlat« mMr hovam polnem ImflDu. Če Jih ne morete dobiU v II p«E llhripo"« DomaČi lekarni. naroČite Jih naravnoit od hua% SiSSSmflair W. F. SEVERA CO., §b I Cedar Rapids, Iowa ....................................................................................................................... _i._i Zdravniški recept — naša zdravila. 1 Zf\ hole'C n dot ite t-flrmniS 1 predpis. ki mora koristiti. NhŠhti zdravilom lahko popolnoma zau tate, da rttm koristijo. Če firitu se te zdravniški recefit k nam, mi garantiramo d h d ob) te f trava zdravila. SLOVENSKA Fred H. Braunlich, Ll IV Ann A |353 east ssth st. vogal st. clair avenue j DR. L. E. SIEGELSTE1N, 1 Bell Phone Cur. Pbene Main 130« CanLral 2481 K U | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI | I , H UR AID NE UREt fc I Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do S. zvečer. Ob nedeljah od 10 do 12 . 1 I HIŠE in LOTI I iiiiiiimiiiiiimiiiiimm v EUCLIDU Nove tovarne, novo mesto se gradi v Euclrdu. Slovenci, kupite lote sedaj, ral denltt se pot roji v kratkem. DANIEL GARAPIČ, I REAL ESTATE BLISS ROADf EUCLID, O. TEL. wood now II BiMBMWBMMMKf ^ ^»H-i-ii-i- r-t 'l !■ »»»■!■ ■! I I M 1 1 t i l l H' l * a *» .. o Tel. Main 2063 Cuy. Central 1690 • > i» John L. Mi he lic h :: SLOVENSKI ODVETNIK |; - {ATTORNEY AT LAW) 902-04- Engineers *Btdg. m . * 5514 St. Clair POSEBNO NAZNANILO! Dr. Cowdrlck, veUki Specljalist, le upeljal v Clevelandu vae veltk* stroje za zdravljenje ljudi. Tii bo nadaljeval zdravljenje na nafiln kot ae v! na Jtllnlkah Evrope. Ne računa nič za preiskavo, preiskava z X tarki 1e zastonj vsakemu bolniku, če se zdravi pri njem. Nič ne dene, koliko čaaa ee že zdravite, pridite, da vidite kaj ta specialist lahko naredi 2a vaa. Imate 1 Vaša prilika nered v želodcu, ka- i - ^J^'iTVA |j I Tu {a prilika, d« v ! LL Revmatizem? Glavo- ■ ^1 ci da va* z * bdi, zaprtje, nečisto M^Cg^T* \ iarkl. Nikdar, prej . , c. 1 „.„„„, uj Inpffi'^nt'■ I niste Imeli take prf- krlp Slabost, nervoz- a g^^^AJ J <|ke y meatu Oj(Jt0 noat, bruh, kaielj, tf -IJ;« 1 se preiskati takoj. » ■laba pljuča? Prlvat- A H _ Na odlašajte, ker ne bolezni? I. t. d. J\[ v Jt nevarno. $1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE ČE STE BOLNI IJ Pridite takoj in U fipecljallsf popolnoma prelSče, potem zveste, če morete ozdravetl, ker uapeb je odvisen od prelakave. Njegovi krasni ✓ stroji is vseh delov sveta, jnu pomagajo, da Ima najboljši zdravniški urad v mestu. Ko so druge metode zdravljenja zgubile moč, dobite tukaj uapeh. Brez vprašanja, kakino bolezen Imate, če zdravnik vidi, da se da ozdravetl, bodite prepričani, da kmalu ozdravite, in nikomur ni treba zapraviti denarja, ne da bi dobil uspeh. Pridite in pogovorite ae privatno a zdravnikom. sii&nega djernipna, uspešnega zločinca, «1 ker sem jar posebnega zastbpnika, da ustvarim .podiru-žn/icio pekla na zemlji. Dal sem ti aibnorma'lno ic-ljo, Ogromno zalogo sebično- BULETIN ZA SLOVENSKI NARODNI DOM. Cleveland, Ohio, za mesec oktober, g^ Blagajna , Dotrua je z dine 31. oktobra 1917 marasla nad $18.000.00, to je dokaz, tia se vedno delujte za Dom in dla ideja f i>e sipi, kakor nekateri misilijo. - Sledeča društva sa si izvolila -zastopnike za k delničarski seji ki se ima vršiti v sredo 12. dec. t. 1. v miali Birkovi dvora-I ni ob 8:00 zvejčter. Dr. Z. 