PREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pofoldne vsak dan razen nedelj in 'praznikov. Rokopisi se ne.vračajo. Neftankiranu pisma te ne sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Kosno K 21*60, polletna K 10-80, četrtletna K 6-40, mesečna K 1‘80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za :	ostalo	inozemstvo	in Ameriko celoletno K 36 —.	:
Posamezne številke po 8 vin.
LA RJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	\ •. J
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbnrgovi nllcl Štev. 6, n,, b uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. avo£a( Inserati: enostopna petitvrstica SO vin., pogojen prostor, poaiani
:::	in reklame 40 vin. — lm?erate sprejema npravniltvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisiua se ne »prejemaj« ■ ■ I—i—	Reklamacije lista so poštnine proste. 1
Stev. 680.
V Ljubljani, v pondeljek dne 22. septembra 1913.
Leto III.
Ustanovni občni zbor „Svobode“.
Kakor lačni kruha tako živo potrebuje slovensko delavstvo izobrazbe. In sicer one izobrazbe. ki pojasnjuje vzročne zveze med njegovim bednim položajem in med razmerami, v kakršnih žive posedujoči stanovi. Nobene razmere, ki so jih ustvarili ljudje, niso trajne na svetu, le izpremembe so večne. Zato je pa tudi nespametna misel, da mora osrtati delavstvo vse večne čase to kar je danes — suženj kapitalizma. Samo spoznati mora. da živi edino le v njem tista moč. ki ie neobhodno potrebna, da dosežemo izpremembo današnjih razmer v prid vsem onim. ki z delom vzdržujejo svet in življenje To spoznanje, ki je mnogim enostavna resnica nekaj, kar je samonosebi umljivo, pa ni še prodrlo med slovenskim delavstvom tako. da bi uvidelo to delavstvo, kam mora držati njegova pot. Vzrok, da ni še vsak slovenski delavec preverjen, da je izkoriščan, da je stroj, iz katerega stiska kapitalist tisočake in da nima še žive vere v lasto silo. je pa ravno v tem, ker nima še jasne slike o postanku, razvoju, razmerah današnjega družabnega reda in da nima še te iasne slike, temu ie kriva pomanjkljiva izobrazba. In prav to izobrazbo, izobrazbo ki bo delavstvu brezobzirno vzela vero in tipanje v tuio pomoč, ki mu bo razkrila njegovo zeodovinsko nalogo in ki bo vse duševne sile našeea delavstva osredotočila za en cilj. to izobrazbo hoče posredovati slovenskemu delavstvu »Svoboda«.	......
21 september 1913 mora postati mejnik v zgodovini razvoja slovenskega delavstva, mejnik o katerem bodo naši potomci lehko dejali: s tem dnem se ie pričelo med slovenskim delavstvom ono delo. ki ie predpogoj nove družbe, za katero se bori sociahia demokracija.
Lepo število ljubljanskega delavstva se je zbralo včeral dopoldne ob desetih v restavraciji rInternacional« k ustanovnemu občnemu zboru splošne delavske zveze »Svobode« za Kranj-.
Sk° Sodrug Sajovic Valentin je otvoril zborovanje. iskreno pozdravil navzoče, naznanil dnevni red in nato podal besedo sodrugu Zo-rčtu, ki je poročal v imenu pripravljalnega od-
k°raŠodrug Zore Viktor: »Svoboda« bo prevzela vse naloge bivše »Vzajemnosti«, ki nam jo ie razpustila vlada prav v trenotku, ko je pokapala, da ima v sebi vse zmožnosti za uspe-ŠHO izobraževalno delo med slovenskim delavstvom. Natančno pred petimi meseca — 21. aprila — je preneliala »Vzajemnost«. 24. junija smo vložili pravila za novo izobraževalno organizacijo. 22. julija nam ie vlada vrnila pravila češ da so pomanjkljiva. 28. julija nam je vlada še enkrat vrnila pravila in proti koncu avgusta ie dobil pripravljalni odbor obvestilo, da je vlada vzela pravila naše nove izobraževalne organizacije na znanje S podvojeno silo moramo iti sedaj na delo. da pripeljemo čim večje število delavstva v okrilje »Svobode«, ki naj postane središče kulturnega dela za slovensko delavstvo. Nad 100 sodrugov in sodru-žic iz Ljubljane in bližnje okolice ie prijavilo zadnje dni svoi pristop k »Svobodi«. Pripravljalni odbor poživlja vse sodruge. da povsod agitirajo za pristop k »Svobodi«, ki bo le te-dai zamogla uspešno delovati, če bo razpolagala s primernimi sredstvi.
Poročilo pripravljalnega odbora so sprejeli navzoči brez debate.
Sodug Kristan Anton predlaga:	Pravila
»Svobode« se tesno naslanjajo pravilom bivše »Vzajemnosti« in so navzočim znana, zato predlagam, da izostane Čitanje pravil. Spre-
*et°”Sodrug Sajovic Valentin: Preidemo k drugi točkf dnevnega reda »Volitev odbora«, prosim
tozadevnih predlogov.
Sodrug Kristan Anton poroča nato v imenu komisije, ki se je bavila s kandidatno listo
in predlaga sledeči odbor:
Predsednik: Sajovic Valentin; njega na-namestnika: Zore Vik. in Stebi Alojzija^ odborniki • Arhar, Babšek, Dražil, Hafner. Jerin, Kra-govec Kristan Anton. Lehpamer. Lipovž, Mlinar, Stermšek. Vrhunc; člani nadzorstva: Bitt-ner. Čolnar, Puh. Sajovic Ivan. Vončina; namestniki: Leskovec, Rudolf, Volbenk.
Sodug Sajovic Valentin izjavlja, da ne prevzame predsedstva in prosi, da izvoli občni zbor drugega sodruga na to fiesto.
Sodrug Zorč predlaga tričlansko komisijo, ki nai se posvetuje o novem kandidatu. V komisijo izvolijo navzoči sodruge Kristana A., Mlinarja in Zoreta. Sodrug Sajovic prekine zbo-rovanle za pet minut.
V	imenu komisile poroča na to sodrug Kristan Anton; komisija vztraja na tem. da prevzame sodrug Sojovic Valentin predsedstvo.
Sodrug Sajovic Valentin izjavlja, da prevzame odgovorno mesto predsednika, a le začasno. Zahvaljuje se sodrugom za zaupanje, katero so mu izrazili s to izvolitvijo.
Na predlog sodruga Mlinarja glasujejo navzoči v celoti o novem odboru. Zbor soglasno sprejme predlagane kandidate.
O tretji točki dnevnega reda »Določitev članarine« poroča sodrug Sajovic Valentin: Članarina ostane kakor je bila pri »Vzajemnosti«, namreč mesečni prispevki po 30 vinariev.
vpisnina po 50 vinarjev. Upam. da Vam niso prispevki previsoki, znižati jih ni mogoče, ker bo organizacija potrebovala mnogo denarnih sedstev. če bo hotela vestno delovati.
Sodrug Kristan Anton predlaga: Do 1. januarja 1914 naj sprejme zvez& člane brez vpisnine. le z mesečnimi prispevki in sicer za to, ker bi s tem pridobili več Članov.
Sodrug Mlinar meni, da naj znaša vpisnina do 1. januarja vsaj 10 ali 20 vinarjev, da se pokrijejo vsa! deloma stroški, ki jih ie imel do-slel pripravljalni odbor.
Sodrug Kristan Anton izpreminja svoj predlog v toliko, da nai znaša vpisnina do novega leta 20 vinarjev.
Sodrug Zore predlaga: Vpisnina nai znaša za nove člane 50 vinariev. za one. ki so bili že člani »Vzaiemnosti« pa 20 vinariev.
Pri glasovanju odklonijo navzoči predlog sodruga Kristana, sprejmejo pa pedlog sodruga Zoreta.
O četrti točki dnevnega reda »Načrt bodočega delovanja« poroča sodrug Mlinar: V razmerah. v kakršnih živi dandanes naše delavstvo, le izobraževalna organizacija neobhodno potrebna. V strokovnih in političnih organizacijah ne morejo dobivati naši delavci tiste iz-, cbrazbe. ki le potrebna modernemu delavcu. Bivša ^Vzajemnost« ie bila sestavila obširen načrt, da bi dosegla namen, zaradi katerega smo jo bili ustanovili. Deloma ie uresničila svoj program, da ni mogla storiti vsega, kar je nameravala ie vzrok v tem, ker je imela premalo denarnih sredstev na razpolago. Delavsko gibanje je pri nas še majhno in neznatne so moči, ki so pri našem gibanju sposobne, da širijo izobrazbo med delavstvom s predavanji.
