Spetiizione in abbeBamento postalo Poštnina p!aea«» v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Cena i Ifra DRUŽINSKI TE DIHI K Leto XV. V Ljubljani, 4. februarja 1943-XXI. štev. 5 (690) Če na svečnico deži, skoraj se pomlad oglasi. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Urednlltvo la n p r a j a T Ljubljani, Miklošičeva u/IU. ToStnl predal it. 345. Trlefon «t. 83-82. — liafrni poStne hranilnice » Ljubljani It. 10.303. — holioplaov ne vračamo, nefrantiranlh dopisov ne •prejemamo. Za odgovor le treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA tU leta 10 Ur, >/» leta 30 lir, v»e leto 40 lir. V tujini <4 lir na leta — NaroCnlno )• treta plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tek«tnera delu: enoitolpči.a petltna vrsta ali njen prostor (vlllna 8 mri) In Urina 65 mm) 7 lir; » oglasnem aelu 4.60 lire. V dvobarvnem tlskti reue po dogovoru. — Notice: vrstica 7 Ur. Mali o g 1 a • • I: beaeda 0.60 lire. Oglasni davek povtf d •e posebej. l’ri večkratnem naročilu popust. Danes: Naša nova pravljica: Arif išče srečo (Gl. str. 4.) Veliki uspehi naših pedmanric ob alžirski obali Tri sovražne enote potopljene. — 24 sovražnih letal sestreljenih - (■lavni Stan Italijanskih Oboroženih Je objavil 30. januarja svoje '.ISO. »»ju« poročilo: . Na bojišču v zahodni Tripolitaniii ^meieu° delovanje izvidu iških oddel- Tuniziji utrjujejo čele Osi osvoje-nc Postojanke. lpi„fln.^i ]ovci so uničili 13 sovražnih iX»„i;vJn sicer 7 v s;[>opadih. 5 pa na VnmHlf11 Dri Bonu. Naše protiletalsko KmJl *° ic sestrelilo dva »Curtisac V i ■ TK,sadki 51110 llie,i-•mo l ,!rskih vodah in v zalivu ob ne/T. H ®,0usiu so oddelki naših tor-Mal pod poveljstvom stotni-uiulija Grazianiia. Urbana Man-in poročnika Giuseppa Oiniic-cnija. napadli neki močno zavaroval’ sovražni konvoj. Naša letala so potopna dva sovražna trgovska parnika 8flnmtiS1n»L-e-| dl'uce2a Pa velik.' 110-siinosti. neki drug sovražni parnik pa ffflJl. • ! Britanski rušilec t i (kl',Sil 1(5 Zadel Il!lš t01'- pedo, se jo potopil. '>a.to,sla isti sovražni konvoi lumn/ll.* * j* i ? 'J KOJlvU* Kje '•(lve,ll,en'sk> letali, poto-ton■!m 1'm zuo, ladie s skupaj 14.000 drucre -1," dva rušilca, nesimo ."£.4Feiia rušilca in neko drugo Skodova^” ladi°’ sta pa lu<>&>o po'- nBn»Vf?^?i -1el!Vla, 80 včeraj skušala li! v V ,l.la® konvoi v Sredozemlju. Nasi protiletalski topovi so zbili en dvomotorni sovražni bombnik, da 10 treščil v morje. 31i?vraž"a letala so včeraj napadla ?. ®fe kraje na Siciliji. Ena oseba ranjeua, škoda je pa neznatna. Messino n»k,Llov^-s9-se popadli nad taloni in 1 Padaiocim sovražnim le- 6 čilo v nio?ir.POf •0dSvali- da ie tre" Južnoat*H5i^r» f1 ^an^i Mareberiti. te letal-, l?otnika-pilota. ki je uje;; '1 odskočil s padalom. .Danes zarana le priletelo nad Mes-«110 osem sovražnih letal. Bombardirala so Messino in povzročila znatno ee^r,Na!f Dr°tiletalsko topništvo e ir^sri dv?, sovrazili letali; eno e treščilo na tla na cesto p,- Milih, fea?a V PriStaniŠeu Vhodno od padlfTuifl? a ,<1;a .sovražna letala na-be ki so in. iin Cataniio. Bom-inest niodvrgla v okolico obeli . niso po\zrocile omembe vredne škode. Naše protiletalsko topništvo ie zadelo štiri sovražna letala, ki so treščila na tla pri krajih La Ballata. 0 reso Santa Croce, Capo Passero in Ca tani a. Z operacij zadnjih dveh dni se dve naši letali nista vrnili v oporišče. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 31, januarja svoie 981. vojno poročilo: Močni sovražni motorizirani oddelki so napadli naše postojanke v zahodni Tripolitaniii. Sunek smo odbili. Sovražnik je izgubil mnogo ljudi in oklepnih vozil. Na tunizijskem bojišču se akcije Osnih bojnih skupin ugodno razvijajo. Sovražne napade smo odbili. Nemški lovci so sestrelili 8 angleških letal, izmed katerih je eno s strojnico obstreljevalo kolono naših motoriziranih ambulanc. Naši bombniki so bombardirali La Valletto in pristanišče v Bonu. Nad tunizijsko obalo so naši lovci sestrelili neko sovražno letalo tipa »Glenn Martin . Včeraj jiozno popoldne so štirimotorni sovražni bombniki »Libe-ratorji« ponovno preleteli mesto Mes,-siiio in odvrgli na mesto rušilne in zazidalne bombe. Škoda ie znatna. 51 ljudj ie mrtvili. 105 ranjenih. Naši 8pstrelili dve sovražni letali. 1 ■ .Lin 8,110 eno letalo "Mac-clu 200«. naš pilot je pa odskočil iz letala s padalom in nepoškodovan uri-stal na tleh. V Sredozemskem morju ie naša tor-pedovka pod poveljstvom pomorskega poročnika Filipa Ferrariia-Aggrandija potopila neko sovražno podmornico. V noči na 30. t. m. je naša podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika Vittorija Petrellija Capagnana napadla velik in močno zavarovan so- smo I[a, "1vk-"vo,',lii ie. Dh,l ob alžirski ‘-11 jOba|i_ Nasa podpiornica ie s torpedom zadela dva velika sovražna torpedna lovca, da sta se potopila. Po šestih minutah je naša podmornica znova napadla in torpedirala še neko drugo ve{‘kp sovražno ladjo in jo potopila. Neka naša druga podmornica pod poveljstvom pomorskega noročnika Alberta Longhna ie napadla neki sovražni konvoi. ki ie plul pred Bougi-jem. /aradi močnega sovražnega odpora ni bilo mogoče ugotoviti, ali se te katera ladja sgvražuega konvoja potopila, ali ne. Prigionieri ingle-si cattorati in Tunisia. — Angleški ujetniki zajeti v Tuniziji. I . . Proslava avaitetlefnlce fašiftovjke milice unaštvo in visoki duh bataljonov Črnih srajc sM-Jsrfe saa te* • * t # X I I I J\ | Vil t, “ sledečiie Predložil Ducoiu končuf«. P1°.'.0Ai1o.L »PuceJ milica do- Seiedre,-t2° let obstoja.' Ni to kimi ohrtftiJ- ,v Primeri ....-: malo. če rnl Rodovine. Ni ritm« — i m^nino po mogočnem ritmu docrotlkov ki co Preob 1 i ko vn 1 i ■ k| 80 Pretref ".ase domovine, 'r- -■ ,£~1‘juoo sila" •1 ac l’)lada oborožena ciio 1 nastala iz tasislovske revolu-razvoj TTT' (1a, varovala ta IlUianskoga naroda^črnnf 'Ske"! duhu Scaioč.j zagon ,n v p'rPnla svoi nara-Svoflh leKimiaripu fP'1’ zvestobi 'n nezlomljiv duh kn« ,P Primere *a obrambo in napad mIhcI8 i« ic le 'preobbMI 01'' 'Z skv.^ri*ma."ki ki so mi, i 1 -111 razvrstil v leciie lica ie ohranil!,,aiatrožiio Mi: [ovila nače!a duh8 ,s^vadri»toVSka iz-l)uce čutim V,1" P°a(‘linosti- Vse Pred Vami danes & »»trdim Porbe. ki bo odl.Jfi trušča oriaške Evrope in domovi °, l,sodi ltali'e. fasu praznujemo tn.iv2^ .. v takšnem ^ delo ie S začela86^1! 0-0' ^vo' JaJOK. ki se jim j0 rlklo l«aiatn,el." &‘ii. 'ed in sl&tf^fi,^^^ stem«ixin se ,e izpopolnjevala po fii ii"! procesu razvoja največ in z'J' o^o&ie voiie njenih voditeljev Prvini' i1 'la,visie. predanosti množice ki so nmni 1aiSi “i avantgvardistoni’ Vedbo ^'n^rlli ^ 1 Ul cestah za iz- *p k m a l n OI!v !-n ^ sa. P r oa ra n i a. so libijskih leirifllPi- ' n'1- u,vi niulli iz Cini. V| A Pel'uniu. El Re- ?ačela slavni i ■ i ®a8SU se je Ul>«Stva zgodovina legionarskega i^opolniln ^ 1° ur.efe1? 8voie vrste *'la svAiJa_,s,v°l voiaški ustroj, razSi-5o | .. . mUad inoa ‘ fa|“stqvskiV, X lil n^son- ni narod a na ni ,n°- “•"»»»i. sww,j!aairtas ie potrdila vojaško zrelost milice črne srajce, vključene v čete. bataljone in divizije, so skupaj z drugimi Oboroženimi Silami korakale pri zavoieva-nju imperija Prelaz v Arihu. Amba Aradan. Vost Amba. Daua Parma in i*es Adas so znane etape tega ponosnega m zmagovitega pohoda. Kmalu nalo ie španska zemlja videla Črne srajce v trdovratni borbi proti tradicionalnemu sovražniku — boljševizmu. To ie bila vojna, ki je ustrezala ustanovitvenemu duhu mi-Jice ju katero ie milica bila odločno v junaških in krvavih spopadih od Malage pa do Guadalajare pri Vilbao. bamandru Tortozi. Barceloni in Madridu. dokler niso bile dokončno uničene sile teme in nereda. Vsaki žrtvi odgovaria nov korak naprej oo poti duhovnega in gmotnega oiačevania- Borba utrjuje duha in jekleni mišičevje našili legionarjev in stalno in nepretrgano prodiranje se vleče od prvih nastopov v Libiji skozi trde boje v Vzhodni Afriki in Španiji, od Himare pa do Drina, od Bardije do Tobruka, od Terena do Gandarja. od Srba do Stalina, od Vorošiiovke do Čertkove, vse to ie nepretrgana ve riga bliskovitih in svetlih dogodkov in junaških strani legionarske zgodovine. ki so jih napisali bataljoni Črnih srajc, skvadristovski bataljoni in bataljoni >M '. ’*ki so zadnji najbolj izpopolnjeni legionarski oddelki, spočeti. iz nepretrganega razvojnega procesa in miličniškeaa izbora, ki so se na vojnih popriščih utrdili trezno in duhovno in v osrniu podali dokaz svo-je.sile. Na zahodnem bojišču, v Albaniji. na Balkanu, v Rusiji, v Afriki, na neprehodnih gorskih grebenih in skrivenčenih albanskih zasekati po nepreglednih ruskih ravninah in pesku afriških puščav, povsod se ie milica izkazala kot skrajno odločna in skrajno napadalna iu je, četudi vojna sreča ni bila nam naklonjena, pokazala yse svoje sile. povrh pa tudi nezlomljivo vero do Vas. Duce, in v boljšo usodo lastne domovine. Ob zori 21. leta svo-jeea obstoja je milica ponosna, da se Vam predstavlja razvrščena in razjw>-rejena po raznih bojiSčih. vključena v napadalne bataljone, v protiletalske baterije in v oddelke s posebnimi nalogami. čudovita odpornost oborožene revolucionarne garde se ie pokazala pri vseh bojnih enotah, ki so zmerom znale olraniti živ in plamteč ogenj čistega prostovoljstva. Ob popolni uporabi vseh. ki so že j>od zastavo, si je milica zagotovila nove in sveže sile z uvedbo posebne predlegionarske organizacije. ki ie nastala po Vašem pritrdili! na predlog tajnika stranke v nameri, da bi zbrala in uvrstila v posebne oddelke mladeniče, ki po dovršenem 17. letu starosti zahtevajo, da jih uvrstimo v naše oddelke. Tako so sproti sveža kri mladine vrača in doteka v zdravo ožilje naše milice. v Danes ie že več desettisoč naimlai-ših. ki so se prostovoljno vpisali v to predlegionarsko organizacijo in so se obvezali za predvoiaško službo in jih vodijo ter poučujejo najboljši častniki, skvadnsti jn bojevniki, ki jih vzga-iaio, pni utrjujejo duha. jih oiačuieio duhovno m telesno in jih usposabljajo za to. da bodo mogli v kratkem času dobili vse značilnosti Mussolinijevih legionarjev. Dru^i ukrepi, manjši po svojem obsegu in pomenu, pa vendar pomembni. so bili storjeni lansko leto zato. da bi se bolje izrabilo vse osebie. da bi imela j>oveljstva pasov in legij, ki so razvrščene po raznih krajih, možnost, da bi bila kos vsem trenutnim potrebam. V ta namen smo ustanovili domače oddelke in pomnožene oddelke za takojšnjo pomoč in za prvi poseg. Tudi posebni oddelki, tako obmejni, zlasti pa protiletalska milica, so povečali svoi obseg in svojo napadalno sposobnost s tem. da se ie izpopolnila njihova bojna oprema in povečalo niih število. V duhu stvarnosti in v popolnem poznanju potreb izjemnih časov je Milica prva nastopala na slehernem življenjskem področju. V šolah za izpopolni e vanjo, na vežbališčih iu v tečajih za častnike in podčastnike, v tečajih za specialiste in predlegionarske učitelje se ie v 20. letu zbralo več slo častnikov jn iia tisoče legionarjev, ki so se odločili, da bi si pridobili posebno spretnost iu popolnost pri delu. ki je potrebna za dosego velikih vojnih ciljev. Tako so šjx>rtni nastopi in telovadne prireditve, kakor tudi vojaško urjenje stalno množili vrste mladih Črnih srajc, ki so se stalno vzgajale v vojnem duhu. Pri teni je bil upoštevan pomen vseh duhovnih vrednot in nadaljevalo se ie stalno delo za dvig morale častnikov in legionarjev. Novi ukrepi v korist skvadristov in nove dopolnitve predpisov glede nanredovania. ki imajo namen čim-bolj uveljaviti postavo boievnika. kakor tudi silno skrb za ranjence, za okrevanee in za tiste, ki so se vrnili v domovino, stalna brp.iska vez med. legionarjem v prvih bojnih vrstah in podpiranje njihovih družin, so ustvarili prisrčno tovarištvo in značilno ne-razrušno legionarsko skujinost. Na propagandističnem in tiskovnem področju je delo potekalo v skladu s cilji, ki so bili postavljeni. Propaganda je bila posebno posvečena mladini. da bi se seznanila z bistvom milice, se sprijaznila z njenimi cilji in da bi se v njej jiojavila želia boriti se v vrstah milice. Tisk ie na dolgo in široko obravnaval vse življenje in nastope legionarjev, poleg tega pa se ie lavnost s temi dejanji seznanjala tudi po radijskih prenosih. Tudi v tujini ie milica zasejala seme navdušenia zvestobe in odločnosti in ie znala pridobili za naše ideje in imperialne naloge naše domovine vse tiste, ki so bili pravi Italijani ter jih znala utrdili v močni duhovni veri. In to seme je bogato obrodilo. Tisoči časlnikov in črnih sraic. ki so bivali v tujini, so trenutno včlenjeni v naše oddelke in Bombardiere itaJiano prima del volo. — Italijanski bombnik pred poletom. mnogi med njimi so prosili za visoko čast da l>i smeli sodelovati v poseb-nih‘napadalnih odelkih. Vojni nastopi in veliki krvni pritisk, kakor tudi junaštvo, ki ga ie milica v 20. letu obstoja pokazala, so trdni dokazi, kakor tudi vse številke padlih, ranjenih in odlikovanih. Neštetokrat so bila ta dejanja izpričana in navajana v poror čilih iM>velii}ikov velikih enot kr. vojske in visokih vojaških predstojnikov zavezniške vojske, ki stalno poudarjajo vojaško izurjenost, discipliniranost in visokega bojnega duha legionarjev. Trde borbe proti balkanskim partizanom so bataljoni Črnih sraic, •bataljoni jM« in skvadristovski bata-ljani vodili z nezlomljivo silo in niso dali nasprotniku nobenega oddiha, temveč so ga poiskali v naiboli utrjenih zavetiščih tudi takrat, ko so b’li vremenski in krajevni pozo ji naiboli neugodni in tudi takrat, kadar so bi!i. ti bataljoni številčno in po orožju šib-kejši. V Rusiji sta odclka Črnih sraic. sestavljena iz bataljonov >M'; nedavno podala dokaz svojega junaštva in svoie bojne sposobnosti. Oddelek >Taglia-mentor, ki ga sestavljajo bataljoni -Me, je s svojimi bojnimi nastopi presegel po junaštvu vse svoie prednike in si ie priboril najvišja odlikovanja za vojaško hrabrost. Skupina Črnih srajc, sestavljena iz bataljonov »Mi. ki se ie z naglim urnim manevrom polastila vseh glavnih strategičnih točk na Korziki, je požela splošno občudovanje otočanov za svoj odločen in discipliniran nastop ter za popolno in korektno vedenje legionarjev. V Tuniziji sodelujejo bataljoni Črnih sraic skupaj s topniškimi in strojniškimi oddelki pomorske milice in protiletalske milice v trenutnih vojnih nastopih in stalno izpričujejo visoko vrednost slavnih izročil črnih srajc. Na domačem ozemlju vzdolž vseh obal in v vseh mestih od kopenskih in morskih meja. v pristali šči h in na železnicah in na vseli pomembnejših delovnih in produkcijskih središčih so Črne srajce budni čuvarji in delavci. Bombni napadi italijanskih mest so našli milico pripravljeno na takojšen odgovor in posledica ie bila najstrožia kazen, kakršno ie moglo nasprotnikovo letalstvo preleti za svoje delo. razen tega so oa tniličniški oddelki takoj nastopili pri reševalnem delu. Neštevilne prigodo »jlnega poguma, prezira nevarnosti in skrajne odpovedi dokazujejo. I)uce. da tudi med na manjšimi naliorniki lik-torske mladine, kakor tudi med nai-8tarejsimiv veterani živi in še vedno gori junaški duh neprestane budno-sli. Ja kratek pregled daljnih in nedavnih dogodkov ter dela fašistovske milice nima namena podajati prezgod-niih zaključkov Hoče biti samo napoved nezlomljive odločnosti za iutri. zakaj mj mislimo tako. Duce. kakor želite Vi: >Bjti trden in močan, da bi se mogel postaviti po robu vsem morebitnostim in pogledat! v oči brez bojazni vsaki možni usodi.