'M. B. Josip Pograjc in Louis Mier-•hlar. Dr. Lipa, 129 SNFJ.: Jtohn Avsec in Johni Kolenc. Dr. Složne Sestre, št. 120 SSPZ.: Frances Vdsel in Agnes Lun-dler. Dr. Clev. Slovenci, št. 14 SDZ.: John Znidaršič in Frank Laurie. Dr. Primož Trubar, št. 126 SNPJ.: Jikob Jame in John fcužek. * V družbo SND. je t>ilb na zadnji sfctji direktorjev sprejeto1 novo društvo "Srce Marije" stano^ ki je vzelo peit kltelnic in jih takoj plačalo. Društvo je dobiio št. 39. Hviaia vrlim ženam, ki so pristopile v to koristno domafce podjetje. Dr. Z, M. B. je na zadnji seji sklenite, da podpišle še na-daljnih pet ddmiic. Hvala vrlemu mladenišemir društvu za do-Pfturo agitacijo napram Domu. Veliko n>arodlno društvo Lunder in Adamič, št. 20 SSPZ. je te klini plačalo zadnji obrok podpisanih 100, "EDENSTO" delnic, to je prvo društvo v zgodovini Clevelanda, da jta tako hitro plačala talko veliko svoto. Društvu L. & A. se izreka na tem mestu najlepša zahvala za njih trud in požrtvovalnost. Ostala druStva, posnemajte društvo Lunder in Adlamič. Na- drte 9. novembra, 191^. Frank Hudoveruiiik, glavni tajn k tvoje sirce sietme unvra, in ne dolgo tega sta bila umorjena* avstrijski nadvojvoda in njegova žena, in vse peklo se je smejalo, da je adlmevalp po peklenskih brezdnih, ko srmo slišadi, Ikatko si fino zagrnil vso krivdo pa Srbijo. Vitki, sem te, kako si odptljul na svoji jahti proti Norveški, ker si hotel odvrniti od selbe sumnjo, da ti nisi kriv sarajevskega umora. V tem si prav dobro iposnemal svojega starega očeta, ki je dal unjjoriti kHanskega kralja Friderika, !ker ti je bili na potu, nakar si njegovega naslednika osleparil za dlve najlepši pro-vinciji, ki ste povzročili, da je postala Nemčija pomorska sila. Umor je umazano delo, toda Hofhenzolbernci so bili od nekdaj mojstri v tem. Tedaj je prišla tvoja prilika, zanetil si plamen sovraštva po celem svetu, peklenski zvonovi so se oglasili, tvoje posilstvo Belgije jjeJ povzročilo v peklu ogromno veselje: To je bil začetek ustanovitve dovršenega pekla na svetu, kajti uničeval si fine katedrale, nešteta dela umetnosti in lepote, in veselje je otiknevalo po vseh peklenskih dvoranah. Vojskovati si se iprijčiel proti sovražiroi-ku in prijatelju enako, moril si ci-viliste, starce, žene in otro ke. Tvoje izdajalsko obnašanje napram nevtralcem je povzročilo splošno (gonjo >prOti tebi, in to je kar smo v pekki najbolj želeli- Tvoj inačin boje vanja s submarini je mojster-sko delo, kajti prizanašal nisi niti ribiškemu čolnu niti veliki Lusitaniji. Kot vojni gospod ii edini na svetu, kajti n^si slišal klic deteta, Iki se je oklepalo materinih prsi, niti krik blazne matere, ko je morski volk požiral njenega otroka. Hodil sem po boj iskrit Belgije in Francije. Tvojo polko u-n čenja sem videl povsod. Vse je tvoje de.o, Hn d>c4*ro si me poslušal v vseh nasvetih. Videl s-em poljske poljane, nekdaj cvetoče, danes pa puščave, kjer se klati 'teklivja zverina. Nobenih otrok ni več na Poljskem. ^Iraz, 'laiktota in tvoj meč sta ugonobila vse do zadnjega. V Gal'ciji sem dobil same ruševine in pepel, im ponosnega sam se čutil, ker si do pičice spolnil vsako nveje povelje. Bil sem v Belgiji, kjer sem viidel kako si ignal civilno prebivalstvo pred ^eboj, kako si trgal može od žen^k, otroke od mater, da so prisiljeno delali v strelnih jarkih. Videl sem najkrutejše posilstvo m'la-dih deklet, in one ki so bile prisil jetrne v materinstvo so preikunjaile oičeta in pričel sietm dvomiti, če je tvoje ' Idlelo ali moje peklo bolj moderno in dovršeno. (Ukradel si tisoče milijonov od nedolžnih žrtev, živel si v izobilju in na žrtev cele icteže-le. kateri si pokradel vse kar je imela. Moril in ropal si ljudi mirniib ina rodov, uničeval njih lastnino, Lažnik si, hinavec, slepar največje vrste- Ti si moj učenec, toda da slepiš tvoje Nemce, praviš da si ojd Boga poslan in od božje milosti postavljen, lin ropaš in mori Ah, Viljem, ti si pravo peklensko čudo! Kako sem se začudil, ko sem slišal, da si stopal v kompauijo z nečloveškim Turkom, kroničnim rabljem celega kristjanstva, ti IkKt ponižen m zvest kristjan! Mo-hamedansika armada, kateri so poveljevali pruski ikristjanski častniki so morili Armenice kot ovce, Jbi bilo tolikega pomena kot da &a se anarhisti polastili vlade v ruskem glavnem mestu. Anrhisti so v popolni kontroli ruske vlade, če se sme vrjeti brzojavnim poročilom, katera prihajajo sedaj iz Petnoigrada, Entuziasti za mir poid' vsako ceno in nemški