Omeniti moram razmerje med podružnicami In osrednjim odborom zveze. Podružnice pričakujejo namreč od osrednjega odbora vso iniciativo za delovanie. Ali osrednji odbor ima le to nalogo, da vodi vso organizacijo, da izvršuje upravno delo in posreduje predavatelje. Podružnice pa morajo dajati iniciativo, osted-nji odbor pa nai jim daje potem nasvete. Dohodki. s katerim razpolaga osrednji odbor, niso tako veliki, da bi mogel prirejati predavanja, tečaje. Naloga podružnic »Svobode« bo. da osnujejo čimprej čitalnice in redne mesečne sestanke s predavanji, če izvedejo podružnice to, tedaj bomo kmalu opazili uspehe, ki nas bodo zadovoljili. Toplo Pa priporočam vsem sodrugom. da se izogibljejo vseh malenkostnih prepirov. ki ovirajo le naše delo. »Svoboda« mora gojiti med svojimi Člani solidarnost, čut za skupno delovanje. Novi odbor »Svobode« bo v najkrajšem času izdelal program, ki ga priobči v »Zarji« in naznani podružnicam. Vsi pa pojdimo z navdušenjem na delo za »Svobodo«. (Odobravanje).
Sodrug Sajovic Valentin poživlja navzoče, da nai vsakdo izrazi svoje želje, ki lih ima za bodoče delovanje »Svobode«.
Sodrug Zore opozarja na to. da nai smatrajo sodrugi delo za »Svobodo« za zelo resno delo. ki ne trpi nikakršnih malenkostnih ozirov. Da bo »Svoboda« res širila kulturo med slovenskim delavstvom do zadnje vasi na Kranjskem, je treba, da delujejo podružnice kar najbolj Živahno.
Sodrug Kristan Ftbin: Pričakoval sem. da se razvije pri tei točki, ki je najvažnejša od vseh današnjega dnevnega reda. živahna debata. »Svoboda« bo morala napraviti naše delavstvo boli gibčno. Čemu smo ustanovili »Svobodo«? In če je sedaj tukaj 1000 vohunov, povem. da mora »Svoboda« služiti temu. da postanejo na<y delavci socialisti (Klici: Tako je!) Iz indiferentnih kranjskih buč moramo napraviti zavedne socialiste. Delavcem moramo vliti zavest, da ie tudi on človek. To dobi šele tedaj, kadar se otrese ponižnosti, takrat dobi zavest, da je tudi človek in do te zavesti ga pripelje edinole izobrazba. Meščanska, vladajoča družba ie skopa z izobrazbo, zato si jo morajo delavci sami poiskati. Izobrazba privede človeka k nezadovoljnosti z današnjimi razmerami, z razmerami, v katerih žal danes še toliko delavcev zadovoljno živi. V prvih početkih ie storila meščanska družba vse več za splošno izobrazbo lindstva. Moderno ljudsko šolo smo dobili. Ali skrb za ljudsko izobrazbo je ajojila kapitalistična buržvazija iz golega egoizma. Izobražen delavec jej ie služil boljše kakor tepec. Dokler je služila ta izobrazba kapitalističnemu dobičku, ie meščanska družba gojila to izobrazbo, ko pa je imel delavec od te izobrazbe dobiček tudi sam zase. ie meščanska družba izročila šolo črnim zatajevalcem vse izobrazbe. Imamo res manjše število analfabetov, ali ti ljudje dobijo po šolah le najpotrebnejše — abecedo in naštevanko — in le toliko, da počečkajo izpričevala. S tem bornim znanjem pa nai gre delavec v svet in nai se bori za sv<!i obstanek. Zato pa naš slovenski delavec ne obvelja v konkurenčnem boju za obstanek. Kamorkoli pride naš delavec v tujino, ie od vseh na slabšem. Še hujše kot v tujini je doma..V tujini saj spozna razliko in če ie odprte glave izenači hitro razliko med seboi in tovariši. Doma nima zgleda, vidi povsod le sebi enake. Ne čuti onih velikih potreb, ki jih imajo delavci v tujini. Poglejmo na Dunaj, v Berlin. Pariz, povsod vidimo, da so na delu profesorji, učenjaki.
umetniki, ki snujejo kulturne organizacije za vse sloje in delavci so tisti, ki najpridnejše po-sečajo te organizacije in ki odhajajo z najboljšimi uspehi. Alj pri nas! Imenujte le eno kulturno inštitucijo, ki jo je ustanovilo meščanstvo in ki bi bila pristopna delavstvu. Pred leti so ustanovili »Akademijo«, ki pa žal ni razumela sistematičnega dela. Tudi socialisti so se je oklenili, misleč, da bodo potom nje širili izobrazbo med delavstvom. Letos Pa se je postavila »Akademija« na popolno strankarsko stališče. Ničesar ni pri nas. kar bi prinašalo delavstvu azobrazbo. Ne preostaja torej nič drugega, kot da postavijo delavci sami temelj novi hiši. Na tisoče je v Ljubljani delavcev — hlapcev, trgovskih uslužbencev itd. — ki hodijo okolo. ne da bi se zmenili za svoj položaj. Čigavi so ti delavci? Niso ne klerikalni, ne liberalni, ne naši. Popolnoma indiferentni so. Kam pride delavska organizacija na Kranjskem, če ima za hrbtom tako armado? Ne samo pravica, temveč dolžnost organiziranega delavstva je. da pritegne to armado k sebi. Zanimivo je to. da je delavstvo snovalo v prvih početkih svojega gibanja povsod izobraževalne organizacije. To kar so drugje izvršili pred 60.. 50. leti. moramo pri nas sedjij izvrševati. »Vzajemnost« je širila izobrazbo, iri skoraj bi rekel hvala bogu. da jo je vlada razpustila, ker po razpustu se ie začelo delavstvo bolj brigati za to, kar potrebuje najbolj.
Sedai smo ustanovili »Svobodo« in ue verafl koliko milosti bo našla tam. kje oblačijo in vedre. Ali brez ozira na to. kar mislijo »zgorai«, se mora delavstvo brigati za svojo izobrazbo. Nobene škode ni, če nimamo doveli inteligentov v ttranki. Ko ie pričel Lassalle širiti ideie socializma med nemškimi delavci, tudi ni imel za seboj zbor izobraženih pomočnikov. Ali delavstvo ie iz lastne moči na sebi izpolnilo to, česar ni dobilo od družbe. In človek, ki je oral od vsega početka sam svoje polje, ceni šele prav izobrazbo. Tudi to ni res, da ni naše delavstvo sposobno za samoizobrazbo. Poglejmo sa-mo v Ameriko, kai so napravili iz sebe tam naši fantje. Le samo vase mora verjeti naše delavstvo in to vero mora dati »Svoboda« svojim članom. Zato ima sodrug Mlinar tudi popolnoma prav s svojo zahtevo, da morajo prihajati iniciative od podružnic. Gotovo se bodo primeril« zmote in napake, ali pravo spoznanje prihaja sl premagovanjem zmot. »Svoboda« mora ustvariti Četo, ki bo nosila zastavo pravega spoznanja. Vse kar želimo, se ne uresniči od danes do jutri, zato pa je treba, da dajejo podružnice iniciativo, da bo imela centrala direktivo za svoje delo. (Živahno odobravanje.)
Ker se nihče več ne priglasi k besedi, zaključuje sodr. Sajovic ob enajstih zborovanje in poživlja vse sodruge na agitacijo, zlasti one. ki so spali doslej.
Čigav je Lajh?
(Konec.)
Z največ/o hvaležnostjo omenim, da so me v tem mojem stremljenju j)odpirala tudi ministrstva. Kar spriča posebno odlok c. kr. poljedelskega ministrstva, ki mi }e vkljub intrigam deželnega odbora podaljšalo koncesijo na Jami do konca leta 1915 in se glasi:
Ad št. 14.991.
Odlok.
Z razpisom z dne 3. decembra 1912 št. 51.181 podaljšalo je c. kr. poljedelsko ministrstvo g. Tomažu Pavšlarju rok za izgoto-vitev vodne naprave, ki jo namerava imenovani zgraditi ob Savi pri Jami, do konca leta 1915 in je izreklo, da. bo glede zaprošenega podaljšanja roka za izgotovitev na tri leta in o razveljavi omejitve koncesije na njegovo osebo, pozneje sklepalo. Vsled med tem prodanih vlog g. Pavšlarja z dne 3. februarja in 23. maja t. 1. je c. kr. poljedelsko ministrstvo z razpisom z dne 30. maja t. I. št. 22.000 rok za izgotovitev vodne naprave podaljšalo do konca leta 1915.