< — Načelnik glavnega stana Galbiati. Hitlerjeva potlanica nemškemu narodu V soboto so v Nemčiji dostojno proslavili deseto obletnico prevzema oblasti po narodnem socializmu. Nemškim oboroženim silam ie govoril maršal Herman Goring. širši javnosti pa propagandni minister Oobbels. Oba govora je prenašal tudi radio. Ob koncu svojega govora ie minister Gbbbels ob silnem navdušenju množic prebral poslanico vodie llitleria ueiTiškemu narodu. V uvodu omenja vodia intrige, katerih žrtev ie postala Nemčija 1.1918. in ki so privedle do nesrečnega diktata v Versaillesu, ki ie obsodil Nem-čijo^ v suženjstvo, io razorožil in io skušal uničiti tudi v gospodarskem oziru. V nadajiniem navaja na kratko obupno 'politične in gospodarske razmero, v katerih se ie znašla Nemčija, raztopljena v brezštevilno elranko. s 14 milijont nezaposlenih In c razsulom v gospodarskem življenju. nagla-čajoč. da ie to l>ila vsa dediščina, ki jo je prejel nn dan 30. ianuaria leta 1933.. k-> Jo prevzel oblast. Nato omenja delo. ki aa ie izvršil, da bi postopno izločil \sa ta socialna zla in nanovo uredit državo v vseh panogah njenega udejstvovanja. V zvezi s lem je vodja naglasil, da socialne pridobitve narodnega socializma od dneva, ko je prišel na oblast, nimaio ^primere v nobeni demokratični državi. Sr.mp faši« lovska Italija, ugotavlja poslanica. je po zaslugi svojega Duceia izvedla enakovredne reforme na pod-ročju notranje obnove. Pri tei ugotovitvi so vsi zborovalci priredili živahne ovacije Duceiu in prijateljski in zavezniški Italiji. Poslanica nav«ia nato. da ie bilo| mogeče v nekai let:h izločiti neštevil-ne znake notranjega razsula in polagoma zbrati vse zdrave sile v narodu. Ko so bile v glavnem rešena notranja vprašanja, ie narodni socializem posvetil svoje sile za rešitev zunanjih problemov, pri čemer ie zasledoval samo ta cilj. da bi lahko ustvaril temelje za splošen sporazum. Vodia našteva zdaj vse svoje poskuse za dosego tega cilja in za sporazum med narodi. predvsem s tem. da bi se kar najbolj omejila oborožitev. Vsi ti poskusi so pa zadeli na sovraštvo pluto-kratskih držav in stvariteljev versajskega diktata. Sele potem, ko so zavrnili vse njegove predloge za omevtev oboroževanja, ie začel tudi on misliti na ponovno oborožitev Nemčije in na ustanovitev nove nemške armade. Govoreč o stalnem oeražaniu Evrope po boljševizmu, ki ie dvajset let oboroževnl svoj narod brez presledka in v ogromnih dimenzijah, vprašuje Hitler, kaj bi bilo z nemškim narodom in z evropskimi narodi na splošno. če ne bi bile iuniia 1. 1941. nove sile Nemčije nastopile kot prednje straže evropske celine proti barbarskim valovom, ki bi iz sibirskih tunder razdejali zanadno civilizacijo. Kakor v dneh pred to odločitvijo, nadaljuje Ilitler. imamo tudi danes eno samo izbiro, in sicer zmago Nemčije in njenih zaveznikov in z njimi vred vse Evrope, ki se nonaša z nai-starejšo kulturo in liaistareišo civilizacijo ali pa barbarski naval od vzhoda. Samo ljudje, ki ne poznajo odgovornosti. lahko veriameio židovskim zgodbam, po katerih bi lahko prepro: sta iziava v kakršni koli angleški ali ameriški listini preprečila podobno svetovno katastrofo. Vodia pristavlja aato. da sta Francija in Angliia z napovedjo vojne Nemčiji napravili eno samo dobro stvar, in sicer, da sta io pognali v vojno v trenutku, ko je Nemčija dosegla višek svoiih sil za borbo, za katero, kakor se ie izvedelo poz; leie. so se moskovski krogi pripravljali že davno in ki bi bila z leti postala še težja in težavnejša. Navajajoč vrednost pridobitev, ki iih ie narodni socializem ustvaril tudi na vojaškem področju, poslanica nadaljuje z ugotovitvijo, da bi ne bilo varnosti. če bi se danes nemški in zavezniki vojaki ne borili na vzhodnih bojiščih. Samo od nas ie odvisno, naglasa Hitler, da razumemo smisel te nam vsiljene borbe. Samo od nas ie Hlvisno. da io bomo znali Soievati z največjo odločnostjo in energijo, dokler evropska celina ne bo dokončno rešena. Udarci, ki jih bomo morda posamič prejeli od usode, niso nič v primeri z onimi, ki bi iih morali dobiti, če bi se barbarskemu plazu posrečilo. razširiti se po naši celini. Vsako posamezno človeško življenje, ki podane žrtev v tei vojni, je poroštvo več ea bodočnost celili rodov. Vodia poudarja dalje še enkrat, koliko si ie prizadeval, da bi bil ustvaril temelje za mirno sožitje narodov, vselej pa ie zadel na mednarodne zarote. ki ie hotela vojno za vsako ceno. Zidovska internacionala ie skušala doseči. da bi se naš narod razkrojil in1 popolnoma odločil od države. Ta kli-| ka ie pri tem delala oo istih sistemih.' ki iih ie uoorabliala že prei. rn takšna bo tudi ostala, dokler narodi ne bodo dovoli močni, da bi se rešili tega nalezljivega bacila. V tei borbi, ki po silovitosti prekaša vse iz vseh & -ov. ne sinemo pričakovati, da nam bo Previdnost zmago podarila. Vsak posameznik in vsak narod bo moral žrtvovati vse in kdor ne bo sprr:el te naloge resno, bo moral pasti. Že 1. septembra 1939 sem izjavil, nadaljnje Hitler v poslanici, da niti čas in niti silovitost orožja in noben drug dogodek ne bo mogel zlomiti nemškega naroda. Deset let. ki so potekla od 1. 1933. do danes, ne označujejo samo velike socialne in kulturnepridobitva. temveč tudi velike zmage, ki so iih dosegle nemške in zavezniške oborožene sile. V zavesti, da v tej vojni ni zmagovalcev in premagancev, temveč samo onemogli in preostali, bo narod-no-socialistična država nadaljevala to borbo z onim fanatizmom, ki ie bil značilen za prve bitke strankinega pok reta. Kakor lansko zimo upajo sovražniki povzročiti tudi letos katastrofo nemške vojske, toda tudi to zimo bodo videli, da ie sila narodno-socialistične ideje močnejša od njihove želje. Nemški narod se bo še tesneie oklenil svojih voditeljev in do zadnjega in brez obotavljanja izpolnil svojo dolžnost. Nemci bodo nadaljevali to borbo, dokler ne bodo dosegli kakor pred desetimi leti nov 30. januar, ki bo prinesel dokončno zmago. Vodia izraža nato svoje globokopri-znanje vsem. ki v tovarnah in uradih, v delavnicah in na poliu sodelujejo pri skupni stvari, in nravi nato. da velja od 1. septembra 1939 dalje njegovo glavno priznanje vojakom, od maršala do zadnjega neznanega vojaka vseh vrst orožij na vseh zemeljskih delih in po vseh oceanih, kjer povsod dajejo domovini svoj krvni prispevek. Junaštvo vseh naših vojakov ob Volgi mora biti svarilo za vsakogar, da mora do skrajnosti vršiti svojo dolžnost in tako pomagati k dosegi zmage, ki io hoče ves nemški narod. Na kruto poskuse sovražnika, da bi uničil mirna mesta in kraje, ie odgovorila Neinčiia. nadaljuje vodja, da se lahko podirajo hiše in ubijajo liudie. •la pa je ideja neporušljiva. Sovražnikove žalitve niso povzročile drugega, kakor samo okrepile odpor vse zemlje. Poslanica se zaključuje takole: >Tz žrtev padlih in iz razvalin naših mest in vasi bo vstala nova stavba, ki bo lahko procvitala v oni novi državi, v katero verujemo, za katero se borimo in delamo, in sicer za veliko narodno-socialistično državo nemškega naroda kot večne domovine vseh naših narodov. Va2no za vse naročnike! V januarja niso ie vsi naročniki poravnali naročnine za tekoče četrtletje. Zamudnike vljudno prosimo, da to stoje ta mereč in se v ta namen poslu-žijo priložene položnice. UPRAVA DRUŽINSKEGA TEDNIKA Najvišje cene zelenjavi in sadiu za ta teden ie določil Visoki Komisar. 1 kg kislega zelja sme stati 4 L. kisle repe 2-50 L. motovilca 12 L. špinače 5 L. rdeče pese 3 L. peteršilja 4 L. rumene kolerabe 1.50 L. čebule 2 L. česna 8 L. izbranih jabolk 5.70 L. Vsa zelenjava mora biti osnažena in oprana. sveža, vendar ne preveč mokra. Vse cene morajo biti vidno označene, ne samo na trgih, ampak v vseh prodajalnah z zelenjavo in sadjem. Nov čas ia zatemnitev ie s posebno odredbo določil Visoki Komisar. Zatemnitev traia do novih določil od 18.30 do fi.30 ure. Prehranjevalni urad obvešča potrošnike. nai dvignejo pri svoiih trgovcih obrok marmelade za otroke od 3. do 18. leta. Vsak konzument bo na odrezek črke D februarske živilske nakaznice dobil 1 kg marmelade. Mestni prehranjevalni zavod ljubljanski opozarja vse delodajalce v ljubljanski občini, da moraio prijaviti za mesec februar in nadalje do 5. vsakega meseca delavce, zaposlene pri težkih in najtežjih delih, preskrbovalnemu uradu tistega kraia kier dobivajo delavci navadne živilske nakaznice. Delavci, ki bodo prijavljeni v času no 5. v mesecu, bodo dobili samo odrezke dodatne nakaznice od dneva prijave dalje. Obrazce za prijavo dobe delodajalci pri pristojnem preskr- bovalnem uradu po 2 liri. Vse tri obrazce z označbo I in II. a tretji obrazec šele tedaj, ko izroče nakaznice delavcem. Obrazec moraio potem takoj oddati. Delodajalci bodo dobili za delavce. ki bivajo v drugih občinah, dodatne nakaznice pri ljubljanskem mestnem zavodu, vendar pa moraio za te delavce vložiti prijavo pri pristojni olčini. torej pri tisti olčini. kjer dobivajo svoje navadne živilske nakaznice. Prehranjevalni savud Visokega komisariata sporoča, da znaša dnevna količina krušne moke za mesec februar 130 gramov in ne 125 eramov. kakor je natiskano na živilskih nakaznicah. Zaradi prevelike obtežitve električnega toka ie mestna elektrarna ljubljanska omejila porabo električnega toka. Omejitev ie določena na čas od 17. do 19. ure. Z vso resnostjo se opominjajo odjemalci, nai med tem časom ne obratujejo z motorji in naj nimaio priključenih nikakršnih grelcev, rešo-jev. peči ali štedilnikov, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi Ljubljana ostala brez toka. Tudi ostali potrošniki nai čim boli varčujejo s tokom. Javni organi strogo pazijo na izvajanje tega naročila in bodo kaznovali vse prestopke. V noči od 1. na 2. februar sta bila ukinjena vlak CO, ki odhaja iz Trie-steia ob 4. in prihaja v Ljubljano ob 17.25. in vlak OC. ki odhaja iz Linb-i liane ob 20.40 ter prihaja v Trieste ob 0.05. Namesto navedenih vlakov bo-. sta vozila vlak. ki odhaja iz Triesteia ob 19.40. in vlak. ki odhaia iz Liub-! liane ob 7.45. i 1. februarja so pričele v Kraljevini | delovati posebne agencije, ki bodo izdajale posebna potrdila za železniške vožnje delavcem. Brez takšnega potr-1 dila se ne bo mogel nihče voziti. Urad bo pa s svojimi ukrepi poskrbel, da bodo dobili dovoljenja res samo tisti, ki potujejo zaradi zaslužka. Izdelava in prodaja radiiskih prejemnikov za civiliste ie po novi odredbi prepovedana. Izjeme so dovolje-1 ne samo s pristankom državnega pod-tajnika v vojnem ministrstvu. Radijski ponk bo italijanska vlada uvedla tudi v osnovnih šolah, in sicer od 5. razreda dalje. Letošnji poskus radijskega pouka v srednjih Bolah ie, pokazal debre uspehe, zato hočeio na isti način poučevati tudi v osnovnih šolah. Osebne vesli UMRLI 80: V Ljubljani: Ivan Vagaja, sodni uradnik v pok.; Franjo Radovan, dent st; lvann I Ivanzova; 73lctni Mihael Nečrniar; Jnelpfna Bajčeva; SRIntni Maksim Ropotar, vifiJi fin. pristav finančne direkcije v LJuhlJan': Srečko Vodopivec računski iiiSpektor Visokega komisariata: Ivan Sužnik, železuifik uslitHimiec v pok.: 881etni Anton Planin8*k; saftetna Neža 6pehnrjč*va; Marija Berlotova; Franc Verbi, učitelj v pol;.; Franc P ber, uradnik Visokega komisariata; Avgusta Postalova, učiteljica: Ivana Sitarjeva, posestn ca. V Mariboru: 7lietni Matija Koren, lelea-nifiki upokojenec; Ana Majcnova; 7«letnl ‘ Ivan Jurca, orožmftki etražmojster v pok.; \ {»Kletni Josip Metnarlč, želeaniftkl upokojenec; 63letni Franc Polegek: 7fletna Marija Nabrgojeva: tSletna Frančiška M!inariče\a. V Hrovači: 781ctn! Antoo AndoljSek. bivSi posestnik in lesni trgovec. V Ptuju: 71 letni Jožef Ozmec, orožniški poročnik v pok. V Ribnici: 74Tctnl Ivan Novak, blv51 župan. Varčevati ■ električnim tokom morajo odslej tudi v Franciju Da bodo uporabili čim mani toka. bodo ob torkih kinematografi zaprti. Cene živilom v priključenih pokrajinah morajo biti iste kakor v kra-llevini po novi odredbi, ki io le izdal minister za korporacije. To velja posebno za province Zara. Spalato in Cattaro. Kdor bi prodajal živila po drugačnih cenah, bo kaznovan. Kot četrta knjiga založbe .Dobra knjiga* je te dni izšlo Arnaida Frac-caroliia .Nestanovitno srce*. Knjiga popisuje življenje slavnega skladatelja Bellinija in io dobite v vseh knjigarnah. Dizionario tascabile italiano-sloveno e sloveno-italiano. — Žepni slovar italijansko-slovenski in slovcnsko-ita-lijanski ie pravkar izšel v tretji, pregledani nakladi. Ta žepni, trdo vezani. izredno praktični slovar, zgošču- i ie na 328 straneh vse najvažnejše ita-! titanske in slovenske besede in izraze ! ki iih vsak dan uporabljamo. Tudi pred tem natisom ga ie pregledal, Ferdinanda Kleinmaver. avtor razšir-i tenih in priznanih slovenskih slovnic ; 7a Italijane. Slovar ie izšel v založbi i knpgame Stoka. Trieste. Via Milano in ga vsem toplo priporočamo. rjava. S.