a-gentje, ki dielujejo v Rusiji ravno tako .kot v Ameriki, so osvojili Petrograd. odstavili Kerenskija, aretirali skoro vs ministre in razpustili začasni parlament. -Vse to se je zgodi lo skoro brez prelivanja krvi. Petrograjska garnizija je osta la* mirna.Rusko ljudstvo je pre več mučeno, da bi se upiralo anarhistom, ki so izkoristili tc priliko, da klfobijo" vlado v ro ke. Zadnjih deset dnij so se vrštle' po celi Rusiji volitve za delegate za ustavatvornc skupščino, in vsie je kazalo, da ima Kerenski ogromno za slonibo pri inanokliu, da ljudje odobravajo njegovo vlado in njegov namen nadaljevati vojno, dokler Nemci niso poraze ni. Tega so se anarhisti ustrašili in odstavili so Kerenskija, preldlno je ljudstvo moglo svo jo voljo izraziti. Oni ki so bili najlxolj glasni za demokracijo, so slednji pljunili v lice in naredili sebe za gospodarje bre ljudske volje* Leon Trotzky, predsednik petrograjslkega koncila vojakov in idielavcev, jie začasni na čelnik ruske vlade, če jo je sploh še kaj ostalo. Pravi vladar je pa Nikoflaj Lenine, in njegovo prerokovanje, da bo nova ruska vlada nemudoma stopila v d'cigovor z nemško vlaklo gtede miru; nam kaže, da so Nemci z intrigami in denarjem priborili ogromno zmago. Lenine je znan nemški aigent, ruski anarhist, Iki j t z dovoljenjem nemške vl.ide zapustil Švicarsko in se pripeljal preko Norveške v Rusije. Lenine je prišel v Rusijo po tem ko je zbruhnila revolucija in sedaj skuša ruski narod o-ropati sadov te revolucije. PreM štirimi meseci je bilo njegovo delovanje" v Rusiji take razvpito, deloval je tako očitno za kajzerja, da je bil prsi-Ijen se potuhniti in bežati, najprvo na Finsko, potem pa na Švedsko. In sedaj je zopet v Rusiji in tira svoj-o lastno domovino v pogubo. . Njemu je podoben Trotzky. Tddli on •ni pomagal pri začieitku ruske revolucije, danes pa ko je delo gotovo, bi si rad pripisoval zasluge. Ob času, Iko je v Rusiji zbruhnila revilucija, se je Trotzky na'iajal v Ameriki, nakar je hitel domov, da po maga izdajat ruski narod. VlaUa Kerenskija jit< padla, toda ruska ljudstvo še ni spre govorilo svoje besede, in Kerenski sam se nahaja pri armadi. Ce bo Kerenski znal s svojim \gOvorom upljivati na armado, teldkj je še vedno • u-panjek, da se povrne v Rusijo mir- Masa ruskega ljudstva je z glasovanjem priznala, da za upa Kerenskiju. Boljševiki so v manjšini, toda tako kričavi, W SLOVENSKI NARODNI DOM j The Slovenian national Home H » H U Ust. 3. »»g, 1914. V DRŽAVI OtflO Ink. 17. 1914. g SHI __InnS H 1,1 .'' i - - = g 3«i« dir*kljrija •« vrl* mli drugI la ««trti patak v b>«mcu na. 60J» Glut Av«. ^ I Vh dik >dk« 1« kora.portdaoeo likajo«* aa S. N. D. mJ aa blaiovali poliljati n* || H prtn« tajniku FRANK HUDOVERNIK. 1052 E. 62nd Si. Draf n«drtn»pja od K H MuUi. Uradna aro od 7 do 8 »ti*r ob doUvalklh. Nadaljevanje U druge strani. Mfr----7 Isti z namenom, da ne razkri- Mhš svojih lastnih napak. Xav-PSahnil se^n tvojo pamet z ■ blaznostjo, toda v istem času ■ sem ti pustil nekaj normalnih ■ možganov, da te svet ne smat- ■ ra za popolnega norca in da si ■ tako v resnici postal najbolj ■ nevarna oseba človeškemu ro- ■ du. Dal sem ti moč hipmotista ■ in imeko gotovo magčno silo,. Id>a lahko slepariš razna Ijud-Bstva. Ja^ sem odgovoren za ■ tvojo suho levo notko, kajti o- ■ hromelost tvoje rdloe ti greni ■iivljenjle in uničuje v tebi vse ■bolj plemenite Ičute ^ki ,bj me ■sicer vznemirjali, toda tv*c.j te-Iski meč seka rane vsem Ijud-■*tvom brez usmiljenja in pri-■z^našanja, in to je,wkar nuene, ■Satana, vrhovnega poveljnika ■pekla, najbolj veseli/ V tvojem ■srcu sem zasaK^i smrtno sov-■rasštvo do vsega, kar je angleš-■ko irf amerikansko, kajti-an-■gjesldo kot ameriško ljudstvo flje velik prijatteOj civilizacije, in Kcjenkoli se pdkaže angleška ali ■ameriška zastava, taon se u-■m lknp tema kulturi meved- nost znanosti, d:vje življenje iKar.jivemu dtelu. In to jaz