O	tem se vsled odloka c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 31. maja 1913, št. 14.134 obveste vsi udeleženci dodatno k tukajšneniu odloku z dne 14. novembra 1912 št. 32.331.
C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 14. junija 1913.
Žitnik, glavar.
Ker pa je na vse to deželni odbor še vedno zasledoval svoje lastne špekulacije, mi ni pre-ostajalo drugega, kakor zoper deželo Kranjsko vložiti tožbo, javnosti pa povedati, na kakšen način delajo voditelji S. L. S. združeni z drugimi kapitalisti za občni blagor.
Mislim, da sem s temi članki izpolnil svoj« obljubo in podal dovolj jasno sliko, v kakšnih rokah se nahaja usoda dežele Kranjske. Povedal še nisem vsega, kar vem. ampak le to, kar je v neposrednem stiku z mojo tožbo. Po njih sklepih soditi, jim je deželna avtonomija zaščit in deželni denar sredstvo, da zasledujejo bolj umetno lastne špekulacije.
Da se na zgoraj iti zdolaj ta čedna kupčija boli maskira, je bilo treba sklepov' deželnega zbora, na katere se potem niso prav nič ozirali in pa sklepov, ki so bili oddani na podlagi laž-njivih in zvijačnih poročil deželnega odbora. Tako so ti voditelji S. L. S. najdražji zaklad, ki r.v ima dežela Kranjska, deželno avtonomijo, i/-»stavili ljudem v posmeh. In vse to nemočno’'ied očmi deželne vlade.
Kako strogo le bil kaznoval odbor »Glavne«, ker je prišla »Glavna« po lahkomišljeni upravi in po drugi nesreči v denarne stiske! Deželni odbor pa zapravlja deželni denar vedoma iz zlobnosti in z očividnim namenom škodovati drugim deželanom in jih oropat, njihovega premoženja. Za to premoženje bodo vadljali med seboj. Majdič nai nikar ne misli, da ima v tem štirinajstletnem boju odkrite zaveznike, ker vse kaže na to, da ie bil njih namen, najprei s pomočjo njega uničiti mene. potem šele njega.
Kar so naredili škode meni, »Glavni« in deželi, to je zoper božjo in človeško postavo, to je krivica, ki vpije do neba..Vsa javnost nai pa na podlagi moje izpovedi sodi. če je za tak zločin še kak drug paragraf, kakor — ključ. .
V	Kranju, dne 15. septembra 1913.
Tomo Pavšlar.
Deželni zbor kranjski
le sklican in prične zborovati te dni. Deželni odbor bo dalal račun o svojem delu in dati bi ga moral tudi o vsem tem. kar se mu očita in pa
o	tem. kar bi bil moral storiti, pa ni storil. Socialno demokratična stranka v Ljubljani in za okolico sklicuje na
pondeljek ob 8. zvečer v salonu pri Levu na Marije Terezije cesti
laven shod
na katerem bo poročal o lazmerah v deželi in
o	naših zahtevali sodrug Etbin Kristan.
Delavke in delavci, udeležite se shoda in agitirajte zanj povsod med znanci in tujci!
Odbor.
Dnevne beležke.
— Srbska socialno demokratična stranka
ima svoj letošnji zbor dne 21., 22. in 23. novembra s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo a) strankinega vodstva, poročevalec sodr. Dra-giša Lapčevič. b) strankine blagajne, poročevalec s. Miloš Timotič, c) kontrole, referent Risahtije Jovanovič, d) parlamentarne akcije, poročevalec Triša Kaclerovič, e) komunalne akcije, poročevalec Tosa Milojevič. 2. Volitev strankinega vodstva in kontrole. 3. Splošnavo-lilna pravica, poročevalec Triša Kaclerovič. 4.
O	militarizmu, poročevalec Živko Topalovič. 5. Balkanska vojna in balkanska federacija, poročevalec Dimitrije Tucovič. C. Volitve, poročevalec Dragiša Lapčevič.
— Naša ljubljena Albanija se razvija: ali če bo ta razvoi popolnoma zadovoljil našega ljubega grofa Bcrchtolda, je drugo vprašanje.
Sicer bi bil nekoliko previdnejši ljudje lahko že davno slutili, kako se bodo sukale albanske reči, kajti če doslej že ni bilo albanske države na svetu, so bili vendar Albanci kot del turškega prebivalstva, in kdor se je zanje kaj zanimal, je o njih življenju in stremljenju ter o njih šegah in navadah lehko izvedel marsikaj zanimivega. In mi smo se vendar zanimali. Leta in leta smo imeli svoje agitatorje in zaupnike tam doli. velikanske svote avstrijskega denarja so se porabile za albansko propagando, celo slovnico albanskega jezika je dala sestaviti avstrijska vlada. Torej je bilo gotovo zanimanja dovolj. Kljub temu ni bilo Avstriji znano, da ni za samostojno državno življenje v Albaniji ta-korekoč nobenih pravih pogojev. Ko se je razglasila neodvisna Albanija, ie sicer takoj dobila vlado, vsaj provizorično. Toda od vlade do države je vendar precej daleč. V Valoni imajo ministre; ali ljudi, ki ljubijo visoka dostojanstva in lepe plače, je dobiti povsod, kar pa nikakor ne dokazuje, da imajo taki kandidatje tudi sposobnost, ki se vsaj v skromnih razmerah zahtevajo od. gospodov s tako lepimi naslovi. Seveda pa se mora priznati, da je malo težko zahtevati take talente od Albancev, ki se v turških časih jiikdar niso zmenili za oblasti,
1	pa se jim zdi naravnost smešno, da naj naenkrat priznavajo vladne pravice ljudem, ki niso niti Turki. Tako sega tudi oblast valonskih ministrov tako daleč kakor krogle njihovih revolverjev, le da imajo večinoma tudi tisti, od katerih pričakujejo pokorščino, revolverje. Puška, samokres in nož so bili vrhovni zakoni v Albaniji v turških časih, pa so še sedaj. Ali odkar imajo svojo državo, ni Albancem dovolj, da se pretepajo med seboj, ampak delajo tudi izlete v sosedne države in se vojskujejo. PttSJo je že do raznih prask s Srbi in Črnogorci, tako da je Srbija zahtevala od velesil, naj /'api^vi^o red ob njeni meji, ker ga sicer napravi sama. Velesile bi lehko pozvale „valonsiko vlrio. nai
poskrbi za mir; toda ka] naj stori ta uboga vlada, ki bi bila srečna, če bi sama imela mir? Kadar skliče shod, da bi dosegla slovesno priznanje, se stepo zborovalci ined seboj in ministri morajo bežati. Od druge strani ji žuga Esad paša, ki tudi noče biti ničla, in ker ima precej denarja, pripravlja leliko posamezna plemena do tega, da sprejemajo njegove resolucije proti vladi. Povrh pa je še tako previden, da konfiscira državni denar za take namene. To nas lehko posebno veseli, ker je to gotovo večinoma avstrijski in italiiansik denar, kajti od Albancev ga ni mogla nikdar dobiti turška vlada, pa ga tudi albanska ne bo. Stvari teko torej po zanimivem tiru; ali če se bomo še dolgo zanimali za Albanijo tako kakor doslej, S6 je bati, da bomo te zanimivosti predrago plačali.
— Duševno delo se v Avstriji včasi zelo imenitno izplača; treba je le, da ima duševni delavec nekoliko talenta in samostojnosti. Krasen zgled zato daje sledeči oklic, ki je bil te dni objavljen v dunajski Novi Preši in ki se glasi: »Akademično izobražen Avstrijanec, ki je posvetu dvajset let svojega življenja izključno preiskavanju in tehniki letanja in na tem polju izvršil priznana dela, se nahaja y moreči bedi. Ne manjkajo mu le sredstva za nadaljevanje njegovih konstruktivnih del, ampak tudi kar je nujno potrebno za življenje. Neprestane finančne žrtve za njegove preiskave so ga naposled spravile na beraško palico in danes ima z ženo m dvema otrokoma prazen nič pred sabo. Razpustiti je moral svoje hišno gospodarstvo ;'u poprodati svoje skromno imetje, ker ni mogel pokriti stroškov za stanarino. Trajno stradanje Je tega marljivega in uspešnega raziskovalca tako ugonobilo, da se boje njegovi prijatelji naj-nujšega...« Uredništvo omenjenega lista nabira prostovoljne darove za moža, ki je oči vidno prezrl, da živi v Avstriji, kjer se ceni du-i*™ delo le tedaj, če se hlapčevsko vdinja Kapitalizmu ali pa kaki mogočni kliki. Pa pravijo, da bo socializem uničil kulturo!
