gusr STAYS« .WAR »NDS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 9, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLV1. gospodarskega stališča Rusija drvi zdaj proti Romuniji pfe civilnih potrebščin v bo-']\|g] [ Mesecih, to se pravi, v ko-'lllli)0mo mogli dobiti ali ne, ■obetajo sledeče: — Tisti, ki potrebu- , avto za vožnje, ki niso neza vojni napor, ne sme-"lati, da bodo dobili nova ^ l/'-'hodnjih 12 mesecev še. g ^ I^AVICE _ Svilene in ny- arr I "Odo izdelovali pred kon- -— |jjJrie- Iz rayona pa jih bo y vse zahteve.' I fl£ gii. Pred koncem vojne X0 izdelovali potniških av- j | U i|j.rilS0 leto bodo morda na-'L,nekaj trukov za civilno Uc! Ii Jf^lCE _ Nekaj elek- ^ t Lj. Ie(lenic in na plin bodo jjje >' pred koncem vojne, v prj nove hiše. Povpre- sta „o Hjt ledenice ne bo dobi- na( - p« — Za pralne stro- 70 , !|;,tlsto kot za ledenice. ] % - Električnih šk£ ii °v bo pa nekaj več izde- nij- ^ ^'Ljr ter i* — čevljev oziroma ; „ 0 d«volj, za kolikor go- sta (Jniranje, Zaloga take- Dr 1 a> ki ni v racioniranju, je •llC IGLE - Teh in pa 0 ^ otroke bo kmalu več ^ ^^ Peči na premog in ob J/t Se vedno prihajale ua 1 ^T v Jako omejenem šte- "" potrebščine - Vi k n° ^delujejo, toda gos- en I ^ bodo mogle dosti iz- SP IW1 ^d« morale to, kr L>č dobile. čai LUCNI predmeti - Tek Ri JK|/ (naramnice, garterji stl 1 Po Vedno več na trgu. br k """"" Novih ne bodo iz- za koncem vojne. To- ca v'ojno produkcijo sku- st; tubov za civilno Iv sp k^k pa se nam obeta iSw žarnicah, enako tu- kc J'1 it, . srajcah, spodnjem £c 5lžamah. vi »t * t-io K v' seveda zavisi od te- ,e |\,'tr° bo vojna v Evro- v sV0'i iHo' kateri napovedu- p< |A'i,l(Jprih°dnjih 30 dni aH Si i najbolj kritičnih.jki n h misli> da se more) ^ ft4aimo'potem b0 šla!v c I tiriv, ^ preko pomla- x ^njega poletja. Di-eKsPerti v Washing- 4: > |>CPviž vidijo možnost, j1 ,r> W%' n mir v Evropi do * £ I ' * z $ 1Evr(- d 'V I tie °do naše tovarne !> 50% manj vojnih!* r»r, | -i ci'.^oj bodo začele iz-', g? Potrebščine. One I ;tocf na vzhodu, bodo' 1\ '1Z(1elovati civilne po-j * rja" bodo zapadne I IVlUniciJo za vojno!' 1[C Tovarne na vt IVimele torej pred-1 nJl"1 <>0(U v, . • I V? preJ na trgu s ci- mX dJ^inami in si že or-JV er trg, predno bo- I začeti tovarne na |\ * v * k IS^ftMlo ceii namera-j »\kt lne cene neka-J ' ki nis0 v zve"l Tako bi bila ena ,'llls. ena za spodnje J\ ^ obleke itd. Cene Nemci so vrgli rezerve tankov na fronto v Ukrajini, da bi zamašili vrzel v bojni liniji. Rusi so presekali nemško linijo na dvoje. Nemci so začeli že I dr] rušiti pristanišče Z Gaeta v Italiji Alžir, 8. nov. — Iz pristani- mi šča Gaeta na zapadni obali Ita- jo lije, prihajajo poročila, da so St; pričeli Nemci že uničevati pri- en; staniške naprave, prav na enak iz način, kot so to delali v Neaplju, predno so se umaknili. Gaeta je fr( 70 milj južno od Rima. 45 Peta ameriška in osma angle-ška armada poročata o nadalj- cij nih uspehih proti Nemcem, katere podijo s postojank. Zavezniki tudi poročajo, da ^ sta dva rušilca obstreljevala za Drač, glavno pristanišče Albani- . je. Zavezniški bombniki so pa ^ metali zopet bombe v Split. -o- Kralj Emanuel bo morda It obdržal krono, dokler ne ^ bo zavzet Rim se' Neapelj. — Italijanski kralj ' Viktor Emanuel je najbrže za- za enkrat še rešil svoj" prestol, toda ijr splošno mnenje v Italiji je, da bo ^ krono držal na glavi samo toliko ur časa, da bodo zavezniki dobili pl Rim v roke. Voditelji političnih zi; strank so mnenja, da bi bilo dobro počakati, da bo Rim v rokah zaveznikov, predno bodo pokli- (j| cali na vlado razne politične stranke. " Glede grofa Sforze, ki je do- ZI spel iz Amerike, se pa poroča, da nima toliko vpliva v Italiji, kot se je mislilo, da ga ima. Mno- ^ go je voditeljev namreč, ki pra- dl vijo, da so morali več kot 20 let in prenašati fašistični jarem, dočim « je grof Sforza živel na varnem v tujini, zdaj je pa prišel domov ^ po zrelo jabolko, i Samo zelene znamke iz k i knjige 4 so veljavne r/] J Za nakup konzerv so zdaj veljavne samo plave znamke 01 .IX, Y in Z iz knjige št. 2 in zele-. ne znamke A, B in C iz knjige J« 4. Nekateri grocerji jemljejo si plave znamke iz knjige št. 4, d o1 kar pa ni prav. Odjemalci bo- P ° do na tak način izgubili plave znamke iz knjige 4, ki so na- s menjene za to, da bodo ž njimi d dobili plastične z^ake drugo le-l |to, s katerimi bodo potem ku- j , povali mesto z znamkami. ( Druga obletnica I Iej V sredo ob 6:30 bo darovana £ '" j v cerkvi sv. Vida maša za pokoj- , 1 no Barbaro Tome v spomin 2. u'| obletnice njene smrti. • j ". j Sneg obljubujejo ': pogum, to je pa nemogoče!; pr( Nemčija ne bo nikdar klonila!" |(ja "Kar moremo zdaj doprina-'ur( šati žrtev, ni nič v primeri, kar|S^c bomo morali prenašati, ako iz-|(b gubimo to vojno," je svaril Hit-j10] ler. jar] ,Povedal je svojim privržen-j cem, da Nemčija ne more dose-|or, či Amerike, toda je pa ena dr-;mj žava, ki jo lahko doseže in ta'ja< nam bo odgovarjala za vse. S^j^ tem je mislil Anglijo. = Kljub porazom na ruski fronti in v Sredozemlju, pa je Hitler zatrjeval svojiai pajdašem, da bo N e m č i j a končno zmagala, "pa naj gospodje tam preko to verjamejo ali ne." ni-* - . > -—'-»' -O--R( i Senator Johnson trdi, da oc I je novi deal izgubljen le Washington.—Senator Edwin ™ Johnson, demokrat iz Colora-do, je izjavil, da je novi deal m na potu ven ter je apeliral na P1 demokratsko stranko, naj po-stavi generala Marshalla za P1 1 predsedniškega kandidata dru-[lf ■ go leto. • jsc "Celo vsak otrok zdaj ve, da j rž • je politična revolucija pred na-(P_ ' mi, ki bo poplavila deželo, kot|~ :ob času Hardinga," je izjavil f >! Johnson. Rekel je, da je novi .'deal zdaj mrtvo telo, in če bo ; I demokratska stranka ostala še nadalje pri njem, bo izgubila r večino v senatu, v poslanski j v zbornici in guvernerje v vseh 1 f severnih in zapadnih državah c ! pri prihodnjih volitvah. j s I "General Marshall sicer ni ^ j kandidat, toda kot patriotičen | .j Amerikanec, se ne bo smel | UI ustavljati, ako ga narod izbere j t Iza predsedniškega kandidata," je rekel senator. t I -o- v Učil je novince, kako se z izognejo vojaščini i. New York. — Stephen Wein-, x- berg je bil obsojen na globo la $17,500 in sedem let ječe, ker J ■i. je vodil posebno šolo, v kateri \ je učil vojaške novince, kako se )d lahko izognejo vojaščine. ),- Ima dve umetni nogi, pa o- bil skoro dober vojak | ji. Naborno komisijo št. 12 v. ta, Clevelandu je nekoliko sram, ne-j koliko pa ne. Klasificirala jej namreč Johna Hillarda v razred [u B-2, kjer so vsi oni, ki so radi važnega dela v industriji začas-, no oproščeni vojaščine. Ko je( Hillard povedal naborni komisi-n" ji, da mora biti to gotovo pomo-ta, ker ima obe umetni nogi, ga r0, je komisija naglo vtaknila v raz-im" red 4-F, kjer bo brez skrbi pred vojaščino. Hillard dela v White Motor Co. Noge je izgubil še 74. kot mlad dečko, ko je padel pod ški vlak. Pri registraciji je navedel i jo to, toda komisija je najbrže le. stvar prezrla. Proklamacija komandanta nemških čet v Ljubljani j Ljubljansko "Jutro" prinaša z dnem 12. septembra 1943 sledečo proklamacijo komandanta nemških čet v Ljubljani, generala Raapke: j "Radi sramotne izdaje italijanske kraljevske hiše in Bado-glia, je bil "Fuehrer" prisiljen pozvati nemško oboroženo silo, da postavi vašo domovino pod močno varstvo radi obrambe Ev. rope in radi varnosti "Reich-a." Pozivam vas, da ohranite red in mir in da nihče ne zapusti kraja, ! kjer dela. Nihče ne bo trpel, če bo izpolnoval ukaze. Vsakdo naj 'opravlja naprej svoje delo. Javni promet in delo v tovarnah se na-! daljuje. Od 8. ure zvečer do 6. ure zjutraj ne sme nihče na ce-Isto. Prepoved vožnje s kolesi I (biciklji) ostane v veljavi. Vsak i i op se kaznuje s smrtjo. Ukazi jarmadne policije se morajo najstrožje izpolnovati. Varnostni j organi so odgovorni za red in imir. Izpolnujte torej ukaze vo-! jaških oblasti. Tako najbolje 1 služite svoji deželi in se obvaru- jete težav." Mestni komandant je izdal sledeče ukaze: 1. Kdor ima kako orožje ali ga je kako dobil od Italijanov, ga mora takoj izročiti ■ mestnemu poveljstvu, Tomanova ulica 6. 