soMražinv Zgodovina zadnjih let dbkaizuje kako dobro sem opravil. Mbj prijaitelj Bismarck je tvoj uzor, kajti on je j)reganjal tvojo lastno mater, ker je bila Angle.anja, iti zaničevanje tvoje materte je moje največje veselje. Ti si odobril vse ' Bismarckove korake napram tvoi materi, ki je ko-nd;no clJ žalosti umrla, "Podedovana ,bol6zen Ho-•Itenzol'lerncev je u'bila tvojega » četa in ravno tako bo ubila tebe, kajti postal si vladar Nemčije, moje orodje, veliko •prej kot sem pričakoval. Da bi ti pomagal in pospieše-val tvoje kMo sem ti poslal tri zlobne duhove, Nietscheja, Treitschkeja in Bernhardija, katerih nauki so zanetili plamen gerrmanizma: ^ v nemški mladini. Obm l si Svoje oči pnefti Sredozemskemu morju, proti Egiptu in Indiji. Začel si, z veliko bagdadsko železnico, toda slavezeljni nadvojvoda in njegova soproga sta ti bila na ljudstvo v sVojih zmernih elementih ima <še vedno priliko, da požene izirfajalce in naredi mir. V resnici je jakoteško vrjeti, da bi peščica ljudi, ki je dobila pri zadnjih volitvah le 7 procentov'vseh olddanih glasov, hotela prodati 160.000.000 Rusov nemškemu kajizerju. In Wei se to naredi, je jasen dokaz, da Rusija še ni zmožna za sa mo vlado. Iu če ruski anarhisti prodajo Rusijo kajzerju, če se ruski narod da zasflepiti z začasnim mirom v -sosekHščini največjega nasprotnika demokracije, tedaj je problem zaveznikov ti-tanski. Zavezniki so dantes v premoči kar se tiče bogastva, moštva in streljiva. Če pa Lenine in Trotzky skleneta mir s kajzerjem, tedaj dobi kajzer vse rusko* bogastvo na razpolago, in konec bo — svetovna vlada kajzerja To je preteča nevarnost, ki grozi ddl baljševikov. —--o Turki poraženi. Londomi, 4. nOv^ Angleško uradno poročilo o operacijah v (Mtesopotarriiji se glasi: Kakih dvajset milj Severno od Due, ob reki Tigris slo naš. poizvedovalni čete dospele do molčne turške pozicije, ki se ji. po kratkem boju udala. So\-ražirfik ste( je umaknil proti Terkitu .Pdzneje so naše čete sovražnika tui (ili tam 'pregna le. 890 Turikov je bilo wjeiih in množina sreljiva. ŽEN1TEV. Puklj^tc nam dolar in mi vam tukaj p šlleiiio ienitovanjski katalog s polnim opisom, slikami, imeni in m • ulovi motfih deklet in udov, ki iičejo pofitene može. Vi jim lahko direktno plSet'. Mi im o r po&tfiii i(im8ljivi trgovmi z« dopi-avunj , in en dolar vam lAhko prinese zakonsko srečo, Pilite na* 'Cosmopolitan Club, BOX 458. VENICE, CAL. Pozor Slovenci! Kadar potrebujete doma \ hiši plumberja, tedaj pokličite svojega rojaka, in z veseljem vam proračunim, koliko velja popravilo ali koliko veljajo no ve »stvari. Mi delamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše so nizke in delo garantirano. Svo ji k svojim! Edini slovenski plumber. Nick Davidovich, v 1081 Addison Rd. Plumbing; Sewering Gaa Fitting. Princeton 2984 K. (105) National Drug Store I Slovenska lekarna. vogal Št. Clair ave. iti 61. ceie* S posebno skrbnostjo izdeluje mo zdravniške predpise V za logi imamo vse, kar je trebi r najlbolj*i lekarni. (45) Mickel£ateRoad Zadnji nedeljski izleti. 25. NOVEMBRA, 1917. 25c do $1.50 round trip. Do U£ki v okolici 100 milj. Zimske izletae vožnje Do resorto* najufu'n jugovzhodu Naprodaj tikati *wk d .a. Najfinaj« ia- IcsnMki i* drvgi vosa«! mad Chicago Ii N.« York. Vprašajte pri E. A. Akt rt. CPA. 733 Euclid Avt Caatral 328 I * i 20th X:E««Hd 1 Draginja, draginja in denaiju ni; ^39BB| II ljudje pa ne vedo, da te pri tvrdlii BELAJ & MOČNIK, ^SSP i 6205 ST. CLAIR AVE. ^Jf^JSSWt* dobi blago najcenejie ^r j Klobuki žametasti in drugi najnovej- še mode po $2, $2.50, $3, $4, $4.50 /r&n Kravate iz svile, satena in t. d. najnovejše mode ravno sedaj sprejeli veliko zalogo, po 35c, 50c, 75c, $1.00 in $1.50 * Na razpolago imamo veliko WfjHk zalogo flanelastih srajc, raz- BSSfl .r—k ne barve. f\j7/ Cene 75c, $1.00, $1.25, $1.50, $1.75, $2.00 in ^HM iti: r- _ ; I4"*' ■ ■•• 1 H L^ Dajemo