— Znamenito sejo je imela danska poslanska zbornica v sredo. Minister za notranje zadeve Kod e ie predložil zakonski načrt o izpre-membi ustave. S to predlogo, o kateri smo v * ,rji« ze obširno poročali, se ima vpeljati splošna m enaka volilna pravica, in ministrski predsednik stari demokrat Zalile io je zagovarjal 2: ognjevito odločnostjo, rekoč, da zahteva ljudstvo, naj se mu vrne patent svobode iz leta i»4y., m da bo vlada izpolnila to zahtevo. Galerije so bile pri tej seji prenapolnjene in med občinstvom je vladala največja napetost. Ni dvoma, da je ministrski predsednik govoril resnico. Kajti dansko ljudstvo je demokratično in je pri zadnjih volitvah pokazalo, da ne mara nobene
eaKcije. Skoraj gotovo sprejme zbornica že ta teden zakon v prvem, drugem in tretjem či-tanju.
„ Holandska zbornica je zadnji teden izvorna predsedništvo. Za predsednika je bil izvoljen liberalec Bergesius, za prvega podpred-denika socialist 1 roelstra, za drugega podpredsednika pa katoličan Nispen.
i	?Pored dijaške socialne konference v
UfnaniL ./ S°?oto* dne 27• septembra ob &'dnen0tvonteLv' 2- Nerati: a) Am-. J1, Tatija. O potrebah slovenskega viso-Kv!? fljaštva. b) Dr. Karl Ferluga: O di-S0CI?( “stitucijah pri drugih narodih
Na(?nfcV- >>S o,vetKke diiaške matice«. 3. Nadaljevanje popoldan ob 3. 4. Referati: a) M
Lemež: O slovenskih podpornih društvih in n ih modernizaciji, b) Peric: O podpornih skla-
nalkn;.	d"e	28’ set,tembra ob 10. do.
Poldne .a) Debata o delu v jeseni in o izvedbi sprejetih resolucij, b) Zaključitev. Zborovanje Do v mah dvorani Mestnega doma. Ker poseb-tun vabi! ne razpošiljamo, zato vabimo tem porom na nase zborovanje vse one kroge, ki se samniajo za dijaško socialno vprašanje in zlasti Pripravljeni sodelovati na polju dijaško - socialnega dela. Zlasti pa vabimo na nase zborovanje dijaštvo.	O. V. P. O.
— Specialni kurzi za obrtnike. Na tukajšnji c. kr. državni obrtni šoli bodo v tekočem Šolskem letu naslednji specialni kurzi: a) za strojeznanstvo in strojno risanje; b) za elektrotehniko. c) za opravnike parnih kotlov. Kurzi
jPO' n® z mesecem oktobrom in bo pouk le v večernih urah (od 6. do 8.). Prva dva kurza obsegata po 6 ur na teden in trajata do z za opravnike parnih kotlov ima
i	. n,a te^en in se zaključi koncem janu-
ja. Aa take obiskovalce, ki se žele izpopolniti v računstvu in nemškem jeziku, se bosta ta dva' predmeta poučevala po dve uri na teden, tudi zvečer. Vpisovanje v označene kurze
vrš> v nedeljo, 28. septembra, od 9. do
. Natančneji podatki so napisani na črni deski zavoda ali p^a se izvedo uri ravnateljstvu.
— Silno neurje na Hrvaškem. Iz Zagreba poročajo: V četrtek zvečer je bilo v vsej za-greoski županiji strahovito neurje, kakršnega Judje še ne pomnijo. Najhujše je nevihta divjala med Belovarom in Ogulinom. najbolj pa sta prizadeti mesti Sisek in Petrinja. V Petrinji se je pncelo neurje ob 5. popoldne s silnim vetrom i!!,5rmeTl!ern- k ]'e ie'a Padati toča. kakršne t^KL6*	Toča Je hi'a debela, kakor
^	13	ialca, posamna zrna pa so tehtala
padI pol kilograma. Toča je razbila vsa okna na nišah, veter pa je odnesel strehe s poslopij.
V	mestu je nastala silna panika! h hiš. kjer je tahar odnesel strehe, so ljudje bežali v kleti Kivma je pobegnila iz hlevov ter splašeno be-eala po ulicah. Mnogo živine, ki je bila na paši; je ubite. Po gozdovih se nahaja mnogo ubite divjačine. Petrinjskega župana je zalotila nevihta zunaj mesta. Mož je moral ves čas neurja ostati zunaj, za to Je dobil od toče več lahkih poškodb. Toča je tudi poškodovala nekega meščana, ki je bil na lovu. Vihar je odtrgal streho p poslopja na železniški postaji in jo nesel 20 JTKjtrov daleč. Železniška proga je na raznih krajin popolnoma razrušena. Brzovlak, ki je bil pa potu na Reko, je silno trpel: toča je razbila vsa okna na vagonih. Stekleni obok nad železniško postajo v Sisku je bil popoljoma razbit.
lz zagreba' so poslali v Sisek oddelek pijonir-jev. V zagrebški županiji je uničena vsa letina. Vsi vinogradi uničeni, na trtah ni ostala cela niti ena vejica. Kakor v okolici, tako je tudi v Zagrebu divjal strašen ciklon. V raznih ulicah je toča pobila vse šipe, vihar pa je z raznih hiš odnesel strehe. V parkih je vihar ruval drevesa s koreninami. 200letna plantana pred vsc-tičiliškim poslopjem je postala žrtev viharja. Skoda, ki jo je napravilo neurje, cenjjo na več miljonov.
— Sodrug Harrv Quelch, vodja angleške socialistične frakcije, je zadnjo sredo umrl. Ouelch si je pridobil za razširjenje socializma na Angleškem velike zasluge. Veliko pozornosti je zbudilo njegovo ime leta 1907^ ko je bil kot zastopnik angleških socialistov na mednarodnem socialističnem kongresu v Stuttgartu in ga je virtemberška vlada izgnala zaradi neke opazke o haškem mirovnem kongresu.
— Umor, ki ni kaznjiv. V Mehiki so v zadnji revoluciji ali po njej — kajti v tej deželi se nikdar ne ve natančno, kdaj se kakšna revolucija prične in kdaj se konča — odvedli bivšega predsednika Madcra in podpredsednika Sua-reza v ječo. Spotoma pa sta bila ustreljena. Nova mehikanska vlada je razposlala o tem umoru po svetu bajko, katere niti otroci niso mogli verjeti. Ker je pa povsod, kjer je kakšna vlada, tudi »red«, je vojno sodišče vpeljalo preiskavo o tem krvavem dogodku; in to delo je moralo biti zelo temeljito, ker je trajalo vse doslej. Zato pa je vojno sodišče tudi prišlo do temeljitega spoznanja, da sc takrat ni zgodilo nobeno kaznjivvo dejanje. Radovedni smo, kaj poreče na to ameriški predsednik Wilson, ki zaideva že ves čas zadoščenje za ta umor in dela zanj sedanjega mehikanskega predsednika ge* nerala Huerto samega odgovornega.
— Molitev namesto zdravnika. V mestecu VVernesgriin na Saksonskem je pred kratkim 241etni Kurt Lučke napravil izlet na kolesu. Ko se‘ je zvečer vračal, ie v temi zadel že blizu stanovanja svojih staršev v voz in je dobil težke' notranje poškodbe. Oje ga je sunilo v trebuh, in le z največjim naporom ie dosegel hišo staršev, kjer se je takoj nezaveden zgrudil. Starši pa pripadajo neki sekti, ki se je zadnja leta precej razširila po Nemčiji in je nekaj časa uživala tudi simpatije nemškega cesarja Viljema. Glavno načelo njenih pristašev je to. da zdravijo z — molitvijo. Tudi v tem žalostnem slučaju so starši namesto zdravnika poklicati šest tercl-jalk, katerim se je pridružila še neka nuna. Štiri dni in štiri noči ie ta družba menjevaje se čepela ob postelji, molila, ter uganjala vsakovrstne »verske« komedije. Tudi starši satni so se pridružili temu procesu, tako da je bilo včasi po pet molilcev obenem ob postelji. Ali čudeža ni bilo od nikoder. Med tem je občinski predstojnik izvedel, kaj se godi v hiši, pa je odšel tja in izpodil vso molečo družbo, starše pa je upozoril, da bodo obtoženi zaradi malomarna usmrtitve, če ne napravijo konec komediji. Poklical je tudi hitro zdravnika, ali ta je že prišel prepozno. Mladega moža so v hudih bolečinah prepeljali v bolnišnico, ali tja so ga pripeljali že mrtvega.