2. Na javnih cestah in trgih ne sme nikjer biti zbranih več kot pet oseb. 3. Vsak sestanek v zaprtih prostorih mora biti dovoljen od mestnega komandanta. 4. S smrtjo se kaznuje vsako poslušanje na radiu razen nemškega in hrvaškega. 5. Prepovedano je širiti napačne informacije ali letake, prav tako vsako pisanje po stenah ali tlaku. * "Jutro" od 16. septembra pa poroča, da je nemško poveljstvo ukazalo . nadaljevati dosedanje racioniranje živil. Racionirana živila se sme kupiti samo s kuponi ah posebnimi dovolili. Kazni proti prestopkom ostanejo v veljavi. _ Unije železniških uslužbencev so zavrnile ponuden priboljšek k plačam W a s h i n g t o n,—Predsednik Roosevelt je imenoval poseben odbor, ki je preiskal zahteve železniških uslužbencev ter priporočil od 4 do 10 centov pribolj-ška na uro. Unije so ponuden nameček zavrnile, češ, da je premalo. Okrog 1,100,000 železniških uradnikov je pri tem prizadetih in ki so včlanjeni v 15 raznih unijah. Ti uradniki i so zaposleni v uradih in ne ob-iratujejo direktno železniškega j prometa na vlakih. Prihodnji teden bo zopet dovolj žganja Columbus, O. — Državni direktor za razpečavo žganja pravi,-da kar je žganja v državnih prodajalnah, bo pošlo še ta teden. Toda do začetka prihodnjega tedna bodo zopet police polne, tolaži direktor Fisher. --o- Velik snežni vihar je divjal na zapadu Chicago, 111. — Visoki snežni zameti so ovirali cestni promet v Iowa, Minnesota in obeh Da-kotah. V Minnesoti je padlo snega do 11 palcev in pet oseb je umrlo na posledicah snežnega viharja._ ŠKODA, DA NI VEČ TAKIH LJUDI Originalno so unije zahtevale 20 centov na uro priboljška. Vojni delavski odbor je dovolil 8 centov, toda direktor za stabilizacijo, Fred Vinson, je ta priboljšek odbil, češ, da bi bil nevaren inflaciji. Predsednikov o'dbor je zdaj napravil posredovalni predlog, ki naj bi izboljšal plače od 1. februarja letos naprej. Med članstvom teh unij se vrši zdaj glasovanje, če gredo na splošno stavko ali ne. Ameriški bombniki so kaznovali Turin Alžir.—Ameriški bombniki so prvič poleteli na Turin v severni Italiji z sredozemskih baz. Za tarčo so si izbrali tovarno Fiat. To je bilo tudi prvič, da je dobil Turin obisk bombnikov pri belem dnevu in to ravno ob prvi obletnici, kar so se izkcale ameriške čete v Afriki. -o- Hull v posvetih z državniki v Kairu New York. — Angleški radio je poročal, da je bil ameriški, državni tajnik Hull v posvetih v Kairu s turškim zunanjim ministrom ter z jugoslovanskimi in grškimi državniki. _ Toronto, Ont. — Zadnjih par 1 tednov je zbudil po Kanadi ve- 1 liko pozornost nek moški, ki se < je pojavil tu in tam ter delil bankovce po 100 dolarjev, kot . bi bili navaden papir. Pred ' dvema tednoma je prišel v vojaško bolnišnico v Toronto in dal tam vsakemu vojaku bankovec za 100 dolarjev. Nekega vojaka je vprašal, kako se počuti; vojak mu je odgovoril, da bo j umrl. Tujec mu je vrgel na po-'steljo še en stotak, češ, da bo za rože. Potem je čudak izginil, ; ne da bi povedal, kdo je. [ V soboto se je pa nenadoma i pojavil' v Halifaxu še z večjim I šopom bankovcev. V nekem ho- telu je dal telefonistki $1,000 ter ji naročil, naj denar razdeli enako med osem postrežnikov. Po mestu ga je vozil s taksijem Roy Whelan. Tujec ga je vprašal po družini. Voznik mu je povedal, da ima pet mesecev starega sinkota. Tujec mu je dal za otroka ček za $2,000, kar naj bo za otrokovo vzgojo, a vozniku samemu je dal pa v gotovini $240. Zdaj so izvedeli za ime tega "Miklavža." Je to nek Henry F. McLean iz Merrickville, Ontario, o katerem pravijo, da ima denarja ko listja in da je bil vedno darežljiv, ampak tako če ■ nobenkrat, kot te dni. j tukaj, naj bo namenjen samo v gmotno podporo stari domovini. Tistega pa ne bomo mogli nikdar dovolj nabrati, ker potreba bo ogromna, to vemo vsi. Adamič bo moral zdaj priznati, da je doživel s svojo politiko totalen poraz in ta poraz ni prišel od naše strani, ampak iz — Moskve. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: ia Ameriko in Kanado na leto »6.60. Za Cleveland po posti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4 0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: celo leto $0.50, pol leta $3.50, Setrt leta $2.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada $6.50 por year. Cleveland by mall $7.64 p*r yesr O. S. and Canada $SK> lor fl month«. Cleveland by mall $4.00 for 8 mon^h*. a. S. and Canada $2.00 for I month«. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 month«, $2.00 for I month« Single copies, 3c Entered 9S second-class matter January 5th, 190S, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 264 Tue., Nov. 9, 1943 SANS-ova stranpota v luči moskovske konference IZ SLOVENIJE Uvedba novih zemljiških knjig na Spodnjem Štajerskem Madžarski minister zunanjih zadev opozarja javnost potom časopisja na razglas, ki je izšel v "Grazer Tagespost" 6. marca 1943, ki naznanja, da bodo zemljiške knjige v SPODNJIH ŠTA. JERSKIH OKRAJIH KRŠKO IN TRBOVLJE preurejene. "Posestniki nepremičnin v teh okrajih morajo prijaviti svoja ; posestva v teku šestih tednov, ki ! slede 1. marcu in predložiti uradu komisarja za civilno upravo svoje lastninske dokumente. "Poleg svojih zakonitih posestnih listin morajo prijaviti po- Težko se je upreti izkušnjavi, da ne bi zapisali na prvem mestu: ali vam nismo pravili? Toda zdaj je pred nami izid konference v Moskvi in nihče nima prevelikih težav, da uvidi, kdo je hodil pravo pot in kdo je zašel na stranpota. Bila je na delu močna struja—da se poslužimo besed gg. Omana in Urankarja — ki bi rada vsilila narodu . . . komunistično urejeno državo v starem kraju. Tista "močna struja" nam je dovolj znana, ni treba iznova pripovedovati, odkod se je vzela. Bila je dovolj glasna, da je vpregla v svoj voz precej takih, ki so mislili, da stvar sicer ne bo ravno dobra, pa bo pač treba raznih kompromisov in barantanj. Ko je enkrat "velika večina naroda doma za to" in ko ima očividno "Moskva zadnjo besedo, zapadni zavezniki pa morajo plesati po moskovski muziki" — kaj hočemo drugega, kot da se podamo. . . Zdaj je prišla beseda iz Moskve in nam je povedala, da se nam ni prav nič treba "podati." Na konferenci v Moskvi e ni govorila samo Moskva, govorila sta poleg nje vsaj še Washington in London. In to pogovarjanje ni bilo tako slabo. Iz tega pogovarjanja in iz zaključkov, ki so sledili pogovarjanju, razvidimo, da se je razblinilo v prazen nič mnenje tistih, ki so že videli sovjetizacijo naše stare domovine, s Titom ali Dimitrovom, na čelu kot dovršeno dejstvo. Takoj po razglašenju zaključkov moskovske konference so poudarjali razni komentatorji: Kdor je mislil, da se bo moskovska diktatura razlila po vojni preko Evrope, se je pošteno zmotil. Namesto tega se obeta popolno sodelovanje zaveznikov ni celi črti. Razne države ne bodo izginile v sovjetski povodnji brez vsakega dogovora in pogoja, pa tudi Balkan ni padel1 kot zrelo jabolko v naročje partizanom! Zlasti ne Jugoslavija, katera je samo po sebi umevno v prv.i vrsti predmet našega zanimanja. Omenja se, da bo Jugoslavija