opeke S. N. D. ^H l 1 1 Pink in rudeče ^H ZNAMKE 1 :1 1 1 " tel. princeton 18354. FRANK ČERNF ji slovenska trgovina mlma S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1N0 IN ZLATNINO. * 6033 St. Clair Are. Kadar ielite kopiti dobro uro in drugo tlatnino, Columbia grafofone, plolče t raeh jetikih, posebno Importirane aloTenake plošče is atare domovine ter vae ▼ to stroko spadajoče predmete, obrnite se z aupno na svojega rojaka. Prodajam tndi na mesečna | odplačilo. Točno popravljanje ur, slatnine in grafofoiioT. Vsako blago je jamčeno. is ■ ■ a:.ll main 6173 s cuy. central hts MIHAEL S. ČEREZIN, tirvatsko-slovenski odvetnik Pitama: 1208 ENGINEERS BLDG. 12. NADSTROPJE, VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. Kj> PAIN -EXPELLER J^y je postal domača beseda v vsaki slovenski družini m ^^ radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in 1 lMSnniirrf nadlogah. I Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 6$ centov za steMeniico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje, ■cyrtfj B S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto 'MffiliB močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo vJKu'9 ccno ničvrednih ponaredb. 3 Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je , tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, ITTmI ■ na besedo Lozol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti V vseh uglednih lekar-[■K9A nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-. —ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat | rjfa F. AD. RICHTER & CO. At^V Tjf J 74-80 Washington Street, New York vVj * IBj === ■ H Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. NIZKE CENE. Molke obleke.................$1.00 Ženske kiklje.....................SOe Moške suknje.................$1.00 Ženske dolge suknje........$1.00 Jopiči................................50c Ženske obleke.................$1.00 The DAMM DRY CLEANING Go. c"«-73»-w 1574 E. 55th ST. 2024 A. J. DAMM, poslorodja. ■ , I "Princeton 1944 W Podružnica: S306 HALE AVE. Wood 753 R II; I ; Calliawooa. o. II : BRATA KUNSTEL new York Dry Cleaning go. E Priporočava s« c«njen«m obdinatru u čiW«nje, likanj« In popravUuM« II c « I možkih in Ženskih oblek | ■51 • OBO olo- IS": ■ 0 0» •0H0< r •olo sa "In kaj bo z Devinom 'n & Jurjevimi (graščinami ?" "Vse doibite Vi, Oton Vipavski." Izraz stmagonosnega zadovoljstva se je .pojavil na ble-idiem obrazu Otona Vipavskega. Nastal je kratek molk, potem je Oton podal menihu roko, kakor bi »hotel s tem potrditi, d>a sprejme njegovo ponudbo in je rekel: "Vedite torej — morilec Antona Kastelana je razbojniški poglavar Kornolja-'' "To ni mogoče," je zakričal imenih. "Komolja je navaden (ropar, morilec pa je bil pfetme-1 nitega stanu. Komolja je mor-j ' da umoril že mnogo ljulcM, ali i morilec Antona Kastelana se ne zove Komolja." "Saj se mož tudi tako ne zove." "Kaflco pa?" '^Cemu Vam je treba to vedeti," je z nekako žalostjo rekel Oton Vipavski. "Saj je dovolj, da Vam morilca polkažem in Vam po morem, da ga pri-mete. Mladi mož je živel precej idlaieč od mojega gradu; le enkrat je prišel v Vipavo in tedaj je ubil Amtoina Kastelana. Potegnil je lk razbojniški četi črnega Petra, dobro vedoč, da za človeka, ki je Idtahovnika u-bil, ni več mesta med poštenimi ljudmi Ah, da $em ga tedaj vzel pod svoj<» zaščitlbo, ko me je prosil, bi danes ne bil v tem obupnem položaju, zakaj Komollja je isti mož, rlčnost," je dejal Oton. "Tudi metli je na tem, da se Jurja u-niči. Delajva torej skupaj. Ali me hočete zagovarjati ma zborovanju plem^nitašev ?" "Na vaši strani sem in na strani vsakogar, kdor sovraži Jurja Deivinskega*. Sicer se pa Vam ni treba bati tega zborovanja- Juri je od podil od sebe edinega človeka, ki bi mu mogel resničm> {koristiti, svojega nekdanjega varulha Tomaža Retinskega. Prepričan sem, da zmagate." "A Konrad Sežanski?" Ali