— lila in 5.— oranžna. Oblika je pokončna; vrednost je tiskana po. .sebej v drugi barvi. — Novi frankovnl znamki: »Merkur« za 10c innpis: »po-stes« namesto »rčpublique« franfaise.) modra in 10 fr zelena s sliko cerkve 1 Arrasu. Dalje prihodnji! I V Črnomlju: Olga Haringova. V Bizoviku: 671etni Janez Babnik, pos. Naše sožalje! Filatelija Nove znamke Napisal D. Gruden Italija je izdala že dalje časa napo- J vedane znamke v peča-tilev skladate-' lja Gioacchina Rossinija; izšle so za 1501etnico njegovega rojstva. Serija ob I sega 4 vrednote: —.25 zeleno, —.30 rjavo, —.50 vijoličasto in 1.— L modro. , Prve dve prikazujeta sliko Rossinije-1 vega spomenika v konservatoriju v Pesaru, ostali dve n egov portret. Iz vedba v mrežastem bakrotisku. Andora je dobila nekaj novih znamk. 1. za francoski poštni urad: v spremenjenih barvah vrednoti za 10 fr — temnovijoličasto in za 20 fr karmi-nastorjavo; 2. za španski poštni urad: 40 c modra, 4 P. lila in 10 P. rjava i (črtež isti kot pri izda;i iz leta 1929). i Z nezmanjšanim veseljem izdaja' nove podobice Belgija. V korist vojnih ujetnikov je izšla znamka za 4 + 45 frankov v olivni barvi; ima pa še pri vesek v rjavi barvi. — Letošnje dobrodelne znamke za zimsko pomoč prika zujejo spet sv Martina. (Sicer je pa važnejši pribitek in ne slika!) Vrednote: 10+5 c rumena, 35+5 c zelena, 50+10 c rjava, 60+10 c črna, 1 fr+15 c rdeča. 150 fr+25 c modrozelena, 2.25 fr + 2.25 fr rjava, 3.25+3 25 fr vijoU : časta in 5.—+10.— fr rdečerjava. — Od novih paketnih znamk so izšle do- , zdaj za 9 20 fr oranžna. 12 30 fr zelena. I 13.30 fr rožnata in 100 fr(!) modra. ; Češko moravski protektorat je izdal; za letošnji »dan znamke« (10. I. 1943) j l*D*ebno znamko za 60 h vijoličaste barve s sliko poš*»rja na konju in silueto Prage v ozadju. Danska se je upravičeno naveličala dosedanje slike na znamtail in bodo odslej namesto številk oz. jadrnice no sile znamke sliko kralja. Doslej so iz- j šle vrednote za 10 orov vijolična, I 15 zelena in 20 rdeča. Nemalo znan* izda zadnje čase Francija. Izšla le spet dolga 6eri.:a s slikami grbov raznih rneat. Vredna*e: 50 + 60 c Brna, 60 + 70 c modra, 80 c + + 1 fr rdeča, 1.— + 1.30 fr zefcna. 1.20 + + 150 fr lila. 1 50 + 1.80 fr mcdr», 2 + + 2 30 fr viaskordeča, 2 40-*-2.80 fr siva, 3 + 3 50 fr vJjobčasta, 4 +5 fr mo dra. 4.50 + 6 fr rdeča, 5+7 fr vijoli-' čas«*.; pribitek gre v korist zimske po moči. — Za »Legion Tricolore« sta iz šli dve oz. tri znamke: vse v vrednosti po 1.20-8 80 fr, le da sta v poli 25 ka*ov tiskani zgornji dve vrsti (2>*5 znamk) v modri barvi, spodnlt dve v rdeči, srednja vrsta pa ima vtisnjene slike znamk le v brezbarvnem reliefu.' — Za letelsko pošto so izšle znamke za — 50 fr zelena, 1.— modra, 2.— ŠPORTNI TEDNIK Da zabeležimo najprej rezultate 13. kola: Vicenza-Fiorcntina 3 0, Milano Roma 4.1, Venezia-Genova 4.1, Torino Juventus 2 0, Liguria Livorno 1-2, Ata lanta-Ambro-ina 2-5, Lazio-Daii 0 0, Bclogna-Triestina 2-2. Zanimajo predrtem številke, ki se nanašajo na vodilno četvorico. in takoj opazimo, da sta šla Livorno in Am brosiana celo na tuje po tečke. Livorno je jmel opravka z Ligurio v Genovi in je svojo reč zelo tesno uredil. Težji del je bil posel Ambro Jane. ki je morala na nevarna tla v Berevmo; pa se je rešila iz zadeve dokaj izdat no. V torinskem medsebo nem doma čem obračunu je Torino p evladal nad lokalnim tekmecem. Juventus je take ostala brez točk, dočim so ostali trij* kompetenti za prvo mesto svojim dosedanjim zalogam prišteli še po dve Malo se je zrahljala trdna povezanost v vodilni skupini. Genova je za čudo doživela p.ecsl neredno stvar v Eenetkah. Prišla )e za to nedeljo cb vodstvo skupine, ki je r.edila vodilni, in se je na njeno n-esto povzpela Bologna — po svojem skromnem prirastku ene točke. T?k4 Je ostala razdalja med otema skupi nama ista, čeprav je. kakor rečeno, ostala Juventus brez’ točk. V sami sredinski skupini ,e bilo le nekaj prerivanja, finese v količnikih so prišle bolj do izraza. Kako tudi ne bi! Po prejšnjem položaju je bilo s tla čenih šest moštev v ozek okvir, ki ga je tvorila razlika med 17 in 19 točk, sedaj se je ta razlika skrčila na raz-liko ene same točite: od 18 do 19- ®e( veda nudi tako stanje v razpredelnic še mnoge raznolike" možnosti v razvoju in bo do njih v prihodnjih ne deljah tudi prišlo. Eno pa je dejstvo: da bodo ta moštva tudi še" prihodnjo nedeljo ostala med seboj, ker imajo pred seboj vsaj tri točke, za sabo P8 celo štiri. Vodstvo naslednje skupine je ostalo še nadalje prvaku. Roma si je z ne-deljskim porazom ohranila svojih M točk in se ne premakne nikamor. 3 prirastkom po ene točke sta se ji daj pridružila ie Triestina in Bari- Repek razpredelnice se je nenadoma okrepil Obe moštvi, Venezla in cenza sta zmagali, in to p.ecej krepko Za trenutek si nista prav nič pomagali; le rahlo upa n e sta lahko imen da se bosta morda le še kako izmazali Triestina se je, kakor vidimo, SP61 spomnila svoiih nekdai večnih remi-sov. Prejšnji zbirki je dodala Se in dosegla že 10 pctfovtčnth uspehov (ali neuspehov). V tej rubriki vo<^ brez konkurence. en Nedeljsko kolo Je gledalo okoli »v tisoč pristašev nogometne Igre: P°j vprečno po 10 000 na tekmo. Na.'6* Jih Je bife na torinski zadevi: od tje kdaj so bila razračunavanja med 1* kalnimi rivali najbolj privlačna » dovol: (e potejrnlla tudi rimska tekma- 14.000. Po 10.000 sta imeli tekmi M1 lano Roma in Atalanta - AmbrosiaD® Vse ostale manj. V drugem razredu n! bilo bistveni” sprememb, dasi so zabeležili kak Y“ žen dogodek. Vod: ta a Spezla je b!‘a poražena, a je oatala v vodstvu z boljšim količnikom. Tesno »e je nanjo P1"*' slonila Pro Patria in tudi tema t" deča moštva so se pri«*»Enila bi*6' Za Piso stremita navzgor zelo resno Mode n a in Naoolt lanska prvorszrea na kluba V sosedni skupini tret ega razreda Je Gorizia že popravila nezgodo Pre£ n*e nedelje. Sama je visoke zmag*1*’ dočim je n^en prejšnjenedeljEki zmjt govalec Grlen utrpel poraz. Tako Jr vzpostavljena nekdanja razlika še*u , točk med obema. O. C. OETEKTiVSKA POVEST SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE NAPISAL HEMERT ADAMS »Kolikani idealno shajališče zarotnikov mora bi tj prav za nrav takšnole eolfišče.« ie menil Jimmie in notrnal voz z naivečio hitrostjo. »Tam lahko brez skrbi, ne da bi kdo kai slutil, raznredaio svoie morilske načrte.« j.\e bi rekel.« ie zamrmral Phil. »Človek mora vendar paziti na kroglo in se ves posvetiti iffri.« »Gre samo za to. kakšni isrri!« se ie rogal Jimmie. - Kdo nai ve. na kai igralci mislijo? Tisti, ki sem iih kdai koli opazoval, gledajo tako osorno in zagrizeno predse, ko da so bili pravkar koga ubili ali pa vsai umor snu-ieio. Ulovekov duh se po tem takem ukvaria z važnejšimi stvarmi, kakor ie maihna bela krogla!« »Važnejše stvari sploh ni!« ie zviška. skorai nekam užaljeno menil Phil. Ko sta se peliala skozi Kmcston. Fta morala na lepem avto zavreti Jinunie. ki ie hotel kolikor mogoče koristno izrabiti čas. ie vprašal svo; tega spremljevalca, ali ni morda kai videl miss Enide Covvleveve. »O. da.< ie odvrnil. »Preišnio nedeljo sva se srečala v parku.« »No. ali ie zdaj spet vse v redu?« »Popolnoma v redu.« ie zamrmral Phil. »Pozdravil sem io: .Dobro jutro. miss £owleyeva !* in ona mi ie odzdravila: .Dobro iutro. mister Nla-ekenzicl* pa sva šla drug mimo drugega.« »Hm. led le treba prebiti in pri tem paziti, da ne štrbunkneš v> *o.« ie malce nagajivo menil Jimmie. »To kajpak ni tako lahka stvar... Vso se mi tako zdi. da Enida ne pravi zaman. da ste velik zaiec.« »Zaiee. iaz da sem zajec?« le plašil Phil pokonci- >I)a. da. zaiec.« ie zasinehliivo ponovil Jimmie, »ker se boiite te pohlevne punčke.« »Boiim se ie? Bežitel Ali ie nemara res tako rekla?« »Prav zares! Poveite mi. ali ste dekle sploh že kdai poljubili?« »Kaj pa mislite! Po moii pameti bi moški ne smel prei poljubiti dekleta, dokler ga ni zasnubil, na zakon pa sme misliti šele tedai. kadar ima dovoli dohodkov.« Jimmie se ie zahihital. Skorai bi bilo avto izpodneslo. »Popolnoma prav imate.« ie naposled menil, skušaic oponašati prijateljev škotski naglas. »Liubim te. drago dekle, čez ušesa sem zaljubljen vale — in ko bom imel sto devetnajst funtov in štirinaist šilingov na leto več, potlei te liom poljubil!.« 3ie. Phil. fant moi! Kai pa nai dekle mad lem časom počne? Ali mar mislite, da jma vsakega moškega za svoiega ženina, ki io poljubi?« »Zakai bi io sicer poljubil?« se le zategnjeno začudil Phil. »Prvič, da ii laska, drugič pa. da !i dokaže svoi pogum! Poslušajte moi nasvet, dragi oriiatelj! Ko boste Eni-do snet srečali, nikar spet ne sne-piajte klobuka z obrabljenim .Dobrim Jutrom* in ne čakajte, da vam tako odzdravi, temveč io kratko in malo obiemite in poljubite, pa potlei počakajte. kni bo storila!« Phil ni odgovoril. Jimmie se ie nadejal. da premišljuje niegov nasvet — in zdelo so ie. da ie temu res h ko, zakai velikan ie ostal nem ko liha. Potlei ie Jimmie spet povzel: »Ali ste že kai slišali o diimanMh ladv Carrindorvieve?« >Ne,< ie čmerno odgovoril Phil. »In to ie prava smola zame. Po nekem prijatelju sem namreč dosegel, da so nakit pri nas zavarovali a še preden j smo se utegnili pozavarovati pri kakšni drugi zavarovalnici so že lastniki police prijavili odškodninski zahtevek.« Kmalu nato sta zavila z elavne ceste na ozko poljsko pot. držečo proti golfišču. Klubsko poslopje v Woodworlh-Par-ku poznajo premnogi, čeprav niso gol-farji. Sprva ie bila okoli hiše nrccpi gozdnata pokrajina. Stavba arhitektonsko ni kdo ve kai lena. vendar ie pa za bivališče razvedrila željnih in potrebnih sobotkariev kai primerna, za sedež golfskega kluba pa kakor nalašč. Golfišče ima imenitno lego in ie nad vse vzorno oskrbovano, zato ie na tudi čedalje več prosilcev za sprejem v članstvo, kakor iih ie moči sprejeti. Tik pred eno sta dospela na cili. Phil ie kmalu staknil svoiega prijatelja. starejšega Škota Scoona. Seznanil ga ie s Hasivellom in mu nn kratko pojasnil namen današnjega zaitrka. Da bi no zbujali pozornosti, so še malce pohajkovali okoli, preden so sedli za mizo. Klubsko ooslopie ima prav čedno ie-dilniro. toda v vročih poletnih mesecih so posedali gostie raiši na ploščadi in se odondod naslajali nad prelepo okolico. Jimmie ie koi videl, da je v jedilnici hudo malo liudi. zato ie tudi domneval, da si bo pričakovana družba, sledeč vzoru vvečine. izbrala svoi prostor na ploščadi. Opazil ie mizo blizu okna na ploščadi, odkoder bo imel pregled po jedilnici in po ploščadi. Komaj so dobro sedli, le ie nastal majhen vrvež — in nova družba ie zasedla sosedno mizo. ločeno od njihove z ogromno, košato hortenziio. Prišlo je pet oseb. Štiri izmed niih ie Jimmie koi spoznal, le peti mu ie bit tuj. Njegovi prijatelji so se torei zbrali v njegovi neposredni bližini! Prvi ie bil nepridiprav z Regcnt- Streeta ki mu potegavščine še ni bil Prava sreča, da Se ie nadzornik pozabil". Druga ie bila madame Fon: Sprules vrnil s svoiega potovanio-taine »znamenita« jasnovidka, tretii Sco!Iand-Yard bo s svojimi neizčrpni' pa piavolasi fant. ki ie malce ieclial. ] mi sredstvi kai lahko dognal idenlic; V četrtem ie spoznal Fe!ixa Gosteina. nost vsakega posameznika — ***ensi ■ zavrnjenega kupca hiše na Gueens- pri zavalienem trgovcu z diamanti H* Gatu. Zdajci se mu na tudi posledniildo jecljavca, ki ie nagual Nonni tolik« ni več zdel neznan. Bil ie maihen. suh strahu v kosti. /' in južnjaške zunanjosti. Po kratkem j Jimmie ie svojima tovarišema s pri* razmišljanju se je spomnil En!dine ■ dušenim glasom in na kratko razložit, slike moža s pristriženo bradico, ki ie za kai prav za prav gre. . bil prav takrat zavil v hišo madame »Alj poznate moža. ki nam hT”el Fontainove. ko sta Nonna in Enida od-! kaže?« ie vprašal Scoona. hainle odondod. ,v j »pije se Pollard.« ie dobil odgovor- Prikrito ga ooazuioc ni zdaiei me ,p0 navadi igra z Grosteinom. bia* več dvomil, daje zadel v črno. Vsi nuje v mestu in se nrinelie zmerom ti tiči so torei Člani iste bratovščine.1 z velikim Daimleriem. Tih človek. Samo Furnella ie se manikalo. Morda j ne pozna mnogo liudi. Zdi se mi. "r je moral ostati v mestu za uaznika... Anglež da ie pa mnogo lot preži" Zdi se, da imaio ženske to donro , vej y tuiini.c ali slabo lastnost, da z enim samim >Grosteina poznamo. — In onadva?. p<" n,”di i1 f,'“11 «'»'"» '■ «•'“ S«A xrc ‘u 1 »v staknila Jimmiia za veliko horten-|ni ''ne“l ,v k-i-s«; go ziio. Nien pogled ie tako bežno zletel _ »Zanimivo bi^b'1® vedeti, kakšni mimo niega. da bi bil lahko donine-11 ollardovi odnosa do te dame. vaL da ga sploh opazila ni. Preden šepnil Jimmie. »Madame ontan niso sedli, tudi nič omenila ni. potlei hi nai bila...