soodločevala pri uravnavanju bodoče Italije in njena vlada bo imela sedež v skupnem tozadevnem odboru." To se pravi, da zavezniki hočejo res NEODVISNO Jugoslavijo in računajo na sodePovanje z nieno vlado v izgnanstvu. Koliko računajo na Tita in Ribarja in tako dalje, sicer ni povedano, toda gotovo je, da s kakim "priznanjem" te nove vlade in "odstavitvijo"' vlade v Kairu za enkrat ni nič. Tisti, ki bo sodeloval pri bodoči ureditvi Italije, bo tudi imel besedo glede naše Primorske. To naj si SANS zapise za uho in s tem naj računa! Naj ne kriči v svet, da jugoslovanska vlada nima nobene pravice govoriti za naš narod doma, ko je pa konferenca v Moskvi drugače odločila. Odločila je pa približno tako, kot je določil Slovenski kongres v Clevelandu, ne pa tako, kot je pozneje — na svojo roko in od nikogar pooblaščen — "odločil" SANS. Mi se prav nič ne potegujemo za jugoslovansko vlado, kakršna je danes. Vemo, da je ž njo mnogo mnogo narobe. Smo pa bili vedno za to, da po svojih močeh skušamo vplivati na to vlado, da se zave svojega zgodovinskega pokliea, nismo pa bili za to, da bi jo kar zatajili in skušali na njeno mesto postaviti nekaj drugega, o čemer prav malo vemo, koliko je vredncr Da ni posebno dosti vredno, o tem nas je poučila moskovska konferenca, ki je šla mirno preko in ostala pri jugoslovanski vladi v Kairu. V soboto je imel premier Stalin značilen govor ob priliki proslave 26. letnice sovjetske revolucije. Ob tej priliki je izjavil, da je glavni cilj zaveznikov, da bodo države, kot je Francija in JUGOSLAVIJA osvobojene in da se bo tem državam dala vsa prilika, da si ustvarijo vlade, kakršne si bodo sami hoteli. S tem je povedano vse in s tem je zagotovljeno evropskim deželam, ki so zdaj okupirane od Nemčije, da jih bodo zavezniki osvobodili v pravem pomenu besede, to je, da se jim ni treba bati kake nove okupacije ne od tega ne od onega soseda. To je prav ono, kar smo mi vedno zahtevali — dati vsem deželen popolnoma svobodno voljo izbirati si'svoje bodoče vlade. To smo zlasti poudarjali o Jugoslaviji, zato smo bili odločno proti maJiinacijam nekaterih, ki so hoteli diktirati od tukaj, kakšno obliko vlade naj imajo naši doma. Mi smo ■>ili vedno za to, da pomagamo materialno stari domovini, a kako se bodo vladali, to je pa absolutno njih zadeva. To '.e demokracija, ki jo mi tukaj pridigamo in jo hočemo tudi dejansko izvajati, ne pa jim diktirati kako in kaj. Zdaj, ko so velesile v Moskvi odločile, da ne bodo skušale nad nobeno deželo izvajati diktature, da ne bodo imele vojaštva v nobeni deželi, ki se bo mirno zadržala, razen v Nemčiji, in ko je Stalin prvi izmed velesil zagotovil, da bo dana vsem evropskim deželam prilika izbirati vlade po svojem okusu, smo lahko mirni. S tem je pa tudi postala nepotrebna vsaka politična akcija tukaj, ker je jasno, da nima nobenega dela. Zlasti pa ni potrebna Adamičeva akcija, ki je ustvarjala sovjetizacijo Jugoslavije, ker prepričani smo, da jugoslovanski narodi, ako bodo izbirali po svoji volji, ne bodo hoteli sovjetizirati dežele. Ako jo pa hočejo, sami hočejo, je pa tudi njih stvar in mi tukaj si bomo umili roke. Zato vidimo, da je vsako zbiranje denarja tukaj v politične svrhe nepotrebno. Vsak denar, ki ga moremo zbrati sestniki tudi svoje ime in svojo NARODNOST. "Kdor ne bi pravočasno javil svoje posesti in oddal zahtevanih podatkov, izgubi vse svoje lastniške pravice in po 31. decembru. 1944 ne bo mogel zahtevati nikake odškdnine." Poslednji izmed sarajevskih atentatorjev V Sarajevu je umrl star 56 let poslednji izmed tistih, kateri so izvršili atentat na nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo 28. junija 1914, kateri dogodek je sprožil prvo svetovno vojno. Bil je to Muhamed Mehmedbašič, ki je s čubrilovičem ter čabrilovi-čem in Gavrilom Principom organiziral napad, a je srečno pobegnil v Črno Goro in nato v Srbijo. Z njim je izginil poslednji atentatorjev, kajti ostali so bili ujeti in so že v ječah pomrli. Mihajlovič odgovarja Baderju Bader je vrhovni nemški poveljnik v Jugoslaviji, ki je ponovno pozval Mihajloviča, da še poda in ga obenem dolži ter mu grozi, češ, da Mihajlovič krši mednarodno pravo, ker da je z Jugoslavijo bilo pdpisano premirje. Mihajlovič je pa odgovoril, da se Nemci sklicujejo na mednarodno pravo samo tedaj, kadar je njim v zaščito, nikoli pa ga sami ne vpoštevajo, kadar jim nalaga dolžnosti. Oni so bili prvi, ki so podpisano premirje kršili, ker so proti vsem določbam med. narodnega prava razkosali Jugoslavijo. Baderju pa grozi Mihajlovič, "da naj se zaveda, da je on r.a črni listi tistih, kateri bodo dajali odgovor, kajti on je krivec neštetih nepostavnih pobojev, požigov, zločinov in nasilstev. Tista ura ni več daleč in se ne bo imel kam skriti." -o- Ob sueškem prekopu (Spomini slovenskega popotnika) Za nami je ostala Kreta, nato je zaplula "Kraljica Marija" na odprto morje in smo se vozili dva dni in dve noči po vzhodnem Sredozemskem morju do črnega kontinenta. Vse naokrog se dotika obzorje morske gladine; nikjer obale, nobenega otoka. Niti živega bitja razen galebov, naših najzvestejših spremljevalcev že iz domovine. Drugi dan vožnje pa nas je čakalo prijetno presenečenje. Bilo je v dopoldanskih urah, ko je nastalo na naši ladji nenadno vrvenje. Kmalu smo dozna-li, da bomo srečali "Princeso Olgo," ki se je vračala iz Orien-ta s svojega štirinajstdnevnega potovanja v domovino. Seveda je vse hitelo na krov, kljub neznosni opoldanski vročini nihče ni hotel zamuditi izrednega dogodka. Trajalo ,pa je še uro in čez od prvega radijskega poročila, preden smo zagledali tam.daleč na obzorju temno piko, ki pa se je večala in širila. Vsi potniki so se zbrali na kro- vu k pozdravu ladje posestri-me. Bil je zares veličasten prizor, ko sta se srečali dve jugoslovanski ladji v tujih vodah, vsaka pa na svojih suverenih tleh. SKOZI VRATA EGIPTA Tretje jutro je zazorilo, ko se je začela nam nestrpnim popotnikom javljati Afrika, nepoznani, novi svet. Tam nekje daleč komaj vidna, skoraj sa-; mo slutena črta kopne zemlje. Nato pa so nam začele prihajati naproti jadrnice, bele golobice, najprej posamezne, nato desetine in stotine, ribiške lad-. je in barke. Že smo ugledali tu-I di visoki morski svetilnik, ki tako živo spominja na dvignjeni strogi pedagoški kazalec. Počasi se razvijajo in razraščajo kakor iz megle obrisi visokih hiš, palač, pristaniških stavb in skladišč. Toda vso našo pozornost zajema še vedno- morje kljub dolgotrajni prestani vožnji. Približla se nam je motorna barka, naši mornarji so spustili do nje stopnice, nato pa se je po njih dostojanstveno vzpenjal na krov egiptski policijski komisar, visok, zajeten : Afričan, pristen Arabec. Vse je ■ tiščalo k temu prvemu uradnemu obisku na naši ladji. Zlasti ženski spol je neučakano pripravljal svoje kamere, da bi ujel v film ta redki prizor. Ko pa je arabski komisar stopil na krov, dvignil odprto dlan na čelo pod visoki fes in v pozdrav gromko kliknil: "Čau!", so na-! vzoče dame kar prhnile narazen kakor splašene kokoške. Pregled potnjh listov in razne dolnžostne formalnosfi v ladijskih uradih, vse je bilo na hitro opravljeno in egiptski komisar se je Zopet o'dpeljal v j svoji motorki. Nas pa je pripel pristaniški vlačilec in odvedel mimo veličastnega spomenikE zgraditelju Sueškega prekopa, Ferdinandu Lessepsu, ki stoji v bronu, ves zelen, deset metrov visok, ob vhodu v kanal in z iztegnjeno roko kaže na nesmrtno svoje delo. Zasidrali smo se v pristanišču Port Saidu med razne angleške, francoske, nemške in italijanske ladje. Nedaleč od nas je ležala ruska potniška ladja "Klara