— Umrli so v Ljubljani:	Josipina	Selan,
rejenka, 4 mesece. — Josip Starman, užitkar-hiralec, 75 let. — Josipina Svetlič, zasebnica, 73 let. — Josip Tscherme, dninar-hiralec, 74 let.
— Demon alkohol. 301etni kmečki fant Nikolaj Vuga v Prevršču v kostaujeviškem okraju je bil hud pijanec. Dne 15. t. m. ie prišel pijan domov in začel groziti materi, ki mu je ušla na dvorišče. Tu jo je dohitel, vrgel na tla in jo začel daviti Na pomoč je prihitel oče z motiko in ubil sina. Nesrečnega očeta so zaprli.
— Živinski oče. Pred nekaj dnevi so si stanovalci, ki stanujejo v bližini stanovanja nekega trgovskega hlapca, začeli na ušesa šepetati nekaj tajinstvenega, kar je dalo policiji povod, da je hlapca aretirala, pridržala nekaj časa v začasnem zaporu, sedaj pa ga oddalo v sodne zapore. Pravijo, da je poživinjenec zlorabil svojo 121etno hčeiko.
— Tatvina. V soboto okolo tri četrt na 7. zjutraj je izpred električne akumulatorske pret-kalnice na magistratnem dvorišču ukradel nekdo višjemu monterju »Puchovo« kolo, vredno 60 K. O predrznem storilcu ni nikakega sledu. Prodajalec naj se takoj izroči orožništvu, odnosno policiji.
— »Hitra« pošta. Pišejo nam: V petek.sem dobil z ljubljanske pošte karto, ki je bila na precej podoben naslov (ne ravno iw moi) poslana iz Velike Gorice na Hrvaškem dne 28. februarja 1900. Karta je romala > na pošti« nad 13 let in pol . . .
— [z Šiške. Renovira se. renovira,. naša Šiška namreč. Dobili smo novo občinsko tablo z mrežo ter »namalan« avtomobil nasproti pi-varne »Union«. Nova velika luč na občinski hiši sicer ne gori več, tiova Pa ie! Sicer je pa vse po starem. Ceste blatne, voda na cestah, trava po cestah — po noči tema . . . Mogoče začno tudi tu kai »renovirati«.
— Prememba posesti. Nekdanji perutni-naski zavod v Šiški je dobil nove gospodarje: bivšo Hudabiuniggovo hišo s kosom vrta spredaj ob cesti je kupil gostilničar g. Franc Con-žek za 25.000 kron. Drugo hišo v ozadju s kosom vrta je kuj>il bivši restavrater v kazini g. Avgust Eder. Ves ostali že parcelirani svet pa je ostal »Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico«.
— Dopis z Jesenic. Ko je pri zadnjih občinskih volitvah zmagala »Slovenska Ljudska Stranka« na Jesenicah, so naši klerikalci mislili. da se jim bo odslej cedilo kar mleup in med. Tako so jim obljubovali razni agitatorji, ko so letali od hiše do hiše. Danes pa se pritožujejo tudi že klerikalni volilci precej glasno, da so izvoljeni odborniki že vse pozabili, kar so iim prej obliubovali. V zgornjem koncu vasi. na Savi. se pritožujejo zaradi slabih potov. Vodovod so obljubovali na »Plavžu« in v »Kurji vasi«. Na Savi še ni duha nes luha o vodovodu, v »Kurji vasi« so napravili vodovod — brez vode. ker ne zadostujejo rezervoarji. Ko so od-
dajali dela za zgradbo nove šole. si je občinski odbor pridržal pravico, kateremu podjetniku da dela odda. Zidarska dela so delali Regorcu in Novaku. Novak je odstopil takoj, ko so delo oddali in ko so položili temelj, je odstopil še Regorec. Prav radi so se pohvalili, da bodo delali sami domači in slovenski delavci pri zgradbi, in da so zato oddali tudi delo domačim podjetnikom. Ko so z delom pričeli, je bilo ne-kai domačih delavcev pri zgradbi. Zaradi slabe plače so ti kmalu popustili delo. Nato so prišli delavci z Goriškega in Italijani, a tudi^ ti so kmalu zapustili Jesenice. Končno so prišli češki in nemški delavci, pa tudi ti odhajajo vsak dan. Radovedni smo. koliko tisoč delavcev bo delalo pri zgradbi nove šole na Jesenicah, preden bo dodelana. Zlobni jeziki celo pripovedujejo. da sta se začela prepirati zaradi šole gospod župnik Skubic in gospod župan Čebulj in da hočeta izstopiti oba iz stavbnega odseka.
O	teh žalostnih razmerah ne bi pisali v javnosti, ko bi naši klerikalci sami ne pripovedovali, kako slabe da so razmere pri občinski upravi na Jesenicah. Da so razmere res prišle že do skrajnosti, to nam jasno kaže dopis v »Naši moči« v št. 41.. kjer opominja dopisnik občinski odbor na draginjo in tržne dneve na Jesenicah. Prav dobro i>oznamo nekaj dopisnikov »Naše moči«, med njimi so tudi klerikalni občinski odborniki. Ker sami priznavajo, mora biti že res, da nimajo odločilne besede v občinskem odboru, ampak da smejo le glasovati na povelje župnikovo.
— Iz Litije. Zelo olikanega se je izkazal dne 16. t. m. na tukajšnji postaji g. Fran Knaflič. tovarnar in posestnik v Šmartnem pri Litiji. Ta dan je prišel omenjeni gospod s^svojo hčerko ob Štirih zjutraj v čakalnico naše postaje. Brez vsakega povoda je prisolil službujočemu delavcu krepko zaušnico. Zraven je pa vpil: »Jaz lahko delam z železniškimi fakini kar hočem. Vi pa meni ne morete ničesar.« Ostali potniki, ki so bili priča tega sirovega obnašanja, so se zgražali nad takim početjem. Radovedni smo. če bo uprava južne železnice mirno prenesla to za njo in za vse njeno osobje skrajno žaljivo obnašanje in kako bo poiskala zadoščenja svoiemu uslužbencu.
— Otrok ie utonil. 16. septembra je delal mlinar Jožef Rajer iz Zaloga, občina Prečna, na polju. V tem času je njegov desetletni sin Anton odvezal očetov čoln, ki je bil v potoku Temenica in se peljal s čolnom po Krki. Vrnil se ni več. Čoln ie dobil pozneje nek posestnik in ga potegnil na breg. Fant je uaibrže padel v vodo in utonil. Trupla doslej še niso dobili.
— 8 koštrunov ie povozil vlak. Iz Kranja poročajo: V petek popoldne je povozil osobni vlak iz Ljubljane, ki prihaja ob pol eni v Kranj, ob strmem pobočju Savinega brega osem koštrunov. Živali so bile lasi kajžarja r ranča Oražna, ki je bil pustil koštrune brez nadzorstva na paši.	,	_	■
— Nezgoda na delu. Delavec Martin Cucek, ki Je zaposlen pri zgradbi belokranjske zelez-nice, je preveč zavrl voziček. Zavora se je zlomila, Čuček je izgubil ravnotežje in padel čez strmino. Dobil je prav nevarne poškodbe.
— Kinematograf »Ideal«. »Izgubljeni sin«, italijanski umetniški film se predvaja v Idealu cd jutri do četrtka. Tudi je na sporedu izborna burka z Linderjem »Maks sovraži mačke!« Danes zadnji dan »Benečanske sanje«.
-— Priporočamo vsem našim gospodinjam Kolinsko kavno primes, ki ie neoporečno- najboljši kavni pridatek, in ki ima obenem se to odlično prednost, da je pristno domače blago, edino te vrste sploh. Zahtevajte torej v vseh trgovinah samo Kolinsko kavno primes!
Štajersko.