« ,...„{1 ............. »Kakšno vprašame!« ie vzkliku" je pa morala nekai reči. zakai lopov z Regent-Streeta se ie obrnil in s hlastnim pogledom ošinil Jimmiia. Družba je šepetala med seboj pustil prtič, samo nil in poškilil k Scoon. »To morate na ie sami uG** nitL« J eboi. G rotite in ie iz- Ali ie to sploh važno? gre pn . da se ie lahko sklo- vsem za to. ali ie Pollard »sef« ?' sosedni mizi. med-. Grostein? To. to ie važnejše vprasjT teni ko ie iecliavee vstai. da pokliče j nie! — V gosposkem klubu se ii 1,'r' natakarja in se ozre po sosedu. Edino , pravliata dva na videz vsega s nos ____________________________________________________ a uta iiu tnuet .m— . neznanec, ki mu ie obračal hrbet, se Ivanja vredna gospoda srednjih^ let.. 1 ni zmenil zanj. I Jiminiju se ie zdelo, da se vsi ti «it II viuuuu ktrapvun IV. ' , •JiiL partijo golfa — in eden izmed "!Vie w.u.u.i,u ,c -« ...ta ali oni. ie poglavar tolpe, ki »Bija ljudje jezijo, ko ga vidiio tu. ali pa.'naklad in ii ni mar. če pri tem l' w) ker iih on vidi vse skupni. Že od vse-1 poštenega človeka! Jimmie se ie HP (j ga začetka ie bil prepričan, da ie v nasmehnil... Seveda tim ne more garaži kliuč do skrivnosti — in zdaj kdo ve kai prijetno, ko lih vidi se je izkazalo, da sta Grostein in ma- naj za eno mizo tisti človek, s ^ dame Fontaine res v zvezi z ljudmi iz j imel z vsakim posebei že garaže, torei z ljudmi, ki se očitno ne . opravke...« i j„(iie £ ustrašijo nobenega nasilja, če gre za Zajtrk se io bližal koncu. Li j u> to. da dosežejo svoj cilj. I sosedno mizo so si bib prnoscu 4. II. 1943 XXI. DRUŽINSKI TEDNIK Listek ..Družinskega tednika" Kitajski pogrebni spreved Pogrebi so na Kitajskem boli ali manj drug drugemu podobni, toda ni-kicr na svetu menda slavnih osebnosti ne pokopavajo tako svečano kakor v Peipingu. Namen imam popisati prevoz trupel maršala Vu-pei-fuja. enega najpomembnejših Kitajcev tega stoletja. Umrl je v začetku decembra leta 1939; sorodniki so s pogrebom čakali predpisanih 49 dni. nato so pa maršalovo truplo prepeljali v budistično svetišče .Miao‘. ležeče na severu mesta. Pravi pogreb se je vršil še po-zneie v njegovem rojstnem kraju, zakai maršal ni bil iz Peipinga. Ker taksna svečanost odpre razgled v Kitajske s e ge in navade, ne bomo za-jnuaiii priložnosti in si io bomo po->blize ogledali. Preden se lotimo podrobnega _ opisovanja tega zanimivega in barvitega obreda, osvetlimo nekai doslej nezna-nih kitajskih šeg in navad. Kitajec veruje v neumrljivost in popotovanje duše. zato ie zanj pogreb tista pot. ko se preseli duša s sveta ,0nostranstvo in vzame s seboj vse ] f i , r ki ii utegnilo v novem živ-jenju koristiti. So to prav vsakdanje i?.Praktične stvari, ki jih je rajni po-!Va* *n uporabljal, pa rad imel v »vojem življenju. »«ui£u^n'e mnogih stoletii so pa Ki* odprle oči. Nekoč so dajali v t>okotve predmete. ki so bili prej last da b Vendar so svoici spoznali, Vp. z niimi ne okorišča pokojnik. nal,sx Prav kmalu pokradejo s pokopališč brezverni, tatinski skrunilci Srobov. Zato so se odločili, da bodo vse te prepotrebne predmete sicer še dajali pokolnikom. toda spretno ponarejene iz lepenke in papirja. Vse te predmete na pokojnikovem grobu se-J^°'i » rafni dokrasni, pa tudi praktični predmeti ki jih nosijo za Pogrebom, so darovi prijateljev in občudovalcev. ki sta jih dobila pokojnik ii1 družina, ko ie bil rajni Km"vi Je1* Predmetov pa ne sežgo, temveč tih shranijo. trai°^re^ ie pričel ob desetih zju- 7dali„8em jn*ni* ob ,stirih oopoldne. Miao in hnd 5aiami.In Pokopališčem P !Ža_ld ®est kilo-me rov. Pottrebct so izbrali najširše in najleose ceste, toda radovedni gledalci so uh skoraida zatrpali. Prvo, kar sem zagledal v sprevodu. vi«n£lla, -Jva velikanska, okrog 4 metre da; • pa- 1>ozneie so mi povedali, dni, n,u,n nameri. preganiati vse zle žatihn°t no1^bi .“'eurnili rajnemu kri-ljičnf svet- Sta t0 dve prav- pOKosto h^1’ v 1 '-v v'dimo pritrjeni je oblečena1 v civ VnA01^' vhodu: Drva laško obleko v i,n9- druga pa v vo-sta, ki varal* S n' Itlšni božanstvi Z a teim 5 4°ir) pred zlimi duhovi. v (l»ph roninntia kipoma so nosili Živalci/1 s!ah demone v človeški m takn l D°dobi: niib naloga ie prav vmP' °'Jvarovati nokoinika vseh zlih vP‘yov onostranstva. Za niimi ie na ,.i. boa podzemlja Jen-vang; ta bo sodil nokoinika. Pestro družbo zakliu fuie skupina moških, žensk, titrrov in fee?S°‘n<> izrez!ianih smreko" meifih’' l'e«enn nnd«(vais,et m°ž na ra-**><] svilenim SoL itna niem pa Vani £ nebom velik nagrobnik. V/mir ♦ kipar v velikih Črkah vklesal faka zaenifmreQV0(il- V »Uristopih ko-»nož n " sredl .eeste sto in sto *io nega, S podaT la fiko Vkr^i Z'k"u ‘I Vra' darovalca nosifofn v?eče?o nrl^r 1 straneh ce.šte predmete mod niF Vse m°£°če uih j.-, meu njimi mnogo nenavad- panje staP°zbndinni!i' P?3ebno zani-kov. niji 1 dve žeti konjeni- _ manjšega pa dva avtomobila in nekaj motorjev z vozači, kajpak vse iz lepenke, toda v naravni velikosti. Posebno avtomobila, ki so ja vlekli siromaki, najeti med berači in nižjimi sloji, sta bila tako dobro izdelana, da sta zbujala presenetljiv videz resničnosti. Vsa ta množica mož in dečkov, ki so nosili na ramah ali pa vozili vso to pestro pogrebno opremo, je bila iz nižjih slojev. Neki sodoben kitajski pisatelj in kritik ostro biča v svojih spisih svoje rojake, ker dovolijo, da pri svečanih obredih pogreba in poroke sodelujejo berači. Siccr so vsi ti ljudje oblečeni v posebne zelene halje, okrašene s pisanimi cvetlicami, vendar po sodbi nekaterih vseeno motijo vzvišenost obreda. Zanimivo je, da se zunanje obredje poroke in pogreba na Kitajskem med seboj prav malo loči. Siromaki v zelenih, rožastih haljah nastopajo prav tako pri pogrebih kakor pri porokah. Nadaljujmo: ob obeh straneh'ceste so torej^ preoblečeni siromaki nosili častne ščite, poveličujoč pokojnikova dobra dela in njegove neminljive zasluge, sredi med njimi je pa korakalo odposlanstvo duhovnikov-lam v svilenih rumenih _ oblačilih. Prijetnejši od hripavega in zamolklega hrušča njihovih ogromnih trobent so se mi zdeli zvoki treh godb, igrajočih znane evropske pojaebne koračnice. Ko sem odmaknil pogled od lam, sem zagledal spet dve četi vojakov iz lepenke. Ne smemo pozabiti, da je bil Vu-pei-fu v zreli dobi svojega življenja general; po kitajskem verovanju ga bo torej ta poklic tudi po smrti najbolj zanimal. Kitajci imajo zelo radi drevesa, posebno vrbe žalujke. Kajpak torej tudi pri pogrebu ne smejo manjkati. Res so belo oblečeni dečki nosili iz papir-| Ja narejene in spletene veje, ki naj bi predstavljale vrbe žalujke, posute i s snegom. Bilo je — čeprav na Ki-1 tajskem to ni v navadi — tudi več sto vencev. Zdaj so _ spet korakali duhovniki, to pot taoisti, oblečeni v črna oblačila in ogrnjeni v rdeča ogrinjala z rumenimi resami. Za njimi so korakale tudi taoistične svečenice v isti noši kakor svečeniki. Ločil si jih od moških samo po kitah, gledajočih izpod njih črnih čepic. ] Kmalu za njimi sem zagledal budistične duhovnike v živordečih svilenih plaščih. Bilo jih je največ, tudi > za njimi so korakalo svečenice, Du- i i novniki so igrali na vriščoče piY li — sakralna, glasba ki naj gani bo-1 zanstvo. Baje je bil rajni v starosti navdušen budist. Večji del življenja je preživel v vojnah in se bavil' s politiko, toda ob zatonu svojih let io postal pobožen in je večkrat zahajal k duhovnikom. Morda se bo ta ali oni bralec čudil, kako da gredo za budističnim pogrebom zastonstva tako različnih verskih ločin, kakor so lame in taoisti, toda to je samo nov dokaz verske strpnosti kitajskega ! naroda. Pridemo k najvažnejšemu delu sprevoda. Zdaj prikorakajo sorodniki in prijatelji rajnega, za njimi prinesejo krsto. Bilo jih je lepo število, vsi oviti v dolg trak belega blaga. V sredini so nosili nekakšen šotor brez strehe,, v njem je sedel pokojnikov prvorojenec, noseč v rokah deščico z očetovim imenom. Po navadi koraka prvorojenec med sorodniki, tako da ga .lahko vsi vidiio, kako se žalosti in trpi. Ne vem, zakaj tu ni bilo tako: namesto da bi prvorojenca obdajali pokojnikovi prijatelji, so ga stražili policisti. Kadar je pričel do žrtve-nika, postavljenega (A) cesti, se je ves sprevod ustavil. Vstopil je, položil nanj očetovo deščico, opravil kotau, t. j. se poklonil pokoinikovemu duhu. ■n zažgal v. pripravljenih kadilnikih kadilo. Ko je končal ta obred, se ie jel sprevod spet premikati. Krsto je takoj za pokojnikovimi 1 sorodniki in prijatelji nosilo na ra-! mah osemdeset mož. In ne brez vzro- i ka, saj je bila tako ogromna, da bi bila lahko za grobnico vsej pokojrj-kovi družini, tudi če bi bila še ta..o mnogoštevilna. Truplo je zmeroiji obloženo z apnom; sorodniki tudi nikoli ne pozabijo, priložiti rajnemu nekaj razkošnih oblačil, ki iih bi utegnil na onem svetu potrebovati. Tu. kjer je šlo za tako imenitno osebnost, so bila ta oblačila zgrajena najbrže v skrinji iz plemenitega lesa, ki so jo nosili kmalu za krsto. Bila je prevrnjena z rdečo svilo, na njej si bral znamenja, ki jih izgovarjajo ,fo‘ in pomenijo v budistični veroizpovedi .dobro znamenje*. Sprevod so zaključevali vozovi in nosilnice. Nosilnice so nosili na ramah po štirje možje, vozove so pa vlekli konji. V nosilnicah so sedele žene, ki so bile rajnemu najbližie, v prvi njegova soproga; v vozovih so se pa vozile oddaljene sorodnice. Ker je na Kitajskem simbol žalosti bela barva, so bile nosilnice bele, na tudi pokojnikovi sorodniki in prijatelji so bili belo oblečeni. Ko je potegnil mimo mene poslednji voz. se je pričela množica razhajati. (Rev is ta Geofjrdfica Espailola, Madrid) NJEGOV POSLEDNJI POSKUS MftSH W. MffRiifcR .J On: Pomočnik v tehnični pisarni. Ona: Ravnateljeva tainicn. »Kako pa prav za prav preživite praznike, gospodična Silva?« »Odpeljem se na oddih iz mesta, čeprav samo v bližnjo okolico.« »Sami?« »Seveda!« »To se mi zdi nenaravno. Kako bi bilo. če bi šli v dvoje?« »Z vami?« »Z menoj!« »Razočarani boste, gospod Leon.« »Včasih mora človek doživeti tudi razočaranje. Sicer pa. kam se bova peljala?« »V tretjem nadstropju imamo še sobo z dvema posteljama.« ie dejal vratar hotela mlademu paru. »Krasno!« je vzkliknil gospod Leon. »Ze prav,« se je vmešala mlada dama. »vendar želim samsko sobo!« »Potem torei sobi devet in dvaiset in trideset v tretjem nadstropju.« ie deial vratar. Krasen večer ie bil. Šla sta za pol ure na sprehod, potem sta jedla. Po večerji je mladi mož odkril udobno pivnico v hotelu. »Silvica.« te v teku dogodkov dei"J f?o»r>od Leon. »ali veste, da sem za-ljubllen?« »Čudež — po treh poličih vina!« se le mrzlo nasmehnila Silva in položil.a roko na mizo Precej pozno sta potem odsia po stopnicah v gornje nadstronie Ko sta bila zgorai. se Leon nikakor ni mogel posloviti. >Silvica.c ie naposled zašepetal. »Ali smem še čisto mulo k vam? Prisežem, da bom priden!« dtHIMIIHMIIIIIIIItllllllfllllllllllllllIPL I O K V I R J I E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. § I KLEIN i 5 LjUBLjA NA, Wo/fova 4 S niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiir FR. P. ZAJEC iZPttAsAN OPTIK IN URAR L fUBLJANA, sedal Siritarl*va ul. 6 prt Tiinčllkunskcm mostu »■>o«ntm iitaia, ni not.edi, opiomirt, ctremitr. •gromttri iti. Vini« .zbire ur. iiaimnc in srebrnine amo vaHiaifta optika Cenit DrezcUCno FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčit« znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v Knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. »Seveda, zakaj pa ne. Samo trenutek. da prižgem luč!« Silva ie hitro odprla vrata, prižgala luč — tresk — in že so bita vrata zaprta. Dvakrat »e je obrnil ključ v ključavnici, potem je pa Leon zaslišal smeh v sobi. Nekaj časa ie še strmel v zaprta vrata, potem se je pa poklapano odplazil stran. Silva je ležala v postelji in kljub temu. da ie bila utrujena, ni mogta zaspati. Vse mocoče misli so se ii podile po glavi. Poleg tetra ji ie srce divje bito. Dolgo je ležala z zaprtimi očmi. Ko jih ie potem čez čas odprla, je razločila vse predmete v sobi. tako jasna ie bila noč. Njeno pozornost je zbudil rahel Sum, ki je prihajal od okna. Pogledala ie k oknu in se zdrznila, kakor da bi jo bila strela udarila. Na robu okna, z zvezdnim nebom v ozadju, se ie premikala roka, velika. Črna roka s stegnjenim kazalcem — strašna^ roka. To je bilo preveč za Silvo. S poslednjo močjo ie potegnila ®d?lo čez glavo. Zobje so ii Šklepetati, Kako ie priila roka v tretie nad-stropte. Ne na levi ne na desni ni ne balkona ne zjdea ped oknom. O tem se te bila ze popoldne prepričala. Koka te pa bila kliub temu tu Morda le bil ze v sobi... Ce bi vsaf mogla kosa priklicali, toda njeno grlo. Tedaj ie potrkalo na vrata. »Ali ste me klicali, gospodična Silva?« Silvi je postalo vroče. Torei ie bil sliSal klic njene duše. Na lepem ie ni bilo več strah. Ž enim skokom ie bila iz postelje. Strašne črne roke ni bilo več. Silva je ogrnila jutrnio lialjo in s tresočimi se rokami potegnila Leona v sobo. Potem mu je šepetaie pripovedovala svoi grozni doživljaj. Gosood Lef>n. ',e Prikimal in io pomirjujoče pobožal po laseh. Potem se ie splazil k oknu in pogledal na tevo in desno, navzgor in navzdol. Nato ie sedel po-les: nje na rob postelje in ii zažepetal: »Foča k a ti morava, morda bo roka Se prišla.« I nšla pa ni. čeprav sta čakala do tutrnie zore. Naslednje_ dopoldne sla se z roko v r°ki. sprehajala po prekrasnem get'aricl s® pozdravljajo naravno smeSno za nefie pojme Znancu nam-r?č pokažejo jezik, ikrtnelo z zobmi ln strižejo z uSesi. Torej delajo vpc tisto, kar je dobro vzgojenemu Evropcu Dre’ povedano. *Vnk'av“P“'l1ta& Si P“ “ar°2ili še hS-J? !f Vstal Felix de- 1’edai ,n naiI*erava oditi od mize. 4i fel gel« "i 0>taK kakor »rit ,e zcla> uzrl .limmiia Ozdravil »šip'- ^jl.