Ste nanj pi zabili?" "Ivonrakll Sežanski je še otrok," je smeje se odgovoril Rajmontkv "Mehak je in lahko ž njim ravnati. Tudi Jurjev ključar Cirimo je na haši strani. Na prvi migljaj odnese Jurjev denar, kar ga je dobil za pravice, ki jih je predal patri-jarlui. Potem ]>a naj si Juri pomaga." M'i /a sta se zlohotno in škodoželjno zasmejala. Oton je naročil vina, in pri rujni kapljici sta še pozno v Moč kovala temne naklepe. XIII. Gospa Juta Marchland je bila zaveznica Otona Vipavskega in iste s\rbi,-kakor*njega, so trle tudi njo. Nemirno ie begala po svoji sobi v samostanskem -zatišju im zaman je skušala umiriti svoja čuv-stva. Stari menih, ki se je toliko časa obotavljal, ko je Juri fr-kal na samostanska vrata, je prineseil Juti zapečateno pismo. Izročil ji ga je z besedami: -"To Vam pošilja patrijar- hov odposlanec, škof Kuka-ii nja. Gospa Juta je precej ravnodušno čitala pismo, ali. komaj je prečitala nelkaj vrstic, je prebiedela inj se rajzburila ter potieni naročila menihu: "Recite millostljivemu škofu da sem pripravljena priseči. Ne en/krat, stokrat prisežem, če treba " »Mtenih ni vprašal, fciaj Idla pomeni to naročilo, n'ego je molče odšel. Komaj pa je bil za seboj zaprl vrata, je Juta vsa iz sebe planila pokonci. Zdaj ni mogla več ijremagovati svojih čuvstev in njena jeza je udarila z vso silo na dan. "Pristeiem, da, prisežem, če treba stokrat," je vpila na ves glas. "Mene je pahnil od sebe, mojo ljubezen zaničuje in prednost je dal nizki sužnji, bitjti, ki se ga lahko kupi na živinj.skem semnju.'' Njeno vpitje privabilo v sobo staro ženo, ki jo je v mladosti pestovala in je bila zdaj voditeljica njenega ^gospodinjstva ter njena edina zaupnica. Stara Liza je bila lokava in izvedena žena in je znala gospo juto vselej utolažiti in privaditi na IJtruge misli. Tudi zdfcj je poskusila tako, ali to pot se ji ni posrečilo. '1Ali veš, Liza, ikje je hiša Marjete Bisaildi," je vprašala gospa Juta, in ko je Liza to potrdila, je nadaljevala: "Idi tja im naroči, naj mi da Marjeta za nocojšno noč v najem svojo najlepšo sobo. Naj velja, kar hoče. Idi ikoj, vse drugo povem poznejevLe to pazi, da ne izdaš mojega imena." Marjeta' Bisaikli jie imela (koncem mesta na samotnem prostoru precej veliko hišo Dasi je vladal v tej hiši vedno uprav mrtvaški mir, je bila venidlar na slabem glasu. Če-dadlski lahkoživci so imieli tu svoje lju.bavne sestanke, in kdor ni imel ljuUice jo je lahko tu našel. Ko je že noč objemala Čedad, je potrkal na vrata te hiše mlad mož, 'ki ga je spremljala orno oblečena žena. Pri svitu luči, ki je gorela v veži, si je mladi mož ogledal svojo spremljevalko pit je videl, da jie stara ženska. Prišla ga je klicat iz družbo prijateljev, s katerimi je sedel v krčmi. iSpo-čedkoma ni hotel iti iž njo v hišo Marjete Risaldi, a končno ga je radbvddnost premaga)!a in jie šel, Hiša je bila v notranjih prostorih razkošno opremljena. Gospodinja je tujca im njeno spremljevalko peljala v prostorno sobo v prvem nadstropju in ga prosila, naj tu malo počaka, potem pa se je odpravila s starko vred, ki je tujca pripeljala v hišo. Mladi mož je moral čakati precej časa, ogledoval si je sobo in občudoval krasne podobe, iki so visele na stenah. V tem se so odprla skrivna vrata in med vrati se jie približala vitka, belo oblečena dama, kateri je dolga tančica zakrivala obraz. Mladi mož se je priklonil in je beli Idlami sle.dil v drugo, le medlo razsvetljeno a še ikras-nejše opremljeno sobo. "Mlilostiva gospa — nefca žena me je prišla klicat- Rekla mi je, da ima neka odlična dama posebno prošnjo do mene. Imam li Čast, govoriti s to damo?" "Da. gospod,'' je odgovorila dama. . ' Ko je mladi mož slišal ta glas, se je stresel — dama pa je odstranila belo tančico in z ljubeznivim usmevom vprašala: "Ali ste me spAznali po glasu, Konrad Sežanski?" "Da, gospa Juta,. spoznal Sem vas po glasu," je. dejal Konrad1 in