— Lov na divjo zver v zahodnoštajerskih planinah se izvršuje te dni z vso energio. 19. t. in., se jc vršil zopet velik lov. Sodelujejo sedaj tudi orožniki, katerih je na SUubalpi razpostavljenih pri vsaki pestaji po tri več. Deželno orožniško poveljstvo je odredilo, da se začasno nastavi pet novih orožniških ekspozitur. S Koroškega v okrožju Stubalpe poslali so 20 orožnikov na pomoč zoper divjo zver. ki sedaj vsak dan na drugem kraju raztrga kako žival. Glasom poročila lovskega strokovnjaka »Cirazer Volksblatta« je gotovo, da se nahaja v gorovja več volkov, o zveri mačjega plemena pa so mnenja različna. Znani afriški lovec Bronsart von Šchellendorf meni, da ie v gorah leopard z mladičem, polkovnik SpieB pa, da_ je puma, drugi da Je mlada levinja. Strokovnjak »Gra-zer Volksblatta« pa je prepričanja, da gre za leva. To sklepa prvič iz las, ki jih je našel na mestu, kjer je zver raztrgala govedo. Dolgi, lisasti lasje in fina temeljna voljnata dlaka, ki ;ih je našel, so namreč le lastne levovi grivi. Drugič je zver 240 kg težko govedo dolgo pot nesla in skoro celo četrtino požrla: pri drugi, enako težki govedi, se je konstatiralo, da jo je zver nesla preko 150 cm visoke ograje. Nadalje se iz ugrizljajev pozna, da stoje končniki zveri 10 cm narazen, kar je k večjemu pri levu mogoče. Tace so široke 13 cm. Lev mora biti najmanj 3 leta star. S Šrotom se seve taki živali ne sme blizu, pa tudi s krogljo ne sme en sam lovec nadenj. Najmanj se ga morata lotiti dva. in sicer z moderno velikokalibrsko eks-pres-puško in močnimi noži.
Goriško.
— Iz Volčje drage. Pretekli teden smo či-tali v goriški »Soči« dopis iz Volčje drage, v katerem opisuje nek opekarnar razmere u-kajšnjega delavstva in kliče na pomoč vodstvo N. D. O. Pravzaprav m doticmk povedal nič o slabih delovnih razmerah delavstva v opekarnah, pač pa Je na neokusen način omenil. da odjedajo kruh domačinom regniKoli, o katerih pravi, da so nevarni državnim interesom in jih nadalje nazivlja za nevaren element, polentarje. italijanske lastavice itd. Nočemo zagovarjati italijanskih delavcev, ki lš^ejoposvetu vsakdanji kruh, katerega jim njih »lepa flo-movina« noče dajati. Vprašujemo le dopisn
»Soče«, kdo da je tisti, ki importira tuje delavce, da odjedajo kruh domačinom? Ali Riso to opekarnarji-gospodarji, ki so obenem nav. dušeni narodnjaki? Slovenski rodoljubi so oni, ki vabijo Italijanske delavce v svoje opekarne, ker vedo, da jim ti delajo za nižjo plačo! Do-pisnik »Soče« opekarnar (?) pravi med drugim, da ni še i<ihče in nikjer povedal, da ie v naših opekarnah uslužbenih nm< italijanskih delavcev. Povemo mu, da je »Zarjav o tem že pisala in povedala vzroke, zaradi ka eii), prihajajo italijanski delavci k nam, oziroma kdo jih kliče.
O	shodu, ki ga je imel sodr. Tuma na Volčji dragi ie možakar tudi povedal svojo. Pravi, da ie dr. Tuma priporočal socijalno demokracijo in ne -r- narodne delavske organizacije. Dr. filma. da bi priporočal N. D. O.? In ne veste, da je bil dotični shod volilni shod? Glede strokovne organizacije je dal po shodu dr. Tuma nekaterim delavcem potrebna pojasnila, kam da nai se obrnejo, če žele ustanoviti organizacijo. Ce niso delavci naredili nadaljnih korakov je to druga stvar. »Sočin« dopisnik pravi, da so delavci vrgli v koš socialno demokratične nauke in kliče na pomoč N. D. O., ki nam bo jx)magala ne do boljšega položaja, ampak pri poganjanju »regnikolov«. Dopisnik »Soče«, ki je napisal reklamo za N. D. O. po receptu »Edinosti«, ne ve. da je ta že stokrat proglasila, da dela za gospodarsko povzdigo vseli slojev. Kako na! torej pomaga nam delavcem do boljšega položaja, če obenem pomaga tudi našim delodajalcem? Niti misliti si tega ne moremo. Seveda je, žal. dosti takih delavcev, J\i verujejo v narodnjaške fraze; tem bo treba povedati, da je močna strokovna organizacija, ki je na mednarodni podlagi, edino sredstvo, s katerim si delavstvo izboljša položaj. Le s tako organizacijo bomo opekarniški delavci preprečili konkuren.o na delu, nai prihaja ta od strani italijanskih ali pa od strani slovenskih — nezavednih delavcev. Ne dajmo, da bi nas farbali narodnjaški demagogi, pač pa krenimo na pravo pot in ustanovimo močno mednarodno organizacijo in zahtevajmo naše pravice solidarno z delavci dru-glh narodnosti.
— Prodaja ošlritr prepovedana. Tržašk; magistrat ie z ozirom na nevarnost razširjenja legarja prepovedal prodajo oštrig do nadaljne odredbe.
— Zaradi razžaljenja veličanstva je bila
obdolžena 57letna Marija Uria, dom iz Vidma v Italiji, in sicer bi bila zagrešila to žaljenje pred kakimi 6. leti. Vsa reč se je vlekla na dolgo in v četrtek Je bila druga razprava, pri kateri i« bila Uria oproščena.
— Pri streljanju s topiči je dobil lSletn' Fran Jejčič iz Svinega pri Šmarjah več ranP0 obrazu in prsih, odneslo mu je tri prste na le*' roki. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
— Zaradi tatvine. Josip Jug, dninar iz Solkana, ie bil obtožen tatvine, storjene Jos. Go-ljevščku; škode ie 33 K. Pred okrajno sodnijo v Gorici je dobil Jug 3 mesece strogega zapora z enim postom vsak teden; bil je zaradi tat-vine že kaznovan._________________
Trst.
— Vinsko trgatev priredi pevski odsek »Ljudskega odra« 5. oktobra v veliki dvorani »Delavskega doma«. Vse sodruge in sodružice, ki bi sodelovali kot viničarji in viničarke, prosimo. da se zglase v četrtek zvečer ob pol devetih v gostilni »Internacional«.
Delavsko gibanje.
= Stavka v Sarajevu. V sredo so stopili
jjidarji pri tvrdki Fonač in Szego v Sarajevu v obrambno stavko, ker je hotela tvrdka odtrgati delavcem po 5 do 12 vinarjev od mezde. Zidarji naj ne iščejo dela v Sarajevu in nai gledaio. da drugi ne potujejo tja.
Zadnle vesti.
STRANKIN ZBOR NEMŠKE SOCIALNE DEMOKRACIJE.
Jena, 21. Včeraj se ie tukai zaključil strankin zbor. ki je bil zadnjo nedeljo otvorjen. Na Včerajšnji seii je bila prva razprava o praznovanju prvega majtiika. o čemer je poročal sodrug Ebert. Sprejet je bil predlog strankinega vodstva, ki se glasi »Strankin zbor pr čaku;-od sodrugov. ki'so nastavljeni v strankinih uradih in uredništvih ter v strokovnih organizacijah. da oddajo z ozirom na žrtve, ki jih delavci doprinašaio za praznovanje prvega maja, svoi zaslužek tega dne majskemu skladu«. Nadalje se ie zbor bavil z Rodekovo afero. Rouek Je bil član poljske stranke, deloval j)a ie ponai-več v nemški stranki. Poljska stranka ga ie izključila, in nastalo je vprašanje, če more kljub temu ostati član nemške stranke. Zbor -ie sklenil: »Kdor ie od kakšne bratske stranke izključen zaradi nečastnih dejanj, ne more biti član nemške stranke.« Na Liebknechtov predlog bo mednarodno tajništvo naprošono. da načeloma uredi to vprašanje. Potem ie bila volitev strankinega vodstva. Za predsednika sta izvoljena Fric Ebert (namesto Bebla) in Hugo Haase. za blagajnika Braun, za tajnike Gerisch. DieBmann. Molkenbuhr. Miiller. Pfannkuch, Scheidemann. Luiza Zietz. V kontrolno komisijo ie izvoljenih 13 sodrugov z načelnikom Brtihnejem. Sodrug Ebert je zaključil zbor z govorom, v katerem je ocenil delo kongresa in naglašal voljo proletariata, da pribori splošno in enako volilno pravico tudi v pruskem deželnem zboru.