*Wf‘H!« le veselo /8!f ‘V.di.vj irolfar?« fiiie ^pv Pa Potlej prineslo v ?*1. da iPe5ph ^,ta? Poslej sem mi-Uc6nee In m«?# • kl se sem zateče. I >Jaz srni ci — ,G ,lmetnostl.« '? dejal ifL lliW"n,(? -saino gledalec.« s,i* igrala in i >Mo>a Prijatelja bo- F13- da ?ein >° mahnil z nii- »alu. in rn,'l l,|0m v tem krasnem '»vrk tu prot11 vidim- da sreča „ >Kar io rPR ,Dr|ietno družbo.« K0,rdil (ira-lMn® r?.s-r ie dobrodušno feeli z^ fliJ ?fm da bi oštV svojo družbo% Ji* k!" ,neKS0' A' danes popoldne ni"’ »Im n deifi12 roornm žal v ni?ti U1 P]?l •timmie nies,° ,iazau< ,e krat06 št°ad.a! ?a .^nrda kdaj drugi-\S'«Te nremifllih'.« °? W ^^»'VSSSSi! >»•- rav- prav 1'prnistiV p,’avl Č() Sl, h°«te na kdai •'okin, i ~ ne |)Mabl,e namel« J&1 te in odšel s ploščadi Pjtnutj e !G obsedel še kakšni' dve h Ornslein'.!'J“ b»° da j ',ll rl'kel. da se vrne v me- ?,f ‘fko neldn1.rV:lneve- ‘V’ rekel . "-ra'-e. Nanoslnd le vstal ilaila Km,b rl°-J,riia,''lia Rta ni niorroi I.-u? bl*i tako daleč, da O^nie hn T vee sl'5nti. I K" "»tomfllnell.-. «e I on. SnnZ«, '• rokf‘i' »Tele- lahko vidva pazita, ali bodo res Igrali. Ce ne bodo. pa skušajte dognati, kat prav za prav tu počno. Lahko mi telefonirata, v pisarno, ali na. kar ie Se bolise. prideta lahko pozneje k meni domov. Upam. da boste imeli kakšno priložnost, da se odpeljete nazaj v mesto?« Slednje vprašanje je veljalo Philu. Scoon je namesto njega odgovoril, da bo pozneje vzel Phila s seboj. Jimmie ie odšel v telefonsko celico, n * • 'z, Pi? Pravkar stopil Grostein. Brž ie dobil zvezo s Scotland-Yardom. Nadzornika Sprulesa še ni bilo tam: pričakovali so ga pa vsak čas. ,)im-mie ie naproeil uradnika, naj Spru-lesu ne pozabi povedati, da ga bo o pol štirih za gotovo »pet klical. .Mož bi bil menda mani določe.i. če bi bil slisal besede, ki iih je Grostein šepnil madami Fotitainovi... >Tale mladi mož bo prav kmalu žvižgal... da bo joj!« 24 Phil Mackenzie in Scoon sta spre-mila Jimmiia do Darkišča. kier so še nokaj minut pomenkovale se postali. Govorili so o golfu, zakaj Pollard. do- zdevni >šef« tolpe, se je v neposredni bližini pogovarjal z nenavadno lepo. mlado damo. sedečo za krmilom njenega športnega dvosedežnika. Zdelo se je. da ca z zanimanjem posluša — 1 n ko ie pognala motor, jo je Pollard prnatelisko potrepljal po rami, >Ne izpustita mi naše bratovščine iz oči,« je Jimmie šepnil prijateljema in skočil v svoi voz. Jimmie ni bil dirkač; po njegovem te bila štirideset do petdesetkiloinelr-ska hitrost popolnoma dovoli, če seveda ni bilo posebnega vzroka za večjo naglico. Mlado dekle pred njim le Pa moralo koi spočetka ubrati vrtoglavo hitrost, zakai pred seboj na cesti ie ni več videl. Sele za prvim ovinkom jo ie spet uzrl na cesti. I’o vi in-pasti, ozki poti. držeči do glavne ceste. le vozila od sile počasi. Zdaj se je Jimmiiu mudilo in vendar se ie pomišljal. ali nat zatrobi, zakal na ozki vijugasti poti ie bilo nevarno prehitevati. In če bi to hotel, bi moral mlado damo prisiliti, da se mu umakne prav do žive meje. Sicer pa... teh par minut do glavne ceste ni vredno tvegati vratolomnosti! Zdajci se je za Jimmijem oglasila avtomobilska troha. Težka limuzina ie vozila za niim in ga le hotela očitno prehiteti, Jimmiju pa ni šlo v gtavo, zakaj bi se prav on umikal, če drugi njega zadržujejo. Zato je pognal do dame in zatrobil... Videti je bilo. da se dekle za nje-srovo trobljenje ne zmeni; narobe! Se zmanjšala ie hitrost in se usidrala na sredino ceste. Za Jimmijem ie tedaj večkrat zapored oglušujoče zatrobilo. Dvosedežnik pred njim je obstal tako naglo, da je Jimmie iedva potegnil zavore. Mlada dama ie skočila s sedeža in vsa obupana pogledala Jim-nnja. »Ali se ie kaj zgodilo?« je vzklik- ml »Bojim se. da,« ie žalostno odgovorila mlada dam. »Pri tei grdi pošasti se nrav majo spoznam.« »Bom pa jaz pogledal.« 9e ie uslužno ponudil Jimmie. »Ali vam io večkrat tako zagode?« S prelestnim nasmeškom mu ie zagotovila. da se ii kai takšnega še nikoli ni zgodilo. Jimmie ie dvignil pokrov nad motorjem in pogledal noter. Dekle ie dozdaj stala za niim. zdajci ie pa stopila vstran. Medtem ko ie Has\vell premišljal, kie naj začne, ie ze grozovito lopnilo po njegovi glavi — in nezavesten ie telebnil na zem-1|0... Jimmie bi ne bil mogel povedati, kdaj se je spet zavedel. Prvi občutek, ki ga ie zaznal, ie bila grozotna bolečina v glavi, drugi pa. da ie nekje preteto neudobno in ves skrivljen stis-ii|en. Motel se ie premakniti, pa ni slo. Videl tudi ni ničesar. Hotel si ie z rok seči na razbolelo clavo — a tudi tega ni mogel,- Silil se ie. da bi dognal, ali bedi ali samo tolikani neprijetno sania. počasi so se mu pa le toliko obudili čuti. da se ie zavedel svojega stanja. Spomnil se ie prikupne avtomobi-listke in svoje uslužnosti. da ji pomore. Za njima je bil vozil velik voz... Nekdo ga ie lopnil s težkim orodlem. ko je pregledoval motor. Vsa sreča, da ie imel na glavi debelo golfsko čepico, sicer bi nemara zdaj sploh več ziv ne bil... Le zakai ne more ničesar videti? Alia. neka obveza ga tišči v obraz — ali so mu pa golfsko čepico potegnili Čez oči? In v ustih? Prav trotovo so mu usta s cunio zamašili... Da ima roke zvezane, ie dognal že prej. In tudi noge... Zdajci se mu je posvetilo, zakai vse to. Grosteinu in Pollardu ni šlo v račun. da bi jima ušel v mesto, zato sta Ra dala kratko in malo ugrabiti. Torej je tudi tisto lepo dekle zaveznica teh lopovov! Naposled ie še žena katerega izmed njih... Kolikani naiven te bil. da je ni spregledal! Pri odhodu ii je Pollard kajpak ukazal, naj na določenem kraju gltimi nezgodo. In veliki voz za njim? Ali so bili tudi v njem člani lopovske tolpe? Preiko-ne! Tako so ga lepo stisnili v past med dva voza — in kaj lahko delo ie imel napadalec, ko ga je od zadaj udaril po glavi... Pollard, Grostein in drugi so bili seveda prepričani, da bo kot gentleman priskočil avtomobilistu v nezgodi na pomoč! Na tem temelju so zgradili svoi peklenski načrt. Prekleto premeten načrt! Kai se ie le zgodilo z njegovim avtom? In kai nameravalo z niim storiti? Spomnil se ie Brudnove usode in Nonnine pustolovščine. Misel, da ie nemara nikoli več ne bo videl, mu ie omrtvila srce. Ugrabili so ga. kakor so bili nio ugrabili... Nemara so tudi njega odvlekli v isto skrivališče kakor njo. Toda on ni smel unati, da bodo tudi njega čez dobro uro odložili v Uichmond-Parku! Od minute do minute ie postajaj njegov duh iasneiši. Niegova betica ie morala po vsem sodeč — biti vendarle na moo trda... Ko se je spet oglasil njegov humor, se mu je zbudilo tudi upanje, da še ni vseg.i konec. Nonno so bili zasliševali; morda bodo njega Pfu'.,t) NJEGOVO SP«ETN05T.t Jato seveda NI ČUDNO, CEJE ARIF 2E DRUGI« ■i DAN IVE LIK IM DONO; SOM BRALI PASEVO NADO CILO.DABO V BODOCEI IZDELOVAL* OPANKE TU« Dl ZA NJEGO-IVO KRASNO HČERKO .FATIMa hEKEpA ONE 5E1E AOOOC-NI PASA SPREHAJAt PO-' MESTU-UGLEDAL)E n ARIFOVO DELAVNICO, VIS- |fcS£.l£ NAS VfalF NASLEDNJE OKII 2NA« Sel z izcko. TOVUtNIMI OPANKAMI V PARKO PRED PA2K05N0 PASEVO PA-lAtO/SE MU JE KAR Zavrtelo v eiAvt. SA5DEUO SE MU JE.OA JE V OEVETJH NEB6SIH, KO JE UGLEDAL 0A3KOSJE V PALAČI SAMI... ________________ POŠTENO OELO SE MU JE POPOLNOMA UPRLO On TEGA TRE' NUTKA 0AL1E arifninAsel VEČ MIRU,SANJAL JE SAMO ONEH^ERNl SREČI, BOGASTVU IN FATIMI .. IN TE CJJDO VITE NOZICE LEPE PATIME. Sle po naključje Namesto pred oltar v sestrski objem Nesrečni žrtvi družinskih razmer Jeseni leta 1933. je v Italiji dvignila mnogo prahu nenavadna zgodba, ki je zaradi krutosti usode marsikoga pretresla. Mnogo let je minilo, odkar se je v Milanu poročil bogat trgovec. Toda čeprav je bil zakon sklenil iz ljubezni, ni bil srečen. Tudi tokrat se je izkazalo, da je za srečen in trajen zakon potrebno več ko samo strast, ki pogosto zelo hitro mine. Ste po enem letu skupnega življenja sta zakonca spoznala, da se njuna značaja ne ujemata. Dan z dnem sta se prepirala, mirnega družinskega življenja je bilo kmalu konec. Celo ko se jima je rodil ein, se njuno razmerje ni izboljšalo. Zato sta sklenila itt narazen. Nekaj mesecev sta bila ločena, nato sta si spet zaželela drug drugega in sta si na novo ustvarila svoj dom. Potem se jima je rodila hči. Zdelo sc je, da bosta otroka učvrstila njuno rahlo zakonsko vez Vendar sta se tudi zdaj kmalu začela prepirati in nanovo sklenila, da se bosta zdaj za zmerom ločila. Sodišče je prisodilo sina očetu, hčer pa materi. Mati se je zaradi te razsodbe tako razsrdila, da mcžu ni več dovolila, da bi videl svojo hčerko. Mož se je zaradi ženine trdosrčnosti izselil s sinom iz domovine in ni svoje žene in hčere nikdar več videl, prav tako pa mati n; nikdar več videla svojega 6ina in moža. Ko je mati umrla, je bila hči Alba stara 18 let. Zrasla je v cvetoče dekle in moški so občudujoče gledali za njo, kadar je šla po ulicah. Bila je pa prav tako ponosna kakor lepa in ni dovolila, da bi se ji kakšen moški približal, čakala je velikega doživetja, ko bo ugledala moža, v katerega se bo na prvi pogled zaljubila. Moža svojih sanj je srečala na neki dobrodelni prireditvi v Milanu, ko ji je bilo 23 let. Spoznala je nekega mla- dega nemškega tovarnarja, ki je prišel po kupčijah v Italijo. Oba sta se drug v drugega zaljubila v trenutku, ko sta se prvič videla in si pogledala v oči. Se isti večer sta se zaročila in sklenila, da se brž ko bo mogoče poročita. Takoj naslednje dni je mladenič ves srečen pisal svojemu očetu, da se misli poročiti z lepo Milančanko. Kmalu nato je prišel v Milan ženinov oče in je pri tej priložnosti prvič izvedel nevestino rodbinsko ime, doslej mu je namreč sin zmerom sam© omenjal njeno krstno ime. Toda ko je pa oče slišal nevestin priimek, se je njegov obraz zmračil in je ves zaskrbljen zahteval Albin krstni list. Ko ga je prebral, se mu je zarežala v obraz kruta, strašna resnica. Da bi v poslednjem trenutku preprečil najhujše, je sinu dejal: »Moj ljubi sin, da preprečim nesrečo, ti moram razodeti skrivnost, ki je sicer nikdar ne bi izvedel. Jaz namreč nisem tvoj oče, temveč sem te posinovil, ko ti je bilo štiri leta in si sirota (»tal brez očeta. Tvoj oče je bil moj prijatelj in me je na smrtni postelji prosil, da ti nikdar ne odkrijem tvoje preteklosti. Čeprav sem mu to obljubil, moram danes obljubo prelomiti, ker bi postal kriv zločina, če bi molčal. Tvoj oče mi je razkril svoje družinske razmere, zato vem, da imaš sestro. Ta je po ločitvi med tvojim očetom in materjo ostala pri materi, medtem ko je sodišče tebe prisodilo očetu. Zato nisi svoje sestre nikdar videl in nisi o njej ničesar vedel. Na nesrečo je slepa usoda hotela, da si jo spoznal. Alba, tvoja nevesta, je tvoja sestra, ki si se v svoji nevednosti hotel poročiti z njo. Moraš se ji torej odreči.« Mladega ženina je ta grozna novica, ki mu je na mah brez lastne krivde uničila srečo, pretresla v dno duše Iz dveh srečnih zaljubljencev sta postala brat in sestra. f? UGANKE Križanka 5 6 Mandlje zdravijo z rentgenskimi žarki Vnetje mandljev je nadloga današnjega stoletja. Zdravniki si niso edini ali je bolje mandlje čim prej odstraniti in tako preprečiti, da bi strupi iz vnetih mandljev prehajali v kri, drugi pa menijo, da je funkcija mandljev tako potrebna, da Jih smemo od-itraniti samo v najnujnejšem primeru. Pred nedavnim je pa dunajski zdravnik Schwarz prišel po dolgotrajnih poskusih do ugotovitve, da se da vnete mandlje pozdraviti z rentgenskimi žarki. Njegovo ugotovitev je potrdilo okrog 600 bolnikov, izmed katerih se jih je 95"/» pozdravilo vnete mandlje samo a obsevanjem e rentgenskimi žarki. Baje ladosfcuje, da si bolnik vsako stran mandljev osemkrat za povrstjo v določenem času obseva in nevšečnost izgine. Bodočnost nam bo pokazala, ali bo to adravljenje doseglo vidne uspehe ali ne. Po čem spozna ženska dobrega prijatelja Prijatelj v vaši družibi ničesar ne bo prikrival, pa tudi vam ne bo zameril, če se ne boste popolnoma držali vljudnostne mere. Prijatelj vam bo v obraz povedal, da se vam vaša zelena obleka niti malo ne poda in mu s pordečenimi ustnicami prav nič ne ugajate. Ce ste športnica, bo prijatelj c vami tekmoval in vam ne bo iz vljudnosti dajal prednosti. Prijatelj vas ne bo vabil v lokale, ki vam ne ugajajo, temveč se bo najprej posvetoval o izbiri z vami. Ce ima manjšo plačo ko vi, bo dopustil, da plačata vsak polovico jedače in pijače. Prav tako si bo tudi morebiten izkupiček, do katerega ste mu tudi vi pripomogli, z vami delil. Da bi preprečili Idčitve zakonov V Južni Afriki so se ločitve zakonov tako pomnožile, da so morale oblasti poseči vmes in določiti daljšo dobo poznanstva ženina in neveste pred poroko. Oblasti so določile, da se morajo mladi ljudje poznati vsaj pol leta preden stopijo pred oltar. Poleg tega so uvedle star običaj, ki so se ga držali domačini teh krajev pred več stoletji. Po tem običaju, da dekletov oče snubcu tedaj ko prvič pride zasnubit govo hčer, dolgo prižgano svečo. To svečo dobi potem ženin vsakokrat, kolikokrat pride na obisk k nevesti. Dokler snubec ostaja v nevestini, družbi tako dolgo, da dolga in debela sveča do tal pogori, so nevestini storži zadovoljni z ženinom, če se pa ženin pri nevesti kdaj prej poslovi, preden sveča pogori. Je to znak, da se v njeni družbi dolgočasi in z niuno ljubeznijo ni v: v redu. V tnkšnem primeru ne- ve. tinl starši navadno zaroko razdro. Statistika le pokazala, da so bili zakoni pred stoletji veliko trajnejši ko danes, ko se ženin in nevesta koma.f snoTnata in že hočeta stopiti pTPd oltar. K.iko se bo ta nova odredba obnesla. bo po’.cazala bližnja bodočnost. Poslednji »sapi« Posebnost himalajskega pogorja so kozli z Izredno dolgo dlako in izredno močnimi rogovi, ki jih domačini ime-nu.teo »Sapa«, in so nanje zelo ponosni Zal so pa te živali Izredno plašne in jih le redko vidi človeško oko. Raz. lični raziskovalci so sl zaman prizade-vrli da bi to svo x = velik znanstvenik, čigar 3l'u’ obletnico rojstva letos praznuje®0. ČAROBEN LIK 1. dišava, začimba, 2. pomoč, 3. poguba, 4. muza, 5. vi'h v Julijskih Alpah. ŠEST SPREMEMB Pet možakov gre v korak; z b prav važen je vojak, z m pri delu nas podpre, z n pa često v luno zre; častnik, z r, pogost bahač, s t ob vodi star gostač; d, kot šesto, st'-ir krasi, ki brezzobih ne boli. DOPOLNILNICA __ let®' — olje, — uc’ar. — nota, -lan. —lica. —meh, —Iran. Na čelo vsake besede dodaj po ! črko, da dobiš nove samostalnik, !Te nove črke sestavljajo letni ca KOLUMBOVO JAJCE Kako bi ločili sveže jajce nega, ne da bi ga odprli, in ta nojav razložili? Pa da se služite Kolumbovega načina, _ ho zdai tudi s poskusom bolj Odgovor: jpNe, ne bo ti treba hoditi tako daleč. Prosila bi te, da bi oddal neko Pismo svojemu prijatelju... Marcelu Lanvinu!