poljubil lepo roko gospe Jute pl. Marchlanid. "Ne zamerite, Konrad, da sem vas klicala semkaj; v tem tujem mestu ne poznam dni gega kraja, kjer bi mogla z va mi nekaj ur vanno prebiti in se z vami pogovoriti. In jaz sem sHono koprnela po trenutku, ko bi m ogla biti z vami sama." "Ah, gospa juta, kalko sem srečen," je dihnil Konrad in padel na (kolena pred ž>eno, ki jo je ljubil z vso vnemo svoje mlade nepokvarjene duise. Gospe Juti se je tako zasmilili, da jie položila roko okrog njega in ga stisnila ik -sebi. Ljubila ga ni; njena ljubezen do Jurja Devinskega in njenio sovraštvo do tega ljubljenca ni pustilo za druga neižna čuv-stvai inič prostora v njenem srcu. Gospa Juta je prvem tretiot-ku misflila, da z lahkoto zapre-de Konrailo razgrelo Konradovo kri, goreči pogledi gospe Jute so razvnemaJi njegova čuvstva. Prijel je Juto za roko ini jo z drhtečimi ustmi poljubljal, in ker mu ni branila, se je koneč-110 ojunaČil in začel šepetati o svoji ljubezni- Juta je naslonila sv< jo glavo ob njegovo ramo, mirno je pustna, da jo je privil k sebi in jo poljubil na ustne, V svoji razburjenosti ni Konrad zapazil, da je Juta z desno roko skrivej pritisnila na gumb ob strani sedeža in ni slišal, da je zapel majhen zvonček. Ku j na to je ugasnila luč, ki je razsvetljevala sobo, dvoje mehkih rok je objelo Konrada in čutil je na svojih ustnih vroče poljube. Dalje prihodnjič. Išče se čedna, pozimi kurjena soba, blizu Superior avtet, Po- zve se v uredništvu. j ■* Soba se da v najem, front room, za 2 fanta. 5920 Prosser ave. Rojaki v Rusiji, kje nahaja Andrej Perše, doma iz Ročinja ma Primorskem. Služil je pri 97. pešjpl-ku, nalkar je bil v Karpatih ranjen in ujet. Zdravil se je v bolnišnici mesta Kostrame, gubernij^ 'Kostrama, toda od-tedaj ne vem, kje je. ^Cdor ve za njegov naslov, je prošen, da ga naznani M|a.th Petrovi-chu, 14815 Hadie ave. Cleveland, Ohio. U. S. A. (134) Prijatelji dramatike, izšla je knjižica "Dve šaloigri'' Knjižica vsebuje dve igri in jo (priporočamo našim dramatičnim društvom in vsem čitate-ljem našega-'lista. Bližajo se zimski večeri in igre so dbbro razvedrilo za vsakogar. Kdor se zanima za te *lve čedni igri, ki ste pisani v jako humorističinem, objed-nem pa jako poljudnem 'tonu, naj se obrnejo na upravništvo "Clev. Amerike," 6119 St. Clair ave(«i5i) Dober izurjen trgovški pomočnik za razvajali je blaga iti za delo v trgovini, dobi takoj stalno službo. Vpraša se v 11-redništvu. (*32) Zgubilo se je $50 denarja med nedeljo in poiiLleljlkom- Pošteni najditelj je prošen, da deti ar vrne v uredništvo tega li-_(132) Lepa ,soba se odda v najem za ;nega ali dva poštena fanta. Rozve se na 872 London Rd-Jo'llinwood. (132) Lepa soba se odda v najem za ?no dekle. Vpraša se na 1043 Ev 61 st St. (132) Delo dobijo kovači in "y-on vonkers". The Colonial Iron Works Co. 8<81 E. 67th St. (132) Dve jako čedni sobi se oddajo v najem, kopališče in peč na razpolago. 1453 E- 53 St. (135 Delo dobi ženska, mlada ali priletna, ki bi pomagala zjutraj im zvečer. Zastonj stanovanje- 1255 E- 60th St. (>132) Pozor, fantje in dekleta] Ne zamudite lepe prilike, ki se vam nudi sedaj. Pozimi je najlepša zatbava plesna šoJa. Podučevalo se bo vsakovrstni "Američani Idlance". V ta namen se prineidi posebna šola za podUkt v plesu. Pričetek šofle je . v petek, 16. novembra, in podučuje se potem vsak pon-deljetk in petek o»b 8. uri zvier Ičer v Knausovi dvorani, 6131 St. Claii* ave. 