Zetkin." Minilo je še mnogo časa, preden smo mogli zapustiti parnik in se odpeljati z lastnimi motornimi čolni na obalo, zato smo imeli še dovolj prilike, da smo si ogledovali življenje in vrvenje v pristanišču. Najprej nas je privlačil strahoten prizor, kakor posnet iz Dantejevega Pekla in vreden slikarjevega čopiča. Naši ladji se je približalo osem velikanskih splavov, natovorjenih z angleškim premogom, dva tisoč tonsko kurivo za naš parnik. Na njih pa najmanj sto nepremičnih postav, arabskih fakinov, odetih v razcapane cunje in na pol golih. Popolnoma počrneli od premo-govega prahu od temena do pete so bili videti, kakor bi bili ušli iz pekla. Samo oči, ustnice in zobje so se jim svetili v bleščeči belini. V svoji nepremični pozi so vzbujali grozoten utis, Ko pa so dospeli na velikanskih splavih tik našega par-nika, so sprožili dlani, mežikali na krov in zaslišali smo prvi orijentalski pozdrav: "Bak-šiš!" Našemu parniku so se približali tudi čolni s pravimi, pravcatimi trgovinami. Notri sedeči arabski trgovci so razkazovali prodajne predmete brez posebne vsiljivosti, kar je bilo glede na toliko razdaljo od čolnov na krov naše ladje itak nemogoče. Razvijali in previjali so snežno-belo svilo, škrlatno blago, brokat, baržun in zlate tkanine, odpirali škatle in šatulje ter razkazovali v njih shranjene zlate veri- žice, okraske, fini emajl in razne dragocenosti, da so se v žarkem južnem soncu barve bleščale in prelivale in je srce premnoge naše potnice zadrhtelo v hrepenenju, pa bodimo kar odkriti, tudi nam moškim potnikom. In še neka druga arabska posebnost je privlačevala našo evropsko radovednost. To so bili nekakšni poklicni potapljači, Arabci, črnci in cigani ali bogsivedi kdo, ja-šili umazano pristaniško brozgo in pogrkavali, stegujoč roke proti naši ladji: "Dinarrr! . . . di-narrr! ..." Z mednarodnim instinktom takoj pogruntajo zastavo ladje. Pa so padali s palube dinarji, sprva poedini, nato kar deževali, potapljačem v strasten lov, izletnikom v zabavo. Ir. ti je švignil takle afriški plavat kakor riba za vrženim dinarjem, ga ujel pogosto že nad vodo ali pa kak meter pod gladino splaval vrh vode, ga zmagoslavno pokazal in vtaknil v usta, nato pr čakal na novo vabo. Nekateri potniki so se pošalili, pa so metali potapljačem novce po 2E. par. Pa tudi tak novec je ujel. ga pregledal, skremžil obraz ir zamomljal: "Njente! . . . Nik: gut! . . . Dinarrr! . V PORT SAIDU Po tem prvem vhodu, sprejemu in ogledovanju so nas domače motorke prepeljale na kopne črnega kontinenta, v Port Said Pregled carinskih in finančni! oblasti je bil izvršen čudoviti naglo. Nismo pa mogli tako hi tro skozi gnječo vsiljivcev, ki sc s pravcato orientalsko vztraj nostjo v vseh mogočih jezikil priporočali hotele, trgovine, res , tavracije, zabavišča, dvomljive lokale itd. če se nisi zmenil za nje, so te dregali, suvali, vleki za ramena, komolce, rokave ir hlačnice, že tukaj so ti agent in posredovalci ponujali karti za prevoz v Kairo in tamošnjc hotelske sobe. Potrebno je mno go stoičnega miru in samopre-magovanja, preden se rešiš ta kih orientalskih stenic. Pozneje že smo se naučili odrešilne besede, ki ima čudovit upliv in ti m mah odžene nadležne pijavke "Jala!" je ta čarobna beseda Kaj pomeni, še danes ne vem spominjam se le na to, da jo jc ucvrl tak potepin kakor polit cu. cek, kakor hitro mu jo je kdc zaklical. Port Said je moderno novf mesto, ki živi od Sueškega preko pa in je nastalo z njim vred Leta 1859., ko je Ferdinand Les-seps zastavil prvo lopato, je stala tukaj še borna arabska vas danes pa se razteza tu povsem svetsko mesto s 100,000 prebivalci, prekrasnimi palačami, javnimi poslopji, širokimi avenijami, divnimi palmovimi drevoredi, kakor bi doživljal pravljico V Port Saidu baje pravih reve-žev ni, zakaj vse prebivalstvo ima lepe dohodke in se preživlja s prekopom. Tu živi in dela na tisoče raznih nameščencev in uradnikov trgovskih družb, pomorskih in pristaniških uradov, pisarn in posredovalnic, vse v zvezi s Sueškim prekopom. Pre krasna je palača kanalske uprave v orientalskem slo^u s svetlo-medrimi porcelanastimi kupolami, postavljena ob vhodu v pre* kop. Zelo lepi sta tudi stavbi pristaniškega inšpektorata in angleške pomorske akademije. Neusmiljeno tropsko sonce pripeka, poleg tega izžareva še razbeljena zemlja. Mesto je v prvih popoldanskih urah kakor izumrlo. Na križišču sameva na širokem lesenem podstavku pod velikannskim sončnikom policijski stražnik, stasit Arabec. Izza tropske čelade zakriva in varuje njegov tilnik kos snežnobele-ga platna. Za pasom mu tiči samokres, namesto pendreka pa drži v roki dolgo trstiko, s kakršno so nekdaj strahovali ljubljanski starši svoje nadobudne paglavce. V senci velikanskih grmad nakopičenih melon, banan in raznega južnega sadja spe arabski trgovci v nevzdramnem snu. Kljub neznosni vročini ho- čemo izkoristiti pičlo odmerjeni čas in se potikamo iz ulice v ulico in iščemo vsaj za ozek trak hladilne sence. Od suhe afriške vročine, ki prevzame vse telo, da zaboli glava, kakor bi se zapičil železen klin vanjo, se oglasi neutolažljiva žeja. Ne čutiš je samo v ustih in grlu, temveč tudi v sapniku, povsod, po vsem telesu. Zbežimo v kavarno, kjer naročamo vročo črno kavo in čaj. Da, vroče pijače vsaj za hip ute-šijo neznosno žejo. Toplomer pred kavarno kaže v senci 40 stopinj C toplote. Po kratkem oddihu nadaljujemo pot in pridemo do lepe stavbe "Scuola elementare italianai." Italijanski živelj je bil takrat v Egiptu precej močan. Poleg angleščine je bila tudi italijanščina obče-valni jezik. Na potu po mestu smo zavili v neko veletrgovino. Velikanske izložbe, prostorni prodajalni lokali polni prekrasno vezenih perzijskih in raznih orientalskih preprog, težke, pestre svile in raznovrstnega blaga. V vitrinah se bliščijo steklenina, japonski porcelan, zlatnina. Neizmerno bogastvo, povezano s finim oku som. Nameščenci nas preprija-zno vodijo okrog, razkazujejo razstavljene predmete in označijo cene. Izberemo nekaj skromnih reči. Kako bi tudi kaj več, saj je egiptska valuta funt s sto piastri 250 dinarjev, torej za nas bajna valuta. A kljub vsemu nas šef trgovine vede v intimen pro 1 stor, posadi v mehke naslanjače, streže s fino turško kavo, nudi cigarete in kramlja z nami v raz. nih jezikih. Nobene besede glede prodaje, reklame, nikake vsiljivosti. Svetski človek! še nekam gre naša radoznala in rado vedna pot. V arabsko četrt, popolnoma ločeno od mendene, ev ropske. Tudi tukaj je nekolike ' širših, asfaltiranih cest — evropski del Port Saida ima zgolj asfaltirane ceste —, zavijemo pa mimo na cestah postavljenih trgovinskih bazarjev v stranske ulice, kjer nas sprejmeta stral. in groza. Velikanske grmade nesnage in gnusobe nam zapira jo prehod. Vsa grdobija, odpadki, ostanki še izmetavajo enostavno iz hiš na ulico, kjer se vse gomili na velikanske kupe. Okoli njih se pojajo tolpe mačk, psov in koz ter družno brskajo in išče. jo ostankov hrane. Med njimi pa se valja v nesnagi bedna, razcapana in gola arabska deca. Da če bi zbral vso nesnago z naše slovenske zemlje, pa bi je bilo komaj za eno samo tako arabsko ulico. Le vročemu afriškemu soncu, ki razkužuje to stra gnusobo, se mora zahvaliti bedni proletariat, sicer bi bile epidemije v tisočih neizogibne. Wtrujeni, do grla polni gnusnih vtisov, zapuščamo arabsko četrt, pa tudi Port Said z obupno ravnimi in dolgimi cestami. ZGODOVINA SUEŠKEGA PREKOPA Najstarejši poskus zve^ze Sredozemskega, morja z Rdečim morjem, kakor nam poroča zgodovina, je zasnoval egiptski faraon Neho, izvršitelj pa je bil kralj Darij I. Se iz tiste dobe je sladkovodni