« »Marcelu?« se'je začudil mladenič. ;>Y[ara: nekel bi, da je moj prija-rf,1-1: *,a Ke ne pomeni, da je tudi ^ ar,°he... Kakor pes in mačka Tm™ a £ ej. 110> gl‘‘j. zdaj si na le- peni dopisujeta...« ♦ .•,,*. nj res, ne dopisujeva si,« ga je nekoliko v zadregi prekinila de-?• *Jaz mu prva pišem; gotovo 5? Po to zelo presenetilo. Prosim te. Jjaston, se nečesa, če bi te Marcel J vpraševal, ne odgovarjaj mu!« . _ ,* Janina,« je zmeden odgovoril {niadenič, »kai neki naj bi mu tudi Pj- edal? Saj ne vem, kaj pišeš v tem pismu, torej mu tudi ne morem ni-cesar povedati.« . *0, saj ni nič tako resnega, veš... "kja gre... za Elino. Da, rada bi ji Pripravila veselo presenečenje. Ves, ti_ pa ne morem izdati! Tvoja naloga je samo, da vtihotapiš Mar-oi- ,t0.Pisemce, ne da bi kdo videl "H slutil. Glej, .da mi ne črhneš niti oecadice! Predvsem pa pazi, da te mama ne bo zasačila!« Takrat je stopila v sobo stara velikim plad-: ko naj zdaj Ife^te^-dTbi'mi ria ,^?sto ,e zahtevala, verjel? Ob. ko bi mogla vse spet izda svoji ljubljenki sama streže, m • - • ■ — - v in dovolila, da bi ji sluga prinašal kavo. govem srcu pridobiti drugega mesta! Ohj ko bi bila le vedela!» Ce bi bila ona zdaj na Elininem mestu, če bi se ga ona lotila z njeno pretkanostjo, bi prav lahko, da, igraje prekrižala Arlettine namere. In Marcel bi ji gotovo verjel, če bi se ji bilo posrečilo, pridobiti si njegovo srce in njegovo zaupanje. Ali bi bilo pa tudi njej treba grati takšno ljubezensko komedijo kakor Elini in kakor si jo je bila zamislila njena mačeha? Ali ne bi ona lahko bila bolj iskrena? O, zdaj si ni mogla več sama sebi tajiti, kako je z njo! Tedaj, na pragu smrti, si je poslednji trenutek pošteno pogledala v srce... In spoznala je, da ni več svobodno... .Da, ljubi ga, o tem ni dvoma! Ljubi ga z vse”.’ svojim bitjem od tistega dne, ko p je zagledala v Juanu. In prav ta njena čist;*., idealna ljubezen . se je vsa uprla, ko so ji hoteli naložiti poniževalno vlogo zapeljivke... »Oh, kako nemima san bila,« je 1- un;_ on ni premišljevala zdaj, »sama sem ?!“ svojo srečo! In čeprav me ... ljubil, mi je zaupal, bil mi je naklonjen! Zdaj sem pa izgubila vse: spoštovanje, zaupanje, naklonjenost! Ka- . »Dobro, razumem,« je hitro odvrnil Gaston. »Izročil bom tvoje sporočilo...« »Kakšno sporočilo?« je vprašala babica, ki je za svoja leta presneto govoril a' r i’ nihče ni od- **ste ure, .l"e .bila Janina bolj mirna, toda . skoraj neobčutljiva za vse, kar se je odigravalo okrog nje. „;*mo?‘a odvrniti misli od tega L'?pa’.kl. Sta je izročila bratu, in ne-- jif iS1iJe v domišljiji risala Mar-m jbe?e z lahno Kubo presenečenja med obrvmi... sanln Je že.na bamet znala to pi-č^i i« Je gotovo desetkrat pri- kiko s” D11 hoteli storiti neko veliko ~n i - irosim ras, da pozabite vsaj ja ta cus vse drugo razen tisto kar re ono med nama v Juanu.! Nujno potrebno je. da še drevi govorim z um i na samem/ Pridite okrog polnoči v »m« budoar skozi vrata terase, ki bodo priprta, in va-ite da. v'sa, ponižanja, ki mu jih je nja Prizadejala v upanju, da ga bo .“P.oona iz graščine. Nemima in vsa oskrbljena se ie vpraševala: «A_li bo prišel? Ali bo vseeno prišel čeprav sem ga več ko desetkrat užalila tako, da žalitev ni mogoče pozabit,? ln če bn pri|el< a!i ^ ne ;.o D1U ?rozi nevarnost, če mu mu n»“ moFla Povedati imen? Teh kakn v.r ne smern izdati™ In vsem zfhtevam. od njega, da po Hiio ni* se Je med nama zgo-si iiicom f?.?auPa vame? Oh. zakaj zaunania Pridobila njegovega mestria semKre* "členjenosti, na-surovn šililo • tako nespametno in bda vsai n\a ln poniževala? Tako bi iatel ? :!. š; f*>V t.ovariš, njegov prijatelj, ce si že nisem mogla v nje- ! brisati, ko bi mogla doseči, da bi vse, kar se je tu zgodil", pozabil!« Ali naj mu razloži vzrok svojega pretvarjanja? Vendar ne more tega storiti, ne da bi izdala Arlette. žene svojega očeta. Da, utegnila bi vreči senco sramote celo nanj! Bilo ie pa tudi prepozno... Zdaj ljubi Marcel Elino in bo rajši verjel njej kakor njeni samoljubni, muhasti sestri! In vendar se mora še boriti, da ga bo rešila, vsemu nakljub, celo na-kljnb njegovi volji... »Oh, ljuba moja, kaj se pa tako obračaš v postelji?« ie nemirno vprašala stara gospa de Bergerjeva. »Snet boš dobila vročino! In niti ne pomisliš na svojo zvito nogo!« Narobe je pa Janina ves čas mislila na to nesrečno nogo. ki jo je res pričela boleti, ker je bila tako nemima. Vpraševala se je, kako bo mogla stopiti na to nogo čez nekaj ur, ko se bodo vsi podali k počitku in bo morala do kraja izvršiti dolžnost, ki si jo je bila sama naložila. Prisilila se je, da je ostala mirna, I da ne bi zbudila babičine pozornosti i in še povečala bolečine v nogi. Raz-1 treseno je poljubila Elino, ko se_ je j po večerji poslovila od nje in težko i Pričakovala Gastona. Prišel je, toda I ker je sedela babica še ob postelji, ! ji. je samo pomežiknil in krepko stis- I In to je naposled ostala sama, je | začutila. Kako jo je bilo pričakovanje izčrpalo. Počutila se je šibko kakor , že dolgo ne. Zleknila se je v postelji in zaprla oči. Skušala se je zbrat j: kdaj pa kdai ji je pogled obstal na 1 majhni slonokoščeni urici, stoječi na nočni omarici, ki je s srebrnim tiktakanjem napolnjevala žametasto tiši-( no velike, zastrte sobe; njena drobna pesmica se je kdaj pa kdaj izgubila | v šumu, prihajajočem v to bolniško ' svetišče z vrta. Janina je pila te zvoke žejno kakor popotnik vodo v puščavi. Slišala je žvenket skodelic, pozneje škripanie | naslanjača, kakor bi kdo vstajal, in naposled veseli Elinin glas. ki je zaklical : »Na svidenje, Marcel!« _Tedaj je divje, glasno utripanje njenega srca prevpilo vse drugo... Marcel je torej odšel. S hlinjeno vljudnostjo se je poslovil in se naredil, kakor da odhaja spat. V resnici pa... Tudi drugi bodo odšli k počitku, toda on se bo vrnil. Šel bo čez park, prišel po stopnicah r,a teraso, odprl velika steklena vrata... Janina se je tedai zavedela, da mora prej odpahniti zanah. ki je zapiral vrata, odkar je ona ležala v .sinjem salonu*. Obvladati mora bole- čino, vrtati « izvršiti to težavno delo. Sedla je v postelji, toda čutila je, da jo bole vse mišice._ Posebno bolečine v nogi so postajale neznosne. Stisnila je ustnice in vstala. Soba pe zaplesala okrog nje. Spomnila se je, da je imela podoben občutek, ko se je prvič peljala na vrtiljaku... Zbrala je vso voljo in odtavala do mize. Opirala se je na stole in se privlekui do vrat. Z vzdihom olajšanja je odmaknila zapah... Ostalo ji ie še toliko moči. da je čez svileno beto nočno srajco s težavo oblekla sinjo domačo haljo m popila tori kapljice nekega zdrav-ila, ki ji je vselej hitro vrnilo izgubljeno moc, pa ga je smela piti samo vsakih šest ur. Pozabila je, aa ga je bila izpila komaj pred dobro uro. v- Začutila je, da se ji vračajo moči. Prišla ie do zrcala in si uredila lase, si zapela domačo haljo in popravila nje svilene gube, ki so ii padale okrog shujšanega telesa. Komaj še da je prišla do nizkega sinjega divana, stoječega blizu okna. Odgrnila je zaveso in legla. Mesečina ji je lila na bledi obraz. Zaprla ie oči in se pogreznila v čudno omedlevico. Bogve, kako dolgo je tako ležala. Zavedala se je šele, ko je zaslutila, da jo nekdo gleda. Čutila je, kako ji je srce jenjalo biti. Tisti trenutek je stenska urita v slogu Ludovika XIV. odbila s srebrnimi udarci polnoč... V 24 URAH Oarva. plDira m Kemično čisti obleke, klobuke itd Škrabi )q svetloliku siajce ovratnike, ta pesluire itd Pere suši. oionga in liks domače perilo Pumo čisti dos t "h no perie in o»h tovarna lOS. REICH LJUBLJANA »Seveda!« je skoraj ot^.cciio vzkliknila. »Medtem ko seni ležala v omedlevici. so me ostrigli, tako da sem zdaj kakor srednjeveški paž...« »Ali pa kakor kakšen grški kip!« je iskreno pritrdil, vesel, da se rje pomenek tako srečno zasukal. »Veste, spominjate me na prekrasno glavico srčkanih amorjev... razen tega vam bodo pa odslej gotovo zrasli še boi j prelestni kodri!« Tudi deklica je biia zadovoljna, da poteka razgovor tako neprisiljeno in lagodno; pogledala je Marcelu naravnost v oči in zašepetala: »Ali veste, da sem vam zelo hvaležna?« »Zakaj?« je začudeno^ vprašal. »Predvsem, da ste prišli! Zame pomeni to™ ne vem, kako naj _ bi vam povedala... veliko uteho, tolažbo! Za-d jvoljna sem. ker ste tako vneto povpraševali po mojem zdravju in zelo sem vam hvaležna za cvetje.« Začudeno je pridvignil obrvi. »Za cvetje?« je vprašrt- »Ne vem. fe. vas odgnala ^ tod t toda najbrze se motite. Nisem poslal Po„led mladcga moža je nenadno Zmignila je z rameni in pokazala , postal, nenavadno oster. Nasršil je ia cvetje, ki je še ostalo v sohi od obrvi, ko je prav tako pritajeno vpra- vam nikoli ne bi bil izdal svoje skrivnosti.« Janina se je z muko vzpela in se .ognila k njemu. Zdaj sta se njuni vlavi skoraj dotikali. Na svojih ličili je čutila njegov hitri, topli dah. »Ali ste prepričani, da tukaj samo jaz vem za to skrivnost?« ie pritajeno vprašala, kakor bi se bala, da kdo ne prisluškuje. »Tu v graščini?« je ves vznemirjen vprašal. »Ne trdim, da prav v graščini,« je hitro odgovorila, »toda v vaši okolici. V tovarni, med inženirji! Rotim vas, poslušajte me! Zaklinjam se vam, aa govorim resnico. Visoko ceno sem morala plačati za to pravico. Da, bila sem do vas samo zato tako zlobna, tako neprijazna in surova, da bi si pridobila vaše zaupanje. Samo zato, ker sem še zmerom vaš prijatelj, Marcel, pa bi rada. da bi vas odpodila iz tega okolja, iz te tovarne?« »Dovolite mi, da pripomnim, da ie to kaj čudno prijateljstvo,« je mrzlo odgovoril mladi inženir. Janina je obupana vzkliknila: »Glejte, spet mi ne verjamete! Ali naj se vam zakolnem, ali naj vam dam častno besedo, da vem za zaroto, ki jo kujejo proti vam in proti vaši... skrivnosti, ki jo tako ljubosumno prikrivate? Samo zato sem storila vse, da tistega dne- kar se je preselila v ,sinji salon*. »O, vem, da niste priložili poset- šal. »Gospodična, ali se vam ne zdi čudno, da bi prav za to skrivnost, ki nicc, kakor so to storili drugi prija- snm jo tako skrbno, tako ljubosumno * ‘ J- varoval, izvedel nekdo v okolici va- šega očeta in vaše tovarne?« Janina je prebledela in si pritisnila dlan na pekoče čelo. »Oh, menda vendar ne mislite, da sem jaz izrabila vaše zaupanje? Menda ne mislite, da sem jaz izdala vašo skrivnost? Morda celo menite, da sem vas izvabila semkai, da bi vatli jo vzeli, ukradli?« Prezirljivo je zmignil z rameni. »Ukradli, ta izraz je nekoliko pre- telji, toda...« Pokazala je na košaro belih, že nekoliko ovelih nageljnov in nekoliko otožno pristavila: »... teda upam, da ste tudi vi prispevali pri zbiranju za to košaro!« Ali je čutil lahko karanje v njenem glasu, ali pa se je _ nečesa neprijetnega domislil, zakaj_ zardel je in se vzravnal. Odsekano je dejal: »Ker ne uživam _časti,_ da _ bi se smel uvrstiti mod vaše prijatelje, sem se kajpak moral pridružiti ostalim...: 2?*;erjZa.^sto* 'raJ m’3i!!ll ia?* Deni-usiužbenccm vašega go>po>!a očeta...1 "J .a. . ga nadomestili z izrazom, saj za vas tako nisem drugega kakor i, a 1 JO izkoriščali*.« Vsa obupana, drhteča od strahu, razourjena in užaljenega ponosa ga i n eticriilo -r«i #4 n n*.* 1 J.. VIII Iz oči v oči vaš uslužbenec!« Janina je komaj zadrževala solze . . - .. - --- — .— Sklenila je roke in proseče zašepe- Je stisnila za desnico in pridušeno tala: [vprašala: 'Oh, ali res ne boste nikoli poza-1 >To ste torej mislili? Zdaj razu- bili?« Imem... Zdaj sem doumela vašo misel! »Na srečo ne,« je hladno odgovoril. Mislili ste, da sem povedala svojemu »Tako vas bom vsaj odrešil nepri-' očetu, da imate izum. ki bi obojratil VT . . , , , jetne dolžnosti, da bi me morali spo- 1 letalstvo. In nato vas je povabil sem- . Na pragu na stezaj odprte teraso min*ati ra to« • kaj, vas vzel v službo, sprejel v d ru- je sial vzravnan, negiben in nem >0 moj Boj,u ie vzkliknila deklica žino, da bi...« fTf!;1 j ,vln- , .. . vsa obupana. »Kako sem nesrečna!, »™moral pozneje iz hvaležnosti od ? J1 F!*':"®" Bila sem tako vesela, ko ste prišli! stopiti vaši tovarni svoj izum. O. vse premično gleda. je pomislila Janina. Upala sem. da bom mogla izbrisati' to sem sam že stokrat premislil! »Vstopite!« je zašepetala komaj rz vašega spomina tisti nesrečni no-’ Vprašanje je le, ali je cena za mojo slisno. _»\ stopite m zaklenite _ vrata sporazum...« skrivnost dovolj visoka!