KOLERA.
Dunaj. 21. Zdravstveni urad ministrstva za notranie zadeve naznanja: V okraju Skole v Galiciji je bil včeraj v občini Oporzec nov slučaj kolere bakteriološko dognan. Dne IB. je namre obolel petletni otrok kmečkih staršev Hana Reichmann.
Budimpešta. 22. Pri ministrstvu zn notranje zadeve so naznanjeni sledeči sumljivi slučaji: V Szent Tamas 4. v Obecse. Melencze. Namora. UJ-Davidhaza po dva. Nagvinagiaros
Zdravnik želodca
Edna posebnost likerja je
psihogenijo, na bojazenske, nervoze. Psihoterapija.
Zdravnik
odčnega likerja kateri izborno želodcu ter ga :ini ne bi smelo
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubljano in okolico.
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in tast. kiileem.
Jfntllosilitivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
I. Szakodat, Lapdšnak, Szent Miklos po 3. [ Czap 5 slučajev.
Sarajevo. 22. Novih slučajev kolere ni. Pač j Pa se je v raznih krajih pojavilo pet bacilonos-|cev.
KROBATIN PRI TISZI.
Budimpešta, 22. Vojni minister Krobatin je
I	obiskal ogrskega ministrskega predsednika krofa Tiszo v Oesztu, da se z njim posvetuje Jonovih vojnih zahtevah. Vojna uprava hoče znatno zvišati rekrutni kontingent in zahteva tadi visoke kredite za artiljerijo. Mogoče je. da se dogovorita tudi zaradi roka za prihodnjo skupno min. konferenco. Slišati je, da bo ta [konferenca koncem tega ali pa začetkom prihodnjega meseca. Potovanje vojnega ministra zbuja precej senzacije, ker ie prvič, da obiskuje skupen minister v političnih zadevah ministrskega predsednika v njegovi graščini.
DELEGACIJE.'
Dunaj. 22. V poučenih političnih krogih zaplujejo. da bodo delegacije zasedale šele meseca decembra, ne pa. kakor ie bilo začetkoma [namenjeno, v novembru.
STAVKE NA ANGLEŠKEM.
London. 21. Petsto uslužbencev na tovorni |M)staji mivlandske železnice v Leedsu ie včeraj odložilo delo. ker je hotela družba odpustiti nekega ‘delavca, ki se ie branil odpravljati
I	blago iz nekega kraja, kjer je stavka.
Manchester. 21. Tukai počiva vse delo. V lilokih stavka pettisoč mož. Okrog 50 ladii ne [more iz luke. Ravnatelji kanalske družbe odklanjajo vsako koncesijo in nočejo sprejeti delavskih deputacii. Delavci se pripravljajo na |dolgotrajno stavko.	„
Nothingham, 21. Okrog sto delavcev mid*-jlandske železnice ie včerai stopilo v stavko.
PONESREČEN LETALEC, j Sevastopol, 21. Artiljerijski podčastnik [Fišer je padel s svojim samoletom iz višave [200 metrov na zemljo iti je mrtev obležal
KRALJ KONSTANTIN POTUJE.
Pariz. 21. Na čast grškemu kralju Konstantin. ki je prišel strogo inkognito na Francosko, je priredil predsednik republike Poincarč 'danes zajtrk, pri katerem je bil tudi minister za zunanje zadeve Pichon, grški ^poslanik Ro-manones in vodja francoske vojaške misije na OrSkem polkovnik Eydoux.
PETAR HOČE AVANZIRATI.
Berlin, 22. Iz Peterburga poroča »Voss. Ztg.«. da bo krali Petar prihodnje dni razgla-len za carja Srbov.
BOLGARSKA IN TURČIJA.
Bolgarska amnestija.
Carigrad, 21. Potrjuje se. da so bolgarski 'delegati obljubili, da podeli bolgarska vlada Drebivalstvu v zapadm Traciji. ki se ie z o/ož-lem v roki uprlo, popolno amnestijo.
GRŠKE PRITOŽBE.
Solun, 21. Srbske oblasti v Poirauu so za-irle ondotno'veliko novozgrajeno 'grško Drcpoveda/e grški pouk in v poslopju nastanile carinski urad.
ZANIMIVA ALBANIJA.
Esad paša.
Valona, 21. V petek je bil tukaj dobro obi-kan shod, ki je odločno nastopil proti vedenju !sad paše. Po shodu so zborovalci odšli pred Avstrijski in italijanski konzulat iti manifestirali ta obe državi. (Skoraj bi bilo staviti, da pride jutri ali pa še danes drug telegramski bo zopet Dripovdoval o demonstracijah proti vladi in o taiožitvi Esadovih pristašev.
Esad in vlada.
Valona. 21. Esad paša je obnovil svoje trožnje napram provizorični vladi in jo vnovič bozval, naj pride v Drač. kjer naj se skliče narodna skupščina, da Izvoli novo vlado. Provizorična vlada v Valoni je trdno namenjena, da k odneha in se pripravlja na obrambo. Separatistično gibanje Esada povzroča med prebival-»tvom veliko razburjenje. Voditelji v Valoni to izjavili vladi, da so pripravljeni braniti jo do tadnje kaplje krvi. (Najbrže ne -bo tako tra-jčno; ampak čedne homatije se že še lehko izvijejo.)
Obmejni boji.
Dunaj, 22. »Alb. Kor.« poroča iz okraja se-reroalbanskega malisorskega plemena Kraški: Vsled nastopanja Srbov proti prebivalcem laljsije so Maljsori silno razburjeni. S krvavo trogostjo izvrševana prepoved, da ne smejo biskavati trgov v Djakovici in Prizrenu je pomočila v okrajih plemen Krasnici, Hazi in andi ter v Ljumi lakoto. Neizprosna okrutnost, jatero nastopajo srbske čete proti Maljsorom.
i	te napotila, da se z orožjem branijo okrutno-j. Pred par dnevi sta hotela dva Maljsora iz
Rjekc v Djakovico na trg, da bi kupila moke za svoji stradajoči družini. Spotoma so ju srbske straže prijele in ustrelile. Ko se je v gorovju zvedelo o tem dogodku, so Maljsori pograbili orožje in marširali proti srbskim četam. Prišlo je do spopada, pri katerem ie bilo dvanajst srbskih vojakov ubitih in okrog dvajset ranjenih. Nato ie srbski oddelek napadel povsem nedolžno vas Potok, zažgal mnogo hiš iti odpeljal veliko število prebivalcev. Dva dni pozneje so srbske čete udrle v ozemlje avtonomne Albanije, v vas Fšaj, in razorožile prebivalce. Tukaj je prišlo do boja, v katerem je bilo več srbskih vojakov ubitih. Zaradi teh dogodkov je srbsko poveljništvo ukazalo, da se zbero večje čete v Prizrenu in Djakovici.
(»Albanska Korespondenca« zoblje iz zunanjega dispozicijskega sklada; ali za njeno resnicoljubnost ni to nikakršen argument. Kdor prav nič ne pozna albanskih razmer, bi po tem telegramu lahko sodil, da trpe ubogi Albanci od Srbov strašne krivice. Ali ta reč bo najbrže nekoliko drugačna. O severnih Albancih piše n. pr. baron Nopesa: » V Albaniji bi se ljudem čudno zdelo, če se kdo ne bi dotaknil tuje lastnine.« Steinmetz, ki šteje med najboljše poznavalce Albanije, pravi: »Plemena severne Albanije so prišla zaradi konjske tatvine na zelo slab glas. Skoraj ne mine dan, da ne bi gnali kakšnega v dolini Rjeke ali Djakovice ukradenega konja preko Nikaja v Skader.« Posebno zanimivo pa ie. kar je pripovedoval potovalen dr. Jtikhu o Albancih naš — Prochaska. O krvnem maščevanju pravi: »Če se moha-medanci in kristjani v tem kaj razlikujejo? Prav nič ne! Katoličan se pokriža, preden odpošlje kroglo proti cilju, to ie vse. Ravno zapadna katoliška plemena se imenujejo pri nas »divji ljudje«.,In na divji zapad me včasi spominjajo naši Albanci, ti balkanski Indijanci s svojimi plemeni in poglavarji, ki hodijo drug zoper dru-zega na vojno, z njihovimi skalpu podobnimi lasmi in z njihovim podajanjem tobaka v zmi-slu mirovne pipe. Krvno maščevanje zahteva svoje žrtve; to ni več krvna pravica, ampak krvna dolžnost. Mož za moža. Drugače bi se lehko reklo: »Pojedel si kri svojega brata.« Velja pa tudi beseda: »Vsak mol sorodnik tehta šest mož . . .« Ne jamči le morilec, ropar ali žalilec sam; tudi vsak moški član obitelji postane lehko odgovoren; celo dojenček se lehko odtrga od prs osebno nedotakljive matere. Koliko ie žrtev na leto? V Albaniji nimamo statistike. Naštelo se je že štiritisoč do pettisoč takih umorov na leto v Gornji Albaniji. Pregovor pravi: V Toplani ubijajo moške kakor prešiče... Albanska četa se napoti na rop na živino, da prižele cele črede v ubožno domovino... To pripoveduje Prochaska. ki bi vendar moral ljudem okrog »Albanske korespondence« in njih hraniteljem veljati za avtoriteto. Zlasti kraji, ki so sedaj pripadli Srbiji, so bili pri Albancih oosebnn priljubljeni za »lov« na domače živali. Ce pa Srbija zdaj gleda, da bi preprečila take ekspediciie. imenuje »Alb. Kor.« to »neizprosno okrutnost«.)