prekop blizu Kaira. Ta vodrrti cesta je dolga 187 kilometrov,, široka 15 m in globolca okrog 2 metra. Ta kanal je posebne važnosti za zemeljsko ožino Suez, ki nima nobene pitne vode. Brez tega sladkovodnega prekopa bi -bil Sueški kanal nemogoč, zakaj tako delavci kakor arabski domačini bi bili brez pitne vode. Danes pretakata dve velikanski železni cevi pitno vodo mesta Ismajlije, kjer so tvorni-ški črpalni stroji, do Port Saida. Ta sladkovodni kanal je bil v-dobi rimskih imperatorjev zasut, pozneje od Arabcev vzpostavljen in nato v srednjem veku ponovno zasut s peskom. Takšno stanje je bilo dolga stoletja in so morale ladje p loviti- okoli Afrike na potu v Tihi Ocean in Vzhodno Indijo. Že Napoleon pa je v dobi svoje egiptske ekspedicije sp znal veliki pomen in neiziner važnost neposredne zvezes & dozemskega morja z morjem ter naročil svoj® ' žen ir jem, da naj preiščejo Danost prekopa med obema jema. Po zmotnih izsle Češ, da je gladina Rdečega*" (Dalje na 3 stran« ^ C« y verjamete .al'pa"* .Himnim'"11" V našem skladišču je zbrana vsa zaloga za , Edino moje steklenice sp« še ni bilo tam. Tisto sem » raval prinesti s seboj sele boto zjutraj tik pred od Mislim, da mi ni trebajtf^ vzroka za to. Saj veste * da je naš France vsak** v uradu. Sicer ne maram i miga vati ali natolcevati, prizadeni, ampak če bi b> v ^ četa kak dolgočasen vecei^ ^ črvičiti, da bi ga naRa° ^je ka ali kaj podobnega, M . ^ smel po nobeni viži za®plj-jcit ' bi si izposodil nekaj ^ ^ ,eIj moje steklenice. Zato P\ueliiii ga obvaroval kakih ev ' izkušnjav in sm« , sem raje flašeo obdržal., varnem pred vsakimi France je do petka ^ ^ vse potrebno in k°.^ntar,^ popoldne napravila u» ^ sV$< kijnštatirala, da je sveg ^ šta, da ni treba ložiti, obrisati prah t^ ^ našega slavnega L zajurišati proti nasi *i Telefonska linija je v0j5i (( ■ tek močno obremenjuj gor, vojna dol. Dom^ J namreč morali za cab vse drugo potrebno V ^jsfl* kom naše ofenzive na in tamošnjo Kushlan je sveftp;00 J prišel za nami, Jun ^.pojfc zagvišal, da bo bel4Jorej,}f% ' či naprej' v soboto, ^ j^m pripravljeno. Z "adonieI# tom sva se torej ^ bova ušla iz ofica, ^ ^ . Ameriška Domovi" J * slovenski dnevnik-^ * . ljanej), pa naj»J ve jn» ;(J Micka v oficu ka* « ^ Saj ne bo imela ^ ^ Ako bodo kake p ^ ^ . testi rf^SSri*?* kvo, naj sekai M pro ; ni doma. Do m** * < ' ne bodo segli, ker J ^ ^ skrita, da je ne naJ da Saj zdaj lahko P^jo ^ ttJ Jim šepic iska J vSej , • ' šem slavnem izlet" P lna3 i: * ni Ohio,paje^60l^;žč zadovoljnih m- tr ,, ur kdo, ki irnz^^O: ni čudno, čeJ^j^ M. ti, če je P<4 trezne videl H bila že trezna, iste ^V \ štovani prebivaj u ni. ampak to » *»r V H-Jimovem lahko slovesno ^V^i žem, da je »1 ^ toj> ro popolnoma t ljeK * p , v nedeljo in <0 je^/ i. pet minut ostali čas naj se P ^ / , ja. Tosemo^1 ,j^ Ude, da bo.v * * *g , zabeleženo, kf' tu* H ničesar, lafif^ ^ J ^lepiiemv^^y ^vsakcas^^jj na dopust, m * pisanje ne ^ , vaJ v / , pravih > ^ jaz. V teh dnen bro o r t izvežbal in^() * v ^ •utiranje- ^ ^ ; skrbi, da na^V'i Pri vojakih 0 > ( kli: trebuh VO kar, se ti* Pj ^/ . * opravil, L buham.P- el, notranjost d . ^ Bom Pa J OB SUEŠKEM PREKOPU fNadaljevanle z 2 strani) rja višja od one Sredozemskega morja, ni prišlo do prekopa. Skoraj pol stoletja je trajalo to zmotno naziranje, dokler niso v letih 1846 in 1847 izvršili inženirji Anglež Stephenson, Francoz Talbot, Avstrijec Ne-grelli iri Egipčan Linart Belle-fonds Bey novega niveliranja. A niso se mogli zediniti glede načrtov, dasi so dognali, da je vodno stanje Rdečega morja le za 16 cm višje. Že nekaj let pozneje je pridobil francoski inženir Ferdinand de Lesseps, egiptskega podkralja Said pašo za nadaljevanje nekdanjega dela starih Egipčanov in dobil leta 1854. koncesijo. V Parizu se je ustanovila družba "Compagnie universelle du canal de Suez." Za financiranje podjetja je bilo izdanih 400,000 delnic v skupni vsoti 200 milijonov frankov. Francija se je udeležila podjetja z dobro polovico, Egipt s četrtino glavnice, ostanek sta krili Rusija in Avstrija, Anglija in Nemčija, ki sta bili od vsega začetka ljubosumni na Francijo, sta bili le malenkostno udeleženi. Gradba Sueškega prekopa se je začela 25. aprila 1859. Said paša se je obvezal, da bo dal v delo 20,000 egiptovskih felahov, ki so se menjali vsak mesec. Vse :e legije golih tlačanov ne bi pomagale, če ne bi prišla v pomoč moderna tehnika s paro, železom in betonom, z orjaškimi parnimi stroji, žerjavi, vlaki in tračnicami. Človeški duh, ki postavlja vse naravne sile v svojo islužbo, je pričaral iz puščavskih samot, močvirnih nižin in solnih jezer plodna polja in vrtove, mesta in vasi, Port Said, nekdanja borna arabska vas, je postal moderno mesto, enako tudi mesti Is-majlija in Suez. V novembru 1869 je bila sijajna otvoritvena svečanost. K otvoritvi so prispeli egiptski podkralj, francoska cesarica, pruski prestolonaslednik in avstrijski cesar Franc Jožef I., ki je v imenu Evrope odprl Sueški prekop. Za to slovesnost je Giuseppe Verdi skomponiral "Aido," ki so jo takrat prvič igrali zunaj na prostem. Inženir de Lesseps si je pridobil svetovno slavo in velikansko imetje. Ob vhodu v Sueški prekop pri Port Saidu stoji njegov spomenik. Kanal je 80 do 120 m širok, okrog 10 m globok in 170 km dolg. »Veljal je po končani zgradbi 20 milijonov funtov šterlingov, štiri in pol milijarde dinarjev naše valute. Dohodki družbe so bili v zadnjih letih velikanski; delnice imajo nominalno vrednost 500 zlatih frankov, njihov tečaj je bil,pred nekaterimi leti po 18,000 frankov. Velikanska je korist in vanžost Sueškega prekopa. Parniki, ki plovejo iz Italije v vzhodne afriške oko-1 oni je okoli rta Dobre nade, potrebujejo za to 30 dni in noči, dočim traja vožnja skozi Sredozemsko morje in Sueški prekop do tja le teden dni. Morska pot iz Hamburga v Bombay okoli Afrike je dolga 12,200 morskih milj, skozi Sueški prekop pa 6400 milj. Še predlansko leto je šlo okrog 6000 par-nikov, ki so prevozili nad 30 milijonov ton blaga, skozi kanal. Za vsakega popotnika se mora plačati deset, od vsake ladijske tone šest zlatih frankov. pred Afriko: '"Striček, ne hodi tja, tam je takšen pesek, da zasuje ljudi in živali! ..." R. D. -o- Zanimivosti Zakaj giblje kača jezik in z njim sika? To ima zanjo velik pomen, kajti s koncem jezika sprejema ta žival zvočne vtise. Zlata ribica je sama na sebi riba, ki izvira iz toplih voda. Navzlic temu ni poginila, ko so jo pri nekem znanstvenem po-iskusu ohladili na 150 stopinj pod ničlo. Ko so jo počasi zopet otajali, je znova oživela in na njej ni bilo opaziti nobene okvare. Eden najbolj lenih snubcev v živalskem svetu je gotovo avstralski lenivec. Samec sede na kakšno vejo in toliko časa joče, da pride kakšna samica in ga potolaži. Ljudje s pesimističnim svetovnim nazorom so skoraj vedno mršavi in sicer zavoljo tega, ker so jim neke žleze odpovedale. Potemtakem bi lahko rekli, da je pesimizem zadeva žlez. DELO DOBIJO Dekleta za postrežbo pri KANTINSKIH VOZIČKIH V TOVARNI Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (266) MOŠKI da bi pomagal v tovarniški kuhinji Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (265) Delo dobi Ženska, ki bi skrbela bolnika; dobra plača. Za informacije pokličite POtomac 7834. (x) MALI OGLASI Odda se soba V najem se odda opremljena soba za starejšo dvojico. Lahko si tudi kuhata. Vprašajte na 1407 Cleaire Road. (265) Nad 23 železniških voz kurilnega olja je potrebno za samo en rušilec, ki spremlja konvoj od naše vzhodne obale v Severno Afriko in nazaj. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Soba v najem Ena soba se da v najem peč-larjem, moškemu ali dekletu. Zglasite se na 1055 E. 67. St. (264) Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. DELO DOBIJO v BLAG SPOMIN 25. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Marolt ki je za vedno zatisnil svoje trudne oči 3. novembra, 1918. Preteklo je že 25 let, odkar zapustil si ta svet, spomin na Te pa še živi in živel bo do konca dni. V molitvah se Te spominjamo in vedno Boga prosimo, naj večni mir Ti podeli v višavah tam nad zvezdami. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O.. 9. novembra, 1943. ■:'!'y' .■ t'..; .V:.'..-V ■ '.' ' s'.1 ..-/:■:■ ffcfJl^rtf 1 ;; ' ■ i ,Pred pristaniščem je čakal na nas izletnike vlak za vožnjo v Kairo, dolgi, sivi vagoni drugega razreda brzega vlaka,'eno-linči in zelo podobni. Temna prevleka na sedežih, naša obleka, roke, lice, vse je namah postalo prašno od drobnega finega puščavskega peska, ki je nevidno prihajal.skozi vse špranje in zareže v notranjost vagona. Pa sem se spomnil tebe, moj dragi mariborski Sergej, ki si me, načitan mladinske literature, tako ljubeznivo svaril 1864 m> 1943 NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu očetu, tastu in staremu očetu JAKOB LUSIN PO DOMAČE BURC Blagopokojnik je bil rojen mesepa julija, leta 1864. Doma je bil iz Gorenje vasi pri Ribnici. Umrl je po kratki bolezni dne 12. oktobra, v visoki starosti 79 let. Pogreb se je vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, ter po opravljenih cerkvenih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku. Tem potom se iskreno zahvalimo vsem, ki ste položili krasne vence h krsti pokojnika, in sicer: Družini Charles Rogel in Mrs. Knafelc, družini Anton Lau-šin, Mr. in Mrs. Joe Mrhar, Mr. Louis Merhar, Mr. in Mrs. William A. Sitter, Mr. in Mrs. Don Dixon, Mr. in Mrs. Charles Benzie, Mr. in Mrs. J. Novak, družini Kaplan, družini Svete z St. Clair Ave., družini Frank A. Gredence, družini McKe-nica, Mr. Jacob Karish, st., Mr. in Mrs. Joseph Stare, ter Mr. in Mrs. James Slapnik, ml., Frank in Anna Zakrajšek, za skupni venec Mr. Matt Ermakora, Mr. Henry Ermakora, Mr. in Mrs. M. Ermakora, Mr. in Mrs. M. Ermakora, Mr. in Mrs. AiHaffner, Mr. in Mrs. F. Lustrick, Mr. in Mrs. F. Walland, Mr. in Mrs. L. Pagnard, in Mildred Ermakora, ter Neighbors from E. 191 St.: Mr. and Mrs. Hollyfleld, Mr. and Mrs. Sliarfle, Mr. and Mrs. Richardson, Mr. and Mrs. Dietrich, Mr. and Mrs. Armstrong, Mr. and Mrs. Stern, Mr. and Mrs. Jones, Mr. and Mrs. Wieger, Mr. and Mrs. Byrne, Mr. and Mrs. Reynolds. Najlepša zahvala bodi izrečena sledečim, ki so darovali za sv. maše, katere se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika: Joe in Mary Tekavec ter sin, Mr. John Laušin, Mr. in Mrs. Škerjanc, Mr. in Mrs. Tom Postoinik, Mr. in Mrs. John Zakrajšek, E. 74 St., Mr. John Fortuna, E. 47 St., Mr. in Mrs. Urbas in družini, Mr. in Mrs. Anton Kocjančič, Mr. in Mrs. Frank Nagode in družini, Mrs. Petkov-šek, Richmond Rd., Mr. in Mrs. F. J. Bogolin, E. 161 St., Mr. in Mrs. Frank Ko-vitch, E. 161 St., Mr. in Mrs. Ernest Zupančič, E. 149 St., Mr. in Mrs. Frank Jordan, Daniel Ave., družini Debevec, E. 170 St., Mr. in Mrs. L. Debevec, Mr. in Mrs. Max Sitter, E. 64 St., Mr. in Mrs. Frank Fifolt, Mr. in Mrs. D. F. Nagode, Mrs. K tun, Goller Ave., Mr. in Mrs. Fred Glicker, Mr. John Marvar, Mrs. Krai, Norwood Rd., Mrs. Jennie Jeric, Mr. Frank Kerze, Mrs. John Tome, Mrs. Frances Kozely, Mr. in Mrs. Peter Starin, John in Mary Prince, Mrs. Frances Klun, družini Joe Stare, Norwood Rd., družini Gorslia, E. 41 St., Mrs. Frances Knaus in družini, Neighbors from E. 191 St.: Mr. and Mrs. E. Dietrich, Mr. and Mrs. S. Savasky, Mr. and Mrs. B. Stewart, Mr. and Mrs. D. Tucker, Mr. and Mrs. J. Byrne. Našo zahvalo izrekamo Rev. Max Sodja za opravljene cerkvene obrede, ter Rev. Thomas A. Kirby, župniku Holy Cross cerkve, ki je pokojnika,obiskal in tolažil v času bolezni. v Lepa hvala vsem, ki ste dragega očeta obiskali v bolezni, ga prišli pokropit ko je ležal na mrtvaškem odru, ter ga spremili na njegovi zadnji poti na miro-dvor. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, ter vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Najlepša zahvala bodi izrečena tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za tako lepo urejen pogreb in vsestransko pomoč in oskrbo. Ako se je slučajno izpustilo katero ime, prosimo, da nuni oprostite ter se vam vsem, kateri ste nam bili v tolažbo in ponwč v bridkem času, iskreno zahvaljujemo. Tebi, dragi oče, pa kličemo: Bodi Ti lahko ameriška gruda! Trnjevo pot življenja si dokončal in sedaj počivaš v hladni zemlji, poleg svoje ljube soproge in dragega sina. Tvoj blag spomin bomo ohranili v naših srcih do konca naših dni! žalujoči ostali: CHARLES, sin; MARY, sinaha, CHARLES in CAROL, vnuka; ter sorodniki v stari domovini. Cleveland, O., 9. novembra, 1943. AKO STE NEIZVEDENI VAS BOMO MI IZURILI HOTEL STATLER je kot malo mesto, ki ima odprto vse vrste zaposlitve za skoro vsako uro, ki .joželite delati delno ali ves čas. Zastonj zdravniška postrežba; zastonj zavarovalnina; jedilnica za slu-žabništvo; prijetne sobe za odpočitek; plača. •- Hrana — odvisna od dela. Zglasite se v sobi 335, vhod za slu-žabništvo na 12. cesti od 9. dopoldne do 5 popoldne. (265) Moške in ženske splošna tovarniška dela i se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77y2c na uro Ženske 62y2c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (264) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— " J ": .....I ' 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid. O. Tii ure na dan. 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden, DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave., Soba 901 _(268) P0MAGAČI FORGE P0MAGAČI SHEAR P0MAGAČI in tudi BRUSAČI P0LIRJIM0DL0V Plača od ure, vrhu overtime STEEL IMPROVEMENT . & FORGE (0. 970 E. 64. St. (266) _ I ŽENSKA kuharica pastry 2. šiht Nova moderna oprema Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (265) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Trebušnik na dunajski lovski razstavi Spisal Janko Mlakar ^10. so priredili ljubi- ka jja na Dunaju lovsko po • Za ta — vsaj za Du- rel J«nitni dogodek so de- in J11.^ velikansko rekla- bil ^j' so do malega vso Bc |0 državo s pisano bar- de Jasi> ki so ti obljttb- je t iJaZstavi nenavadne pa , 4ko si stopil na vlak, do ,, steni nabita "Medna- je razstava" takoj ta, Ljda se pripelješ na nj j M zastonj, ako jo ga so bili vsi hiš- se k ršeni z enakimi ed jeij ^ so Jih celo na gotove ob blatnih ga |j. ^ smete se to- tei j'a sem bil prepričan, go V na razstavi same zd JjJ- Sploh sem pa tu- že i, ; ljubitelj lova in ko ,;r;;asti take, ki pride va ^tia na in v omako da L mizo- Zato sem se po kije6a> ogledati si raz-1 sv { ,mela namen, rado- bo ,a^tvu pokazati, >jali.nedeljski" l0V- bu tfeba -samemu so H ^em razstavnem m; vrrbel sem si kaj se ^bo v tuintam mal° si ! Vr Zel sem namreč Ti ijbus*ika in Grogo. B< % 7em> da ju bo raz- ^ Jemala, ker sta .uS In % Ustllk, da je lovec m »šekLb°dete- Lovec> sp i5l° tla ' P°PreJ J'e ,lsPalSrnjake in zajce, lo jf%av 6Sel SVojih 145 kc ^ > Podira najraje vc ji )^n',eg°va hiša ka- zr ^ r v njej strasten ni $ i nej ti, ■4 iSiPVratmi visi veli" hi ii '-io J r°8°vje. To lov- ši * Njf Trebušnik v P1 p !o, k u besede priboril m prt -ti v ® je vozil po no- sr ^ji \ . rst. Ta njegov I 8'! 