« za seboj! Ne bi rada. da bi naju kdo Ni se mogel premagati, da ne bi i ■ Neka čudna, grenka trpkost je od-tu videl skupaj, savia™« _ porogljivo vzkliknil: imevala iz njegovih Doslednjih besed. Njena prošnja ga je najbrže pre- »Ni govora o nesporazumu! Ponav- Janina je čutila, kako jo razsodnost senetila. Ni mogel razumeti., zakaj Ijam vam, da sem si na jasnem glede in telesne moči puščajo na cedilu, vsa ta skrivnostnost, ki Ji m vedel vaših iurtev do mene.« »Ne ne« ie vzkliknila kakor iz pome**. Vendar jo je uh. in za- »Ne. ne, rotim -ras. ne bodite zbad-, uma, »zaklinjam še. da mu nisem pahnil vrata. Nato je j :crai n .lisno ljm! Prav nič plemenito m to do nikoli nič rekla. Zaklinjam se vam, in molče sedel na naslanjač tik me- bolnice, ki se kesa svoje nepremišlje- da tudi danes še nihče izmed zarot- ne:— J' —----------------*■— *-* — — l: * je divana, na prostor, ki mu ga n.osti.« inikov ne sluti, da tudi jaz kar koli ga _______ bila pokazala. »In zakaj tudi naj bi bil plemenit?« , vem o vašem izumu! Dajem vam Bilo je videti, da mu le mrodno je se zmerom hladno m nedostopno čas*no besedo, da moj oče ni vpleten in da je skoraj prav tako zmeden vpra-'al Marcel. v to gnusno zadevo. Verjemite mi! zaradi nenavadnega položaja kakor. Pogledala ga je naravnost v oči in Morate mi verjeti! In razen tega mo- Janina sama. Tiho jo je gledal in pogumno odgovorila: rate, ne da bi vpraš: vali po okoli- dckhci se_ je zdelo, da ne odn ; ;:;ej »Ker bi rada, da bi bil tisti ideal- ščinah. nagibih in podrobnostih, po- oei oa njenih las. Sele tedaj se je ni mož. ki sem si ga bila izrisala v slušati moj nasvet. Marcel prosim spomnila, da so ostriženi... iJvanu!« , vas. pojdite, takoj in brez obotavlja- Pr.pravila je bda eri slap gosto- los je vztrepetal in pobesil oči. nja! Le tako boste rešili svoj izum ljubnih in spi«vmh izjav, ki naj bi »Z*lo mi je žal. da bi vas utegnil in morda tudi svoj srčni mir svojo ga prepričale o njeni nedolžnosti in razočarati, to^a...« srečo!« ji snet priiritile njegovo zaupanje. »Rada bi. da bi ostali zvesti svoji i Zdrznil se je. Ko je pa videla, kako jo presenečen domovini, Franciji in svojemu plemii-1 . »Snet!« je vzkliknil z glasom, ki ogleuujo, ni znila v zmedi svojih mi- škemu rodu!« ■ ie bilo v njem več oresenečenja ka sli sestaviti drux_.-ga stavka kakor Temno je zardel, toda rdečica se apr srda. »Vidim, da ste se res za-prenresto^ vpra anje:_ j je takoj umaknila bledici. Nagnil se reMi proti meni!« »Gledate mojo pričesko.« ... 3« bliže k njej in jo pridušeno vpra- »Da. ali se spominjate, da sem vam Prikimal je molče kakor človek, la šal: orav isto govorila takoj po nesr*-*!. niaVi he3a J2?** v P-in u ste omenjali večer v se mi je pripetila?... Premisi‘te »Kajni, kako je lepa.« je obupana jur.p^kem zalivu. Zakaj budite te spo- 'T® to, Marcel, in presodite, ali more vprg-r a. _ mine?« < biti_ prošnja, ki sem jo ponavljala v »^aj je res.< je skoraj sramežljivo »Zato, ker ste se tisti večer dru- taksnih okoliščinah, hinavska in ne-oagovoni n .adi moz. s,le zdaj jeopa- gače vedli do mene. Zato. ker ste te- iskrena! Ali mislite, da bi mogla zil. ka.io nežen za.ilnii in kako ču- daj videli v meni svo‘ega nriirrtelia.« ?brati svoje poslednje moči. če bi ne ~J>V* a rev-*1*-3 u-esca ima deVlica._ la : »Da,« je obžalovaje pritrdil, »dal itficla tehtnega vzroka, da bi vas ro- mu je bila nakuhala toliko nepnjet- sem se pr-magati instinktivni naklo- tlla: .Marcel, pojdite odtod bežite'* n03a~_____________________________________ I njenosti... Ce bi ne bil tako naiven. Dalje prihodnjič Naš vrt Rigolanje in gnojenje Josip Strekelj il:Pi^ki0pavan'e zeni,io nad eno lopato riaofaa,,i„eng j11®10 .ro\,lie« imenujemo vinogrado Kakor ','eolato zemljišča za tanje za »»trebno rigo- Vložona oioV? i 20 sadovmake. vrne vsled Vk‘K 8e v nekoliko letih n osti. Vravnin i n,že° in r«lll!f0,u.- Mi volov. Pri rt,®,?°. 0 (l° 8 kpnt »rodjem pa lahko ^.?i'£ z r'nl 'la vrlmja živa plast zen,p* 8°r*lranl°; P.a vrh. spodil ia , H e wnde 8u,et liana. Pri tem delu It 11 Da Drerah-?"rbnia nlnst orne 7o,,^uazln*°* Oa ie iočega C® "tol: ?lle V8led 'seliu- p?Vs°d enakT niedtemnil Drib,ižno Plast ratptnt' ,' .k° ie spodnja Tu ie v ™ !.n sestavini. Ta ie pusta brez hranil in brez važnih zemeljskih bakterij. Desetletja traja, da se io izboljša z obilnim eno-leujem. s primešaniem velikih količin, peska, zidne sipine in apna. Taka težka zemlja ima še to slabo stran, da po vsakem dežiu stvori skorjo ki | ovira dostop zraka (kisika) h koreninam. prepotrebnega za dihanie korenin in razkrajanje guoiil. Koder ie taka zemlja spravljena na površino, rastlino slabo uspevajo, pa naj bo to j vrt. sadovnjak, vinograd ali polje. Za-! lp je potrebno (la ob rigolanju v ravnini okoli 60 cm. v brdih do lm clo-; boko spravljamo vrhnjo živo olast zemlje spet im vrh. zakaj rigolanje n'zjc doli ima namen, da ie zemlia prernhliana zaradi zadrževanja vode ! dostopa zraka in pa zaradi neovira-negn sirjenja korenin, ki se razprostirajo v globočini okoli 30cm. v peščenih zemljah nekaj več. . Ko začnemo kopati prvi jarek v Širini okoli I m. izmečemo vrhnio in »podnio zemeljsko plast nazaj drugo I vrhu druge. Ko ie ta dokončana, iz-! I mečemo tudi iz drugega enako liro-j Jkega jarka gornjo zemljo vrhu zem-’ l|e^ iz prvega, spodnjo plast pa pre-' 1 vržemo na dno prvega iarka. Vrhu te v prvem jarku pride gornja plast j iz tretjega. Spodnja plast tretjega iarka pride na dno drugega. Iz če-i trtega odmečemo vrhnjo plast v drugi, spodnjo Pa v tretji jarek itd. Po dovršenem rigolanju zemljišča ostane zadnji jarek prazen. Da ga napolnimo. treba vanj prepeljati zemljo ! iz prvega začetnega. Da si pa to pre- peJjevanie prihranimo, rigolamo vzdolž zemljišča najprej eno polovico od enega konca, drugo polovico pa od na-. .R io lur.ao. koefer i« - »l sbrol,iega. Po končanem tem delu se Plast glinasta ali' težka 8,v0 Prevrze zemlio iz prvega začetnega k* »"»vica. i Jarka * zraven ležeči končni druge ko- arve m pa tudi sestavine kn Po>- Pantm»eSpenO'ii0Vnn^ -DPSek- ta- zemlto al Lk!,'nl.L'1U,e ,DOU!?iat'o med ležeča r!L,>a skaIa- Vsa zemlia. »ezeča ikiH • V ' zemiiii. mrtva t i vrl“"0 živo plastjo je Pretvarjajo žive* vseb‘'.'e bakterij, ki Pin. niti žužko! r.asll‘!lam. ne kore- Nakega majeveg« kvečiemu najdemo bcinke, ki so so hroiža ali niegove Dred mrazom. D0,ismli mzie doli |ianIp0pravihH,rO‘'ako °nr^m %rav' vrhnje žive plasti zemlio*DraV%m° polovice, in zemlio iz začetnega iarka druge polovice v končni jarek prve. . V kra’evitih kamenitih legah ie tu in tam plitva zemlia. Ob doseženi globočini jarkov ob rigolanju ie koristno, ako na dno jarkov namečemo nekoliko kamenja. To vzdržuje zemljo rahlo in vlažno. Koder ie pa preveč kamenja in premalo zemlje, izkopljemo zemljo iz Spili, katere potem napolnimo z odvisno množino kame-nia do primerne višine okoli 60 cin Pod površjem zemljišča. Mnogokje ie opazovati, da ob rigolanju. pa tudi ob saieniu dreves namečejo na dno iarkov. oziroma na dno izkopanih iam ntnoi. oa tudi stare čevlie in druge odpadke. Ali v globočini pod 30cm gnoi ne razpade, tem mani usnjeni odpadki in če bi •udi. ne pride rastlinam v prid. ker korenine sc širiio višje gori. ondot. koder ima doston zrak in koder se nahajajo in množijo zemeljske bakterije. a to največ do globočine okoli 30 cm. Zato ie vsako gnojilo pregloboko zakopano za vselej mrtev ka-pital. V suhih legah trohni in plesni, rlesen pa preide in okuži korcniue dreves in trt. da vsahnejo. V vlažnih legah pa se pregloboko zakopani gnoi in druga navlaka spremeni v šoto. Do skrainosti ie torei napačno tako po-eetje._ hikar torei ne stavimo gnoia na dno iarkov. ali na dno izkopanih iam za sadno drevjp. kakor tudi ne vrbnie zemlie ali ruše. temveč plitvo nad korenine. I*ri sajenju sadnih dreves IKiložiino boljšo vrhnio zemlio. po možnosti še izboljšano s kompostom j ali s humusom ob koreninah: na dno1 jame pa polovico spodnje, nad nrisiite korenine pa dozorjen gnoj in vrhu tega drugo polovico spodnje mrtvice. Usnjeni odpadki nimajo nikake gno-lilnc vrednosti. Ako posejemo peške *U koščice sad- nega ali seme drugega drevja in ob letu izkopljemo izrastla mlada dre-, vesca, zapazimo, da ie večja količina korenine, srčniak imenovane, kakor debelen nad zemlio. Srčnjak zraste, 1 pri večini dreves že v prveni letu do1 50 in več cm v globočino, če pa čez nekaj let izkopljemo drevo, najdemo.1 da so prevzele vodstvo in prehrano drevesa stranske korenine, ki so *e okrepile in razširile. Spodnja — srčniak — pa ie shirala, oziroma odmrla. (Temu ie vzrok jiomanjkanie zraka in; zemeljskih bakterij, ki ne uspevajo v | globočini. /Cato korenine rasteio. se j krepijo in širijo tudi v večjo daljavo.' i v smer. koder najdejo hrano, vse ( I druge pa odmrjejo. V podkrepitev tega naj navedem sledeče: i Ob koncu njive, ki ie mejila na • travnik je ras tla kakili 60 let stara j murva. Lastnik murve ie niivo preri-, golal za vinograd. Ker so murvuve [korenine rumene in zato očitne, so iih našli Se v razdalji 38*/» m od debla ,v njivi. Pri izkopavanju murve same' se ie pokazalo, da je imela vse kor-*-1 (nine samo v njivi, kier so bili boljši I življenjski jiogoji. ! Pod teraso njive, ki ie bila podprla! z zidom navadnega neobdelanega k*i- i , menja ie bil posejan oves. Za tu zid i je iz zgoraj viseče lege izpirala voda ob dežju bolišo zemljo in gnojila. I*a se ie nekega dne del zida podrl. Pri popravljanju zida ie bilo opaziti da so korenine ovsa iz spodaj posejane njive rasfle kvišku za zidom, torei tje. kjer so izsledile ugodnejša tla. ne Pa navzdol po njivi v gnečo goste setve. Rastlinoslovcj so našli, da ena rastlina buče naredi v teku leta do 18 km korenin, 'lo se pravi, da če bi vse bučne korenine zbrali in iih postavili v vrsto drugo ob drugi, bi dosegle navedeno dolgost. Gnoienie bučam in drugim rastlinam v jamice ob poki-gan u semena ima to dobro, da se rastline v mladosti okrepijo in vsled tega pozneje tudi boljše uspevajo. Vrtnarii dobro vedo. da krepka mlada setev in krepke utrjene sadike do-pnnasajo boljši pridelek in da so tudi proti boleznim odpornejše, kakor slabotne in pretegnene. Zaradi tega polagalo gnoj. kadar lopati io plitvo ob pobočju jarkov, ne pa globoko v jarke, da ie mlada setev čim izkali. že deležna obilnejšega živeža v okrepčilo Iz tega sledi, da gnojenje nima nikake vrednosti, ako gnojimo drevesom ali Irtani v bližini debla, zakaj tam so le debele korenine. Te imaip nalogo, da daiojo drevesu trdno stojo in pa da sprejemajo in oddajajo sok više gori deblu, vejam, cvetju jn sadju ter listju, ki presnavlja živež doveden iz korenin in iz zraka (ogljikovo kislino) za vse drevesne dele Sok vpijajo samo najmanjše in najtanjše koreninice — sesalke imenovane — ki stoje daleč proč izven krošnje dreves, /ato hcino irnojili tam. kier sc take nahajajo in ne ob deblu ali ood kroš-niot Kakor prevzemajo vodilno moč in prehrano tiste koreni_c, ki imaio holi-se zivlieujske pogoje, vse druge pa zaostanejo,in odmrieio. prav tako se godj z vejami in vejicami v krošnji dreves. Tudi tu pešajo in odmirajo vsf tiste veje. ki so v gneči in ne uživaio dobrote sončnih žarkov in zračnosti Prav tako prevzemajo od končnih voditeljic vodstvo stranske, ako se končne unognejo zaradi teže sadia ali lastne Ježe. Drevesni sok sili namreč v navpično smer. zato prevzemajo vodilno vlogo, se iačiio in rasteio v daljavo liste, ki stoie na takem ugodnejšem mestu, izpostavljenem tudi soncu in zračnosti, to ie vrhu krivine loka. I Pred kratkim me je neka znanka povabila, naj jo obiščem. Ker slovi kot izvrstna gostiteljica, vzorna gospodinja in mati, me je res zamikalo in sem se napotila v njeno .svetišče', kakor sama večkrat za šalo imenuje svoj dom. Prišla sem res v svetišče z oltarji in maliki, med katerimi mi je skoraj nekoliko tesno postalo pri srcu. Ta dom, ki so mi ga nekateri hvalili, češ da je med najlepšimi, kar so jih kdaj yideli, se je zdel meni mrtev in mrzel. V predsobju je stala nizka mizica t nekaj revijami — spomnila me je takoj na zdravniške čakalnice — in tremi jeklenimi stoli, prepetimi z oranžnim platnom. Bilo mi je, kakor da gledam barvasto tologralijo moderne sprejemnice, ne pa, da stojim v prostoru, kjer dihajo in žive ljudje. Vse je bilo pikolovsko čisto, brez slehernega drobca prahu, kakor da hi bila služkinja pravkar odšla s praš-nico iz prostora... Kar nekoliko sem se ustrašila, saj sem se takoj domislila, da imam na nogah še blatne snežke in da je prav kakor nalašč na cesti takšna brozga. Moj strah ni bil neupravičen. Gospodinja me je sicer ljubeznivo, toda nepopustljivo povabila, naj si takoj obujem ,copate za goste'. Pokazala mi je v kuhinji polico, na kateri so stale copate, večje, manjše in srednje. Bilo jih je gotovo deset parov. »Vsak gost, ki pride k meni, si obuje copate,« mi je pojasnila. »Tako vsaj vem, da mi ne bo umazal parketa. Zdaj je tako težko dobiti dobro pasto za parkeie in še tako draga je...