v
Severni Alhanei in vlada.
Dunaj, 22. v Alb. Kor.« poroča iz Valone, da ie francoska vest o protestu shoda v Ljc.šii proti provizorični vladi neresnična, češ. da dobiva provizorična vlada vsak dan priznavalne izjave od severtiih Albancev, ki obsojajo postopanje Esad paše.
Srbske priprave.
Berlin, 22. »Lokal-Anzeiger« poroča iz Bel-srrada. da misli srbska vlada mobilizirati dve diviziji za ohranitev miru ob albanskih mejah.
KARAMBOL NA CESTNI ŽELEZNICI.
Metis, 21. V Hagendingenu so štirje elek-trini vozovi tržili skupaj. Štiri osebe so težko ranjene, deset ie lahko poškodovanih.
PREDSEDNIK KITAJSKE REPUBLIKE.
Šangaj, 22. Časopisje poroča, da bo volitev definitvnega.predsednika kitajske republike dne 10. oktobra. Juanšikai se ie baje naveličal in ne kandidira več.
Poziv.
Bliža se jesenski čas. ki je mnogo bolj pripraven za agitacijo, za tisk in za organizacijo nego poletni meseci. Posebno važno se nam zdi. da zastavijo organizacije vso silo v ta namen, da razširijo delavski tisk, dnevnik »Zarjo« in socialistične brošurice. V prvi vrsti nam je treba skrbeti za dnevnik, ki bi lahko imel mnogo več naročnikov nego jih ima, če bi ca dovolj razširjaj in agitirale zani organizacije in so-drugi, ki jim mora biti na teni, da se »Zarja« razširi povsod med delavstvom.
Da se agitacija za »Zarjo« pospeši, poziv-Ijemo vse politične organizacije, da osnujejo po vseh krajih posebne odseke, ki bodo poskrbeli za agitacijo za »Zarjo«.
Dolžnost deželnih organizacij je pa, da pospešijo to akcijo tako, da se ti odseki izvolijo že v. bodočem tednu in takoj prično z delom. Vse izvoljene odseke naj organizacije same ali pa deželne organizacije naznanijo takoj izvrše-valnemu odboru jugoslovanske soc. demokra-tičnes tranke v Ljubljani na naslov tajnika Iv. Mlinar, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
To delo je potrebno in nihče se mu ne sme odtegovati, komur je mar, zdrav razvoj naše stranke.
Izvrševaiui odbor.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zaije«,
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Fizikalično terapevtični
AMBULATORIJ
primarija dr. J. ROBIDA, Ljubljana, Dalmatinova ul. 3
za živčne in druge bolezni, kroničen revmatizem, protin, isliias i. t. d.
Ordinacija, izvzemši nedelj in praznikov vsak dan od 11.—12. ure dopoldne in od 2,—3 ure popoldne; ob sobotah samo od 11.—12- ure dopoldne.
Zdravljenje s svetlobo in toploto, ma------------ sažo	in	elektriko. --------
Galvanizacija, — faradizacija — vollaizacija — sinuscidalna laradizacija — franklinizaeija — lokalna d’ arsonvalizacija — visoko frekventni toki v solcnoidu (avtokondukcija) — električne čveterostanične kopeli — splošna, vibracijska in konkusijska masaža — gimnastika — termopnevmo-terapija — Goldscheiderjevo sveUobno zdravljenje — pnevinomasaža — vakuumterapija — radijevo pitno zdravljenje — diatermija, (termopenetracija).
Specialna terapija živčnih bolezni s posebnim ozirom na nevroze,
kot: nevrasteuijo, histerijo, seksuvalne, srčne in druge
Delavci pozor!
Redka prilika! Zaradi preobile zaloge prodajajo se
čevlji
globoko pod prvotno ceno.
—	Posebno močni čevlji za delavce. —
A. Sehweitzer
Prešernova ulica št. 48, nasproti trgovini Gričar & Mejač.
Zaloga slovitih Mnihovgraških črevljev.
Otroški čevlji po čudovito nizkih cenah. Falma g-urmji.
Najstarejša kranjska odlikovana žganjarn«
Lorene Zdešar-ja nasl. J. Tribuč
na Glincah
naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra t.L prodajalno v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6.
= Brinjevec =
garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: »/«litra K 1*—, V* litra K 1 '90, 1 liter K 3 60.
40 letni uspeh,
Želodčna = tinktura
e
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
jerna^'lekarna G- PiCCOli, Ljubljana.
že
je edina posebnost iz zdravilnih rastlin, vpliva proti slabosti v radi tega v nobeni
It aKi rt r\	ir
Samo! K 410.
Samo! Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor K 4*10	tildi največja izbera zlatnine in srebrnine
po jako nizkih cenah.
Lastna protofc olirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
Št. 410. Nikel anker Rosk. jako dobro idoča samo K 4'10.
II^A4 Tovarniška T|/YV )1MWJ znamka jllVvJ
Zastopstvo tovarne urZENITH.
Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastoju in
Karanj
FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA”
===== z Mentolom je najboljše domače sredstvo. =====
Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljfcni v lekarni gospoda Gabriela Piccoli in pri gosp.:
Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara,
L. Cešnovar, Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
A. Jerše,
Anton Kanc,
L. Kotnik (biška), J. Krivic,
Anton Krisper,
Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J. RosshSupl,
A. Stacul,
A. Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark,
M. Spreitzer,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pr,
Berta Sevar,
M. Krč-Gašperlin, »Konsumnem društvu* za Ljubljano in
okolico.
Potniki ln južno
v severno m južno AMERIKO
•e v«4jo sedaj le po dommfl avstrijski pragi
AVSTRO AMERIKAN A
Trst-l\ewyork, Buenos Aires-R!« de Jtaeiro
•■inoveJStai krzopnM > dvema nffedca**, ataktritno cm««tl)iTt, trcillMa knojivom, m katerft J* m 'raškega piMri prcdoMmo, rfa dobi *eieij domače feme s vte**, mI krak, ys«telje, h«f«0 (UL
S
s
mm
Odhod parnikov:
v nrv. Amerike vsako teboio, v južno Ameriko vsakih H M,
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila iaj« drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško t
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26.
Občno konsutnno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v tvoji seji dne 9. svečana 1918 sklenilo, da se hranilne vloge dano«
obrestujejo od 1. januarja 1918 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obrerti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo račanati obresti po d odstotkov ~	Od kredita nad t mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	=s
Hranila« vloge sprejema društvo vsak daa med aradnimi arami od 8. rjatraj do IS. dopoldne tar od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši ki varnost riog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednoti V*ak Član «*afje zanpa
svoje prihranke tvojemu zavoda.
NaMstvo.
a
Družinski kruh
iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1'75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem!
I
i
i
H
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	r.
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča
••
••
dela.
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-::	šem	času.
o«
• •
Konsumno društvo za Ljubljano
s in okolico m
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
0
od dne vloge 0 do dne dviga.
hranilne vloge članov poj Ig
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Iržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
kr zb za liju Itei I za ob I že tri da Jt' ia |tt\ za: /ju !u
se<
lep
ra!
oa
in de; zbi {el tal kri nai (sk< i Jrei žili ilit In ifei iol nrf«
me
*