0? \ g°tovo vreden, 11 ^ Pozabljenosti. c< ifi ^ Jšico in Srednjim ^ & Vtole!na planina 2«- lh mesecih je tl živine, ki se ir * dobro počuti. sl i.? Vd Pošilja tja go- s1 i"; S v rejo- Nekega s1 A [V? dober gospo- ri ,1," »ogledat, kako n I^JO živinski druži- J f* Nai ni ljubil° P° I' Iv;??1111 jo je l 4 , žič. k 1,1 V 2?dovol.ien, ko- | J^l >C>V naPrej, ko k iK > {Pred seboj — 11 ^ Urno seže d :{ 3e že prepo- r , ' grabiti. Tega 11 ? v W; ne smemo s puška mu je ■ ' C mi - doma ^ ,naš Nimrod * ■<£ ni bil m Sta pogra- vS se hud boj. i 5 kakšne- , 5 A.43e>! v roke. Kar J tista bes- . "i iiWd? ob gotovih ; 'S Mislil je i * bi rešil ro- ■ 6 iN J¥a kar Tre-O S ^Ka ne > Ko vidi je- f V%Hak naČin °d y !?>, tSti Trebušni-V hSbT? Pa srečno zmagal- /i V Jetne posledi- VSejey ' ^dpi namreč ro-Trebušnik xo kakor vreča moke na tla ter se ^ potrklal par metrov po strmi ng rebri navzdol. Predno je vstal yo in prilezel nazaj na bojišče, je za bil begunec že na varnem v Bornovem zverinjaku, od ko- (jc der je prišel na boj. Trebušnik ng je pa rogovje, ki ga tudi med pc padcem ni bil izpustil, prinesel jj( domov ter ga kot znamenje svo- ^ je zmage obesil nad hišna vra- jg ta. Morda je tudi mislil, da bo ug njegov posestnik prišel neke- ur ga dne po svojo imovino. Da se to ni zgodilo, je gotovo kriv 1q edinole Bornov gozdar. ^ Ta je namreč zapazil neke-ga jutra jelena brez rogovja ^ ter ga ustrelil. Meso je pojedla gospoda, glavo je pa obesil go- ne zdar na steno ter jo rad poka- A] že kot posebnost svojim obisT kovalcem. Kajti jelenja gla- F] va z odtrganim rogovjem kaže, nc da je bil rajnki njen gospodar pogumen borilec, ki je izgubil ^ svoje krasno orožje v hudem boju s sovražnimi jeleni. ^ Ta zgodba o junaškem Tre- y bušnikovem dvoboju z jelenom ni prazna izmišljotina, kakor so večinoma lovske povesti, m marveč je gola resnica. Kdor se hoče o tem prepričati, naj m si ogleda jelen je rogovje nad ki Trebušnikovimi vratmi in pri Bornovem lovcu glavo, ki spa- ^ da zraven. Tudi Groga je kaj hud lovec. nj In kako bi tudi ne bil! Vsaj je [j naj zveste j ši Trebušn'ikov p, spremljevalec na vseh njegovih ai "krvavih" potih. Iz njegovega n( lovskega življenja bi vam lah- m ko povedal marsikako zanimi-vost. Toda kaj več o tem po-zneje. Samo toliko naj ome- Sj nim, da so stene v njegovi baj- sj ti, kakor tudi v Trebušnikovi s] hiši, kar pokrite z najrazličnej- p šim rogovjem. Kakor vojaki g pri paradi se vrste tu večji in 2 manjši rogovi divjih kozlov in y srnjakov, ne manjka se tudi na- g( gačenih kraguljev, divjih pete- n linov in drugih takih ptičev, da, sj celo nekaj zajčjih repov bing- v, lja od začrnelega stropa. g Morda bi radi vedeli, če sta s tudi Trebušnik in Groga kaj j, imenitnega poslala na dunaj- n sko lovsko razstavo? Seveda j sta poslala, pa še kako imenitne n stvari, samo škoda, da jih niso š razstavili. Razun velikih, silno močnih rog, ki jih je nosil divji kozel naprej obrnjene, sta izročila razstavnemu odboru tudi nekaj repov sedaj že ja-ko redkih planinskih zajcev. Delavci so pa vso pošiljatev nekam založili, in tako sta prišla naša dva razstavljavca ob najdragocenejše spomine na srečne lovske dneve. Toda dovolj o tem. Gotovo ste že prepričani, da sta imela I Trebušnik in Groga z menoj vred zadosti povoda, iti na lov-| sko razstavo. Dvakrat plačana kobilica. Domenili smo se, da se poda-. mo šele jeseni na Dunaj, toda - neka Trebušnikova nezgoda i- nas je prisilila, da smo jo že v - drugi polovici meseca avgusta 1 potegnili. Menda mi ni treba s še posebej poudarjati, da je re- - veža zadela ta neprijetnost pri - kupčiji. e Bilo je na zadnjem našem - skupnem potovanju po Albani-i ji. Sedeli smo v starodavnem 1- Skadar ju v ndki kavarni ter i- gledali skozi okno na pisano i- množico, ki je šumela po ulici, o Naveličan tega vrvenja vza-I- nem v roko turški časopis, v ka-[- terem naletim na to-le čudovi-i- to pravljico: -o- )- Kupujmo obrambne obveznic« k in znainke I Naznanilo V bridki žalosti, globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam vzela iz naše srede preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta JOHN LADIHA Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Max Sod ji za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem sorodnikom in prijateljem, ki so ga obiskovali v bolezni in nam bili v pomoč in tolažbo ter nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so prišli blagopokojnega pokropit, vsem, ki so z nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci cvetja, in sicer: Mr. in Mrs. Leo La-diha in družina, Mr. in Mrs. Anton Strukel, Elkhart, Ind., Mr. iri Mrs. Vincent Kenich, Detroit, Mich., Mrs. Karla Trebeč in hči Wanda, Mr. in Mrs. Anton Gla-zar in družina, Mr. in Mrs Wm A Gerhart, Harbor Springs, Mich., Mr. in Mrs. John Plesko, Miss Betty Lou Stopar, Mr. in Mrs. Ludwig Perhavec, Mr. in Mrs. Walter Powell, Mr. in Mrs. Milan Perhavec, Mr. in Mrs. John Komin in družina, E. 73 St., Mr. in Mrs. Anton Koprivec in Vida, Mr. in Mrs. Nick Secolic, Mr. in Mrs. Anthony Draganic, Mrs. Anna Klancar in sinovi, Mr. in Mrs. Rudy Smerke, E. 68 St., Mr. in Mrs. Jalovec, Giddings Rd., Mr. in Mrs. Anton Praznik in družina, Mr. in Mrs. Frank Rayer in Alice, Mr. in Mrs. John Migalic in družina, Mr. in Mrs Matt Sneller. in družina, Mr. in Mrs. Frank Mihelcic in družina, Miss Anna Maglich, Mr. in Mrs. Albert Curach, Thompson, Ohio, Mr. in Mrs. Steve Maglich, Miss Mary Ann Maglich, Mr. in Mrs. Steve Pular, Mr. in Mrs. George Maglich, Mr. in Mrs. Lotlis Ef-ste in družina, Schade Ave., Mr. in Mrs. Vincent Peskar, Mr. in Mrs. Matt Ulle, Mr. in Mrs. Joseph Koss in družina, Pfc. August Sepetauc, Mr. John Zibert, Mrs. Mary Mahnich in Mr. John Cech, Mr. in Mrs. Joseph Japel in družina, E. 74 St., Mr. in Mrs. Andrew Križman-čič in družina, Mr. in Mrs. Joseph Knaus in družina, Mr. in Mrs. Ignac Jeraj, Stolfa-Prosek družina, Mr. in Mrs. Rudolph Bozeglav in družina, Mr. in Mrs. Frank Okicki in Frances Voelkel, Mrs. Mule j in Rose, Mrs. L. Bruder and family, The Larrissey Family, The Nichols Family, Mr. in Mrs. Jacob Grob and Barbara Ann, Employees of Dept. 108 — Addressograph-Mul-tigraph C^rp., društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, The Neighbors of East 112th St.: Mr. in Mrs. Thomas Kenney - Mr. in Mrs. Michael Fitzmaurice - Mrs. F. Warner - Mrs. Marvin - Mr. in Mrs. T. B. Owens -Mr. in Mrs. Louis Magee - Mr. in Mrs. John Barrett -Mr. in Mrs. W. Haase - Mrs. Ethel Brown; Friends of East 72nd PI. - East 73rd PI. - East 74th St. - Lock-year Ave. - Myron Ave. and Hecker Ave Enako tudi prisrčna hvala Mr. Frank Mack in Mr. Louis Virant, ki sta namesto venca darovala v imenu pokojnega za SANS in za Ruski vojni r^lif. Globoko hvaležni želimo tudi izreči našo prisrčno zahvalo vsem, ki so v tako obilnem številu darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. in Mrs. Anton Strukel, Elkhart, Ind., Mr. in Mrs. John Plesko, Miss Anne Yurina, Miss Jean Boldan, Mrs. Mary Bizjak, Blaznik družina, Mrs. Bradač, Hecker Ave., Mr. in Mrs. Joseph Bregar, Brodnik,družina, E. 74 St., Mr. in Mrs. M. Celezic, Jr., Paineoville, Ohio, Mrs. L. Champa, Edna Ave., Mr. in Mrs. Anton Chandek in Rose, Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mr. in Mrs. Anthony Draganic, Mr. in Mrs. John Dubecky, : ARE YOU LOOKING FOR A JOB? We have the position you will like with the company you will like WE HAVE NOW OPENINGS FOR SALESLADIES (18 and over—no experience required) for our candy, gift, jewelry, cigar and soda fountain counters ^ Easy, interesting work in pleasant surroundings... in the very nerve-center of the city, now bustling with war-time activity Good salary, bonus for evening work ' ^ Permanent positions jL Discount on purchases in our various shops and on meals taken in our restaurants FRED HARVEY Union Terminal Building on the Public Square SEE MR. BROOKS, SHOPPER'S MART Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KKAN.ISKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ *a smrtnme, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. 3. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta • Iroke pa takoj po rojstvu in d<> 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe <>d $250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi 61an ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in nristopi takoj. Z a pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti w obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, III PODRUŽNICE SANS-a POD POKROVITELJSTVOM ŠT. 39 priredijo -:velik ljudski shod:- v nedeljo 14. novembra ob 2:30 popoldne V SND NA ST. CLAIR AVE. Rezervirajte si ta dan, ker na tem shodu boste slišali dosti zanimivega. ODBOR. Kupujte vojne bonde! MISTERIJA ROMAN Misterija pa se ni utegnila zanimati za krasno okolico, ki bi jo pod drugimi okolnostmi gledala dolgo in z veseljem: gavči so jo obhajali in jo spoštljivo pozdravljali s svojimi širokimi klobuki iz pletene slame, okrašenimi z zlatimi ploči-cami. Zorro ji je ponosno pokazal že osedlane in natovorjene konje, ki so za posado tvorili cel eskadron. Jezdeci so imeli za pasom nož in browning, nekateri so imeli celo oprtane puške in so samo čakali na znak za odhod. Dva krasna mezga sta bila pripravljena za Miste-rijo in njenega tovariša, imela sta visoka mehikanska sedla in i široke stremene. Tedaj je Zorro poiskal v kotu hleva čepečega starega Indijanca, oblečenega samo v platnene hlače in raztrgano konjsko odejo. Bil je menda kakih šestdeset let star. Njegov razo-rani obraz je bil čudno nateg-njen, kot pri vseh Indijancih, ker hodijo razoglavi tudi po solncu. Bil je pravi Aztek, visokega in ozkega čela in debelih, vijoličastih ustnic. Mešetarili niso dolgo ž njim, Necoxtla — tako je bilo Indijancu ime — je rade volje pre* vzel vodstvo pohoda za plačo treh piastrov na dan. Zahteval je samo plačilo v srebru in ne v bankovcih, in ko mu je Ken- Inedy plačal za prvi dan, je zaporedoma ugriznil v vse tri piastre in jih poskusil s svojim nožem, da se prepriča, niso li iz kositra ali iz svinca. Zorro je kot pravi caballero pomagal Misteriji v sedlo in mala četa se je začela pomikati proti gorskemu grebenu, ki je vstajal na obzorju na zapadu. £ Misterija in Kennedy sta bila židane volje. Po resnem premisleku se jima je zdelo popol-o- noma nemogoče, da bi bil mo-li- gel Lionel Bardy pristati sredi t- noči točno na mestu, kamor je j- bil namenjen. Ker nista vede-ih la za načrte yachtmana, sta bi-la mnenja, da se je odločil spies' zati v balon čisto slučajno, sa-h, mo da uide gotovi smrti. ?>o —Mislim, da sva se odkrižala! o- najinega sovražnika vsaj za ne-kaj časa. —Vedno mislite nanj, je deft, jal Kennedy z glasom, ki je kali- zal njegovo slabo voljo. Res je, ne briga j va se več za -o Bradyja; misliva samo na to, al kako se naš pohod posreči. Zdi se mi sedaj vse lažje, kot sem n- si bila predstavljala. Z zaupa-šr njem gledam v bodočnost. Necoxtla pozna steze, ki skrajšajo pot za dobrih deset milj. Danes zvečer torej ne bomo več daleč od razvalin svetišča. Med tem ko sta tako kovala načrte, je ekspedicija jezdila po prijetno sveži dolini. Toda čez eno uro so morali zapustiti to oazo in začeli so se spenjati na strme griče, kjer je težko, svinčeno solnce pritiskalo na peščena tla, rdeča kot kri. Na vseh straneh so se dvigali na obzorju skale iste krvave barve. Strašna melanholija je plav&la nad to čudno, zapuščeno pokrajino. Nikjer ni bilo pota, nikjer človeškega sledu. Znoj je oblival ljudi in konje. Edino Indijanec Necoxtla je stopal v enakem koraku poleg konja Miste-rije, razoglav, kot da ne bi jj solnce imelo nikakega vpliva fi nanj. Od časa do časa se je J ozrl po gavčih, ki so v napredovanju« vidno pešali. V slabi V španščini je dal razumeti Ken-)) nedyju, da je treba, da se lju-* d je spočijejo. f —Jaz sem istega mnenja, je v dejala mlada žena, toda kakor j ' daleč sega oko, ni niti pedi' ( zemlje, ki bi je ne palilo solnce. 1 Indijanec pa je pokazal z roil ko na skalovje in dejal, da najdejo po polurni hoji zavetišče in senco. Gavče je ta obljuba poživila zbodli so svoje konje z ostrogami in po kratkem galopu so dospeli do vznožja visoke-; ga skalovja. Nekaj časa so ja-| hali vzdolž njega, a naenkrat! je Necoxtla pokazal ozko raz-| poko, ki je tvorila vhod v dolino j in je bila morda tek suhe reke. Ta skalni hodnik je bil' tako ozek, da jezdeci v njem niso mogli jezditi vštric, toda že po kakih sto korakih se je razširil in jih privedel v kotel, v kateri je preko granitnih sten tekel tenak curek vode, ki se je malo dalje izgubljal v vročem pesku. Ko so mezgi zapazili vodo, so začeli veselo hrskati in rezgetati. Minuto pozneje soil jezdeci že razjahali in olajša- ■ ne živali so se gnetle okoli vo-'l de, da dobe par požirkov. Možje so se vrgli na drob- I ni pesek, ki je pokrival tla ka- I verne, in na mah zaspali. Mi- I sterija in Kennedy, ki sta se še I komaj držala pokoncu, izmu- I čena od vročine, sta sledila njih I zgledu. Samo Necoxtla je ostal po- ■ konci. Počenil je, se naslonil I na skalo in se ni ganil, pač pa I ga je napeto poslušal v savano. I Dan se je že nagnil, ko so se I osveženi in izpočiti gavči svet I spravili na pot. Indijanec je de- I jal, da bi bilo dobro iti naprej I 'po noči, ako hočejo doseči bli- I žino svetišča, ne da bi vzbudili I sumnjo rodu, ki prebiva v raz- I valinah. Dalje prihodnjič -n__S 18 8 5 194 3 ki ga je po dolgi bolezni Bog poklical k sebi in je izdihnil svojo blago dušo in zaspal večno spanje dne 6. oktobra 1943 v starosti 58 let. Doma je bil iz Nemške vasi pri Trebnjem na Dolenjskem. Po spremstvu iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele in opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bil položen k večnemu počitku dne 9. oktobra 1943 na Calvary pokopališče. lil iti i o. nmuuii y L/« ngwmv, it*i . u» mio, uuhh i^uu^n/, jji lai tncjc zauvaiui. - ve 6° Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče, zastonj Te sedajJšČejo " j s*0' I zne oči, ker Te ni več med nami in težko nam je pri srcu, ker si se moral že JoCit1 gJ I jih dragih, toda tolaži nas le misel, da se je končalo Tvoje mučno trpljenje in . ■jj^cf*1 legel k večnemu počitku. V ljubezni in hvaležnosti Te bomo vedno ohranili v, s . spominu in v solzah zatopljeni od bridke žalosti pošiljamo prošnje k Bogu, da naJ deli večno srečo v večnosti in miren počitek v ameriški zemlji. Mr. in Mrs. Joseph Durjava, Mr. in Mrs. Louis Ell's ' Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, Miss Mary Ferkol, Mr- 1 Mrs. J. Filipic, E. 69 St., Mr. in Mrs. Fink, H«** Ave., Mr. in Mrs. T. Fletcher, Miss Mary Franck, M • Joseph Furlan, Mr. in Mrs. Frank Gerchar, M«. nie Gerzel, Mrs. J. Godnavec in družina, Gorisek r žina, Stanard Ave., Mr. in Mrs. John Gornik i« žina, Giddings Rd., Mr. in Mrs. T. Hillenbrandt, in Mrs. J. Hocevair, Addison Rd., Hoge Family, Mj-^ Mrs. Matt Ivans, Mr. in Msr. George Jaram, M»". ^ Juratovac, Myron Ave., Mrs. Mary Kalister, Miss ga Kalister, Employees Dept. 108—Addressog«"3? . Multigraph Corp., Miss Elizabeth Mause, Cincinn«> Ohio, Mr. in Mrs. John Kastelic, Mr. in Mrs. Gee< Kasunic družina, Mrs. Mary Kelvaitis, Mr. Mike bish, Mr. Charles Klun, Mr. in Mrs. Kobal, E- J4 '' Mr. in Mrs. Anton Kolenc, Mrs. Elizabeth K°m"^mes in Mrs. Frank Komin in družina, Mr. in Mrs. J«"-Komin, Miss Jennie Komin, Mr. in Mrs. Anton ^ privec, Mr. in Mrs. Frank Koprivec, Mr