« llajši bi bila sicer slišala, da ima pripravljene copate za goste zaradi njih udobja in zaradi počutka domačnosti, toda zadovoljiti sem se morala tudi s takšnim pojasnilom. Zlezla sem torej v pripravljene copate, radovedna, kaj vse bom še doživela v tem vzornem domu. Peljala me je v jedilnico. Bila je ena tistih razkošnih jedilnic iz orehove korenine, ki nosijo na sebi pečat bogastva in meščanske domišljavosti. Če bi prav ta oprava stala v kakšnem drugem domu, kjer bi težke, stroge črte omiljevalo prijetno ozračje domačnosti, poživljala kristalna vaza z živobarvnimi anemonami, hi soba takoj zadihala. Tako me je pa vse dušilo. Težka, debela preproga pod masivno mizo, baržunasto pregrinjalo, ki je menda nadomeščalo prt, in vaza z umetnimi cvetlicami. Če kaj težko vidim v stanovanju, so to prav gotovo umetne cvetlice. Umetne cvetlice se podajo na ženski klobuk, spadajo na obleko ali med gledališke kulise. Mislim, da mi izde- lovalci umetnih cvetlic ne bodo zamerili, če bi jim rada odkazala tisto mesto, ki jim gre. Umetne cvetlice v stanovanju pričajo zmerom o pomanjkanju domišljije in o zaprašenosti okusa. V salonu kajpak ni manjkalo tradicionalne steklene krogle z zlatimi ribicami. Otroška soba je bila vzorno urejena, toda bojim se, da je bila ta soha opremljena bolj v ponos matere kakor pa v zabavo otrokom. Nekam preveč reda je bilo v njej... Nikjer papirčka po tleh, vsi predali skrbno zaprti, snežno belo —• ah tako nepraktično1 — pohištvo — postelje, pregrajene s svileno prevleko, nikjer sledu o človeškem, ne, o otroškem življenju. Prav tako nedotaknjena se mi je zdela kuhinja. Pozneje sem izvedela, da mora naša ,vzorna gospodinja' pogosto iskati nove kuharice, ker se prav nobena ne more navaditi na njen železni red. Ne samo da mora kuharica sproti za seboj vse pospraviti — koliko je to dela pri veččlanski družini, si lahko mislimo/ — delati mora tudi vse prav tako in na prav isti način, kakor zahteva gospodinja. Ni čudno, če nobena kuharica ne vzdrži... Ko sem opazovala otroke — dve deklici in dečka od petih do desetih let — sem videla, da tudi ti malčki žive pod materinim pritiskom. Vzdušje v tem vzornem domu je bilo kakor nekakšna čudna mora. Nihče si ni upal pošteno stopiti, na glas govoriti, sesti na divan; otroci so sedeli za mizo pokorni in mirni kakor vojački, skoraj z n-gibnlmi obrazki... Mislim, da bi bila strahovita katastrofa, če bi kdo prevrnil pri kosilu kozarec vode in zmočil parket. In silno me je peklilo, da bi prav jaz zakrivila to nerodnost in se nekoliko maščevala za vse tiste, ki morajo živeti v tem domu, kjer ni zraka. Ko sem se poslovila — povedala sem že, da mi ie bilo kar tesno pri srcu — sem bila vesela, da sem sl bila vendar ogledala to tolikanj opevano gospodinjstvo. Videla sem namreč. kakšen dom ne sme biti. V mo-iem domu bodo okna odprta, ob niih bodo valoviti tenki zastori, da bosta skoznje lahko nrišla v stanovanie sonce in zrak, na mizah bodo stale vaze s svežimi vrtnimi, poljskimi ali aozdnlmi cvetlicami, In blazine na divanu bodo zato, da bo lahko vsak aost — prav kakor tudi laz sama — položil nanje utrujeno glavo... Nikomur ne bo treba prijemati kljuk z robcem ne oblačiti copat zaradi Pre~ drene parketne kreme... Moj dom bo dihal, bo živel! Saška. SAH Urejuje A. Preinfalk r Problem št. 224. Sestavil J. Tafferner r Y"////A mm. 7/m //////. Mat v 2 potezah NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinie Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 Ur T/alaino kosilo za 1 osebo Iz 8 dek mesa in iušne kocke si skuhamo krožnik dobre iuhe in io zakuhamo z rižem ali makaronoki. Iz mesa naredimo nadev za kuhan mesni zavitek. Za testo porabimo 1 ka-vino skodelico moke. ščepec soli. pol dks kvasa ali za noževo konico jedilne sode. Virnetemo do primerne trdote in pokrilo pustimo nekai časa počivati. Medtem pripravimo nadev. V ponvici prepražimo na žlički maščobe manjšo, drobno sesekljano čebulo, pest seaeklianeua petršilja. dodamo drobno sesekljano kuhano uovedino, potresemo z žlico moke in zalijemo po možnosti z juho. toda samo toliko, da je še zmerom gosto. osolimo, dodamo ščepec uiajerona ali nastrgane limonove lupinice. Odstavimo, ohladimo in Če nam možnosti dopuščajo, primešamo 1 rumenjak in še snet* 1 beljaka. S tem nadevamo razvaljano testo. zvijemo, konce zapognemo in zavijemo v pomokan prtič. povežemo z vrvco in ca položimo v vrelo vodo. Kuhamo ca približno pol ure. Zavitek zrežemo na rezine, zabelimo z drobtinicami in maslom in damo na mizo. Če hočemo kosilo izboljšati. pripravimo še kakršno koli so- stavim v pečico, da se nekoliko lz-duši in spodaj rumeno zapeče. Nato ca zvrnem na krožnik in postrežem z njim. m. K.. Ljubljana Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«. plačamo 10 lir. Znesek lahko dvlcnete takoj po objavi v naši upravi. Po po- di trije modeli to risani lircčno za »Bružinski tednik« In niso bili 8c objavljeni.) Trije praktični plašči za zimo. Prvi se prilega mladim dijakinjam. Kapuca je obrobljena s krznom, sicer je pa plašč preprost. Krasita ga dva velika žepa in gumbi na njiju. Star lanski plašč bo videti ko nov, 6e dokupite kockasta volneno blago in * njim podložite kapuco, oblečete gumbe in zunanjo stran mufa. Seveda mora biti plašč enobarven. Zadnji model vam kaže ljubek dekliški plašč, ki ga krase žepi, pošiti s perzijancem. Plašč se ob vratu visoko zapenja, krasi ga pa kovinska strelica, ki se poda tudi na torbico. Oblegana trdnjava 237. Damsko-indijska obramba Budiner — Eigner Dunaj 1942. j, šti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družin- I DARMOL najboljša odvajalno sredstvo skesa tednika«. Kotiček za praktični gospodinje, Ljubljana, poštni predal 315. PLAČAJTE NAROČNINO! Pazite na zdravi e /j 1. d4, Sffi. 2. Sf3, eC. 3. c4, b6. 4. Sc3 (Glavna cesta je 4. g3, Lb7. 5. Lg2> Le7 (LbH-. 6. Ld2). 6. 0-0, 0 0 itd.) Lb4 (Boj za točko e4) 5. Lg5, LXc3 + 'Drugače bi bali igral 6. Tel, tako P® si zagotovi važno prednost za končnico; ker je pozicija tu bolj zaprta, dva lovca nista nevarno orožje.) 6. bc3, Lb7. 7. e3, h6. 8. IM d3. „ . , , , t9. Ld3, Sbd7. 10. De2 (Po zamenjavi trav tako kakor se moramo odpo-*potez smo dospeli do partije BogolJU; čiti po telesnem delu. moramo tudi pojbov — Monticelli ki jo je črni dobil duševnem delu najti primerno razve-|v San Remu 1. 1930 na sija en načini d rilo in odmor. Proces utrujenosti se 1 Bogoljubov je na tem me-tu roširal) po večini odigrava v mišicah m v*e5. xl. e4 De7_ 12 0 0 0 0 0 živčnem sistemu. Kadar se v krvi na-* _____________ . . , .. . „,a. berejo snovi, ki povzročajo utrujenost.* (Raznoliki rokadi sta običajno zn smo živčni in nesposobni za delo. če*fT1€rVe ,7& boj, ker vsakega se v tem trenutku popolnoma ne o TSf Cez dan moramo večkrat prenehati t v...'}*,Kigiano, olb ^ delati in si privoščiti počitek. Če že|«?y„o ^ Jš*m -T ins f6(?i ne moremo leči in dvajset minut z*vatl) SXg3. 16. hg3, dcoJG. La6, «>(•' zaprtimi očmi mirno ležati, vzemimo* (Kritična točka, ki obrne pMofftb kakšno lažjo knjigo ali poslušajmo• črni bi moral neustrašeno vzeti kme-a* vaai nekai minut kakšno lažjo glasbo |cd4. 18. cd4. ed4 19. Syd4, Da3 itd« Za vsako ceno mora človek, ki d u-J zdaj pa ga beli pritisne vse boji.* govno dela. vsak dan na sprehod, po-* obrambo) 18. d5, Sb8. 19. J,Xb7’ leg tega naj pa še dela gimnastične *KXb7. 20. a4, a5. 21. Tebi, Dd7. vaje. Poleg tega potrebuje človek, kit /pnir,Soi da bi veliko duševno dela tudi dosti s pan i a. | n a( ^ spadal ’ skakač čtebi trd- Vsak dan mora spati vsaj osem ur.t"?Lf7 gpadal da bi če hoče. da bo drugo jutro čil in zdrav t bi mma? noleg točke z novimi močmi lahko odšel na V osmih urah se namreč organizemfsd7“i?2 sd3 TnHikJ7 9% %4 Tb8. popohroma sprosti in prenovi za- nov|ff'^ ?a5 26. n . *TXa5+, Kb8. 27. Da6, Kc8. 28. Tb5. Nikakor ne jemljite tedni ko steiSbS 29. a5 z dobljeno igro) 23. sc ’ utrujeni, kakšnih umetnih piipo-|Thb8 in Kc8 itd) močkov za umirjenje in delazmož-t 22. Sd2, Ka7. 23. Sc4, Sag. 24. danost. Ti pripomočki namreč samo j (izpodkoplje črno obrambo) Tb8. *»• trenutno pomagajo, še več pa Sko-*Tb5, Tb7. 26. Tabi, Thb8. 27. Db« dujejo. 10 MINUT telovadbe: Kdaj, kako in kako dolgo naj telovadimo? lato. M. Z.. Ljubljana Čaj iz pomarančnih in liiandarinovili olupkov Kadar jeste pomaranče ali mandarine. ne vrzite lupin v smeti. Najprej jih umijte, osušite in odstranite notranjo belo kožico. Posušite jih v pečici iu shranite. Na dva litra vode vzemite približno za eno mandarino ali pomarančo posušenih lupin dodajte še nekoliko sladkorja in pustite, da dobro prevre. Pijača ie prijetnega vonja. zlatorumene barve in ie zelo oku‘s,1“- V. O.. Ljubljana Krompir, ki se rad razkuha Gospodinie. ki so dobile krompir, ki se rad razkuha, upravičeno tarnajo, saj jim pri kuhi komaj ostanejo olupki in pa gosta godlja. Vendar pa s pridom lahko uporabljate, ta krompir, ce ravnate z njim po mojem receptu; Krompir samo toliko prevrein. du se olupek odkuhn. Olupim ga. (lenem v stan krop. počasi kuham, odcedim in dam v kozico, kjer sem razbelila maščobo. Krompir premešam iu po- Zadnjič smo Vam povedali nekaj splošnega o telovadbi in našteli nekaj vaj. Danes pa, drage bralke, vam prinašamo nekaj nasvetov, kdaj, kako in kako dolgo telovadite. Kdaj. Predvsem zjutraj, takoj ko vstanete in še preden se umijete in oblečete. Telo, ki je ponoči počivalo, se je pri tem nekako polenilo, zato ga zjutraj s telovadbo zbudite, oživite, te pa iz katerega koli vzroka, ne morete telovaditi zjutraj, je najbolj primerno, če telovadite zvečer; priporočamo pa, da ne telovadite takoj po jedi, to se pravi še s polnim želodcem. Kako. Izberite v ta namen najpreje takšno vajo, ki zaposli kar največ mišic hkrati, tako da vas bo ogrela, če ste jo dovoli dobro vadile. Takšna vaja bi bila tale; I. Iz male razkoračile stoje in dvignjenih lehti v vzročenje vadite takole: Odklonite se najprej na levo, nato Pa skozi globok predklon — lehti so šo vedno vzročene — na desno in od tal dalje v prvotni položaj. Ali pa: II. Iz istega položaja in dvignjenih lehti, toda sklenjenih nad glavo, vadite: Predklonite se in napravite zib v predklonu, to se pravi, da telo v predklonu nekoliko dvignete in ga nato hitreje spustite, ali bolje potisnete navzdol. Iz tega položaja ga dvignete skozi izhodni položaj v zaklon in tudi v tem položaju napravite zib, in sicer nazaj. Ali: m. Stojite, stopalo ob stopalu, lehti dvignjene v vzročenju: Sunite z desno nogo v visoko pred-noženje, isti čas pa spustite lehti v predročenje, nato sunite z nogo skozi izhodni položaj, to je skozi stojo v za-noženje, lehti pa dvignite isti čas v vzročenje nazaj. Ko končate z desno nogo, vadite isto z levo. Nato preidite k vajam, ki zaposle posamezne, bolje skupinske mišice, za kateri del telesa se boste pač odločile (mišice nog, rok, trupa itd.). Pri nobeni telovadbi naj ne manjka skok v tej ali oni obliki (skok na eni nogi, na stegnjenih nogah, z obema nogama, z mesti, v teku itd.). Pri skokih pazite na to, da skačete vedno po prstih in na prste, nikdar pa ne na cela stopala. Gibe vseh vaj izvajajte tako hitro, da je fdb nekoliko poostren, to se pravi, da ga izvajate hitreje, kakor ga je pa vajeno vaše telo delati pri vsakdanjih opravilih. To velja zlasti pri zamahih in suvanjih nog, rok itd. Vaje izvajajte popolno, to se pravi, da poskušate izvesti vsak gib točno po poimenovanju. Denimo, če dvignete nogo v predneženje, bo gib popoln m zadosten le tedaj, če jo dvignete tako visoko, kolikor jo le morete, in se pri tem še prav pridno potrudite. Ravno tako denimo, če napravite velik zaklon, se sklonite čimbolj nazaj s celim telesom, no morda z glavo, tako da Porabili nasveti 1UJ, X U t , Alfi, M- MIJO. — . (Med drugim grozi SKa5) cd6 (C1'1’} je izgubljen; ne pomagalo bi nje tudi: Dc6. 28. SXa5, ba5. 29. TXb7v. Tyb7. 30. DXb7i-, DXb7. 31 TXW+1 Ka b7. 32. d7 in prej zaničevani kinev odloči.) 28. SXbG, DcG. 29. Sd5, TXb5. 30. občutite pri izvajanju giba napor. Istel “darker Zmorejo gonltifn.^r.: denimo, če dvignete roke n«rg»o v V £>Xab“Mfl^ te od&i vzročenje. jih dvignete ob ušesih na ♦seveda lahko ^ $>tezo še pripravi' ravnost navzgor. , , . Pri izvajanju vaj j« dobro šteti, ker tako vaje laže, pravilneje m uspešneje izvajamo. , . ... * « , , f Z Rešitev problema št. 223 Med posameznimi vajami ne delajte! prevelikih odmorov. Oddahnite se sa-I i- Kxg4\*- Tt’2+ in 3- 6kakaJ mo toliko, da se Vam srce po skoku itirtt nn 8tlri načine, ali kakšni težji vaji nekoliko umiri in* spet umirjeno dihate. Priporočamo Vam pa, da se v odmoru sprostite to se pravi, da mišicam, ki so pri poslednji vaji najbolj delale in se natezale, s primernimi gibi sprostite zategnjenost in krčevitost. Lehti sprostite n. pr. takole; Spusti te jih ob telo kakor brez volje, da so čisto mrtve, nato jih pa v ramenih stresajte, da delajo lehti prav za prav nehotne gibe. Morda Vam bo to v začetku nekoliko težko, toda po nekaj poizkusih se Vam bo gotovo posrečilo. Noge pa sprostite n. pr. tako: Nekoliko stegnjeno, a ne prenapeto nogo, dvignite nekoliko predse in jo prav tako stresajte: ponovite isto z drugo nogo. Kako dolgo. Telovadite vselej tako dolgo, dokler ne boste po končanih vajah prijetno utrujene, kajti to je šele dokaz, da so bile vaje uspešne. V začetku bo zadoščalo 10 minut, pozneje pa 15 do 20 minut, morda tudi več, kolikor intenzivno ste pač telovadile, Srebrni predmeti ne ostanejo dote® svetli in čisti. Motne madeže očistim® s toplim kisom in žaganjem. Ce se je svila na vašem dežniku n® kakšnem koncu strgala in so osta« deli še dobri, nesite dežnik v popravilo, staro prevleko pa uporabite v gospodinjstvu, na primer za vrečko ščetke, glavnike ali podobno. Steklenice, v katerih smo imeli ol lepo očistimo z ostružki bukovega les®’ pomešanimi s pepelom. Vse skupaj natresemo v steklenico, prelijemo z vrow vodo, večkrafdobro pretresemo in P* 2 plaknemo najprej s toplo, nato P® mrzlo vodo. Preden ležete, nikar ne pustite okroS sebe vse perilo in obleko. Ce položj1 vsak kos na svoj prostor, se boste zjutraj vse laže oblekli, delali in pospravljali. Kadar se selite v nov« hišo ali J vlažno stanovanje, prelepite hrbi strani pohištva z voščenim papir, in pazite, da ne postavite nobenes med omaro in steno dovolj prow® j predmeta tik stene. Zrak, ki bo n za obtok, bo steno hitro sušil. Kadar brišete nože, morate p®*' j da je rezilo obrnieno zmerom na z«* f njo stran. Le tako se ne boste ni urezali. Izdava K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.