in rezoci izpremeni, krepki in mili glasovi v vseh legah (16', 8' in 4').
Posebno pa se odlikujejo te orgle s čisto-pnevmatično sestavo; niti jedne poteze (abstrakte) ni v njih, ampak vsi izpremeni, posamezni glasovi in kopule delujejo le s pomočjo tankih svinčenih cevij in malih mešičkov, katere iz glavnega meha napeljana sapa napolnjuje, preveva in giblje, s tem pa tudi dela, da gre sapa iz meha v sapnike in v posamezne piščali. Sapa torej sama sebi pot dela in zapira, igralec jo le sproži. Igranje je vsled tega sila lahko in prijetno in — čudno se   zdi   marsikomu
—  pri polnih orglah ložje (za kako petino) kakor pri jednem izpremenu. Kolikor piščalk je v orglah,  toliko je tudi malih mešičkov
—  vratarjev — do njih. Brez slike — ki se pa ne sme pridejati, ker je ta sistem pa-tentovan —¦ ni lahko tolmačiti delovanja te mehanike. Vlažnost in suša nič ne vplivata pri takih orglah. Izumitelj tega sestava je tvrdka Link na Nemškem, ki je izdelala do lani že 19 takih orgel; od nje je za slovenske pokrajine kupil privilegij naš mojster Goršič.
Tudi druge tvrdke (Walcker, Weigle in drugi) imajo svoje pnevmatične sestave, nekatere s stožki, druge z membranami, a vse je prekosila Linkova iznajdba s tem, da ji za igranje zadostuje navadna mehova sapa, da ne potrebuje nobenih vmesnih udov (stožkov), temveč da mešički direktno odpirajo in zapirajo piščalke, ki naravnost (brez ovinkov) nad njimi stoje, da je torej jako jednostavna in zaradi tega tudi trpežna.
Nove orgle so glede na število registrov prav močne in ob jednem  čudovito gibčne.
Z največjo lahkoto prehaja igralec iz močnih glasov do slabejših in skoro tihih, in zopet prihaja polagoma ali pa hitro moč glasov na dan, ne da bi bilo treba drugega kakor malo pritisniti s prstom — kakor mimogrede — na dotična znamenja pred seboj. Vsakdo ve, da je glasbeno orodje tem popolnejše, čim več raznih glasov obsega in čim pokornejše je igralcu. V zadnjem oziru je to delo res dovršeno in gospodu izdelovalcu smemo častitati ob lepem napredku v njegovi stroki.
Družbe sv. Cirila in Metoda kava se dobiva na prodaj. Zaklopnicam v narodnih barvah po 1/2, '/t? l/5, 1/io^Tvsebme in ovitkom je napis: „Kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani." Varstvena znamka je podoba sv. Cirila in Metoda. Blago je iz najboljše cikorije. Cene nadrobno in debelo so iste, kakor vsaki drugi do sedaj rabljivi kavi. Založnik te kave je Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani, Valvazorjev trg.
Rojaki in rojakinje! Sezite po tej domači kavi, razširjajte ž njo slovensko ime in podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
Osobito priporočamo našim častitim ženskim podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda, naj v svoji obče priznani vnemi za narodovo korist delujejo v to, da bo leto obsorej rabila sleherna slovenska gospodinja le to izborno domačo kavo.
Vodstvo drušbe sv. Cirila in Metoda.
Našim bralcem.
Ker je urednik tega lista jako obložen z delom, ni mogel odgovarjati raznim dopisnikom in sotrudnikom, kakor bi bil rad. Zlasti mladi pesniki pošiljajo obilo svojih proizvodov in žele, naj bi uredništvo odgovorilo ali v listnici ali pa v zasebnem pismu. Četudi je tako občevanje s sotrudniki jako zamudno, je vendar potrebno.
Tudi v drugih ozirih vidi urednik, da mu ne dostaje močij za ves posel, ki je od dne do dne obilnejši pri našem uredništvu. Nespametno bi bilo domišljevati si, da je list v dobrem redu, četudi ni zanj one neprestane skrbi, kakoršna je bila sicer pri našem listu.
Zato je bilo nujno potrebno, da so poprijele tudi druge roke za naša vesla, za naše krmilo. Urednik je poskrbel, da bo urejanje odslej še natančnejše, odgovarjanje urnejše in obširnejše, uredniški del zanimivejši.
Vabimo torej vse dosedanje dopisovalce, naj se mnogokrat oglase s spisi; a tudi druge prijatelje naše književnosti vabimo, naj nam pošiljajo svoje pesniške ali znanstvene proizvode. Kar ne bo za tisek, to jim bomo ocenili, naznanili hibe in vrline, pa tudi povedali pot do napredka. Ne smemo si prikrivati, da naše leposlovje ne napreduje tako, kakor bi moralo. A ne obupajmo! Močij nam ne manjka, pač pa večkrat pravega spoznanja in dobre volje.
Uredništvo ..Dom in svet"-a.