'Se priporočam jdHtN ŠKUFCA. (134) Slovenka, ki dela Čez dian v tovarni, dobi prosto stanova-njte in iliramo, če bi zvečer nekoliko pomagala v restavran-tu. Stalno delo dobi tudi Slovenka za strežnico v restav-rantu. Vprašajte na 6034 St. Clair ave. (132) POZOR! Naprodaj je znana . slovenska grocerija im mesnica, u-stanovljena dolgo vrsto let, ki dela izvrstno trgovino. Proda se z vso uprava Pozve se v uredništvu- (132) ROJAKI V RUSIJI. kje je moj brat Josip Jakovac iz sela Kocjani, kotar Delnice, Hrvatsko. Toliko vem, da je vjet v Rusiji. Jako hvaležen bi bil, kdor mi tnaznani njegov naslov. Ivan Jakovac, 5421 Stannard ave. Cleveland Ohio, U.S. A. ^ • (131) Slovenec želi dobiti delo za bartenterja. Vprašajte na u 14 E. 64th St. - (131) ^DEKLETA se iščejo, da bi se učile šivati in delati obleke. Dobra plača garantirana. Delo podnevi ali zveoer, 'Darvas 'Professonal School, 5511 Euclid ave. vogal 55. ceste in Euclid ave.Quinby Building. ^ (133), 3 sobe se oddajo za malo družino. 1190 E. 60th St. Tri hiše so naprodaj na 66. cesti. Vsaka za 3 družine. Zelo poceni. Vprašajte na 106: K. 66th St. (135) Ob priliki kake veMlloe, botrlnje {n pri veselem omizju, epomnlte ee na narodno etevbo "SLOVENSKI NARODNI DOM". Vsak najmanjil dar dobrodoiei. QM . MO OM -■<; ■o > 0—0 I ,01 e • II Na De vinski Skali. 1° SI ■o ' /■ o| /Ag Zgodovinski Roman, dk J^1 SPISAL F. REMEC lo 0—0--om —----mo om "c Zaupno zdravilo dela čudeže. | Skopo že trideset let se Trinerjeva zdravHa rabijo z največjim zaupanjem. A I to tudi radi pravega vzroka, kur zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupa-^ nje in čislanje od strani številnih odjemalcev. 'Malo povišanje cen je sedanja W Ife^ potreba, da še ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper kl'raglnjo na vseh števžlnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek (nam je spod- ^ I My bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povišati. Vsak prijatelj Tri- I 5 S nerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo vediko več ^K j .plačati za potrebščine, sn tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče druginji v I pM^ okom priti. Zato «pa bo vrednost Trinerjevih lefkov povrnila odjemalcem vse ^ kar več plačajo za nje. I g TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRA- 11 M VILNO GRENKO VINO torej ima takio zaupanje in vspeh med svetom, Iker učini, da bol zgubi svoje sta- tj|| I S D . lišče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v , I zelddtu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti želodiec in odstrani iz notra- | fjR njščine drobovja vse tnabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšep br- tak pSfb zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinlerjevi leki so ^ Sj prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice In vsebujejo le potrebne zdravillne Ujjj 1 fij^i grenke koreninice ter krasimo žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre- ^ ^v^- bavnosti, glavobola, poliglavobdla, nervoznosti, navadne slaboče, Ikakor tiudi v ^vj ■ želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo žensk " BARVE! ■Ne pozabite, da še vedno barvamo obleke. V zalogi imamo orne, modre, zeleme in rudeče barve. Ne kupite nove obdeke ali suknje, pošljite vašo staro nam popravit, čistit ali-. barvat, ako želite, Idla zgledla z>op|eit kakor nova- Pokličite nas po telefonu a!i pa sami prinesite. The Frank's Dry Cleaning Co* Delavnica in urad: 1361 E. 55th St. 4 I nasproti L. S. banke. . Gollinwood podružnica: 15513 Waterloo Rd. _(Xi3i> Tfi sobe se oddajo v najem za malo .kMižino. Pozve se na. 1 1190 E. 6oth ,St. (133) NAZNANILO- Članom dr. Glas Glev. Delavcev, št. 9 SDZ se naiznanja„ da je umri naš brat Anton Simončič na svojem domiv 1074 AdidSson Rd. Pogreb se vrši v soboto ob 9. uri dop. Bratje, ki čitate to naznanilo, in komur je le mogoče, naj se udeleži pogreba. Obvešča se zaj'edno še druge brate, zlasti tiste, Iki delajo ponoči, da se prav lahk;o, brez zamude časa. udeležijo pogreba- Zbiramo se ob 8. uri dop. na domu umrle*-ga. Opozarjam zajed no vse brate, da se udeleiijo -prihodnje Idlruštvene seje, ki se vrši , 18. nov^ Vsi brez izjeme se j morate udeležiti seje, Iker je \ več vaižnih stvari na dnevnem J redu. Bratski pozdrav, John Brodnik, tajnik. Soba se odda v najem za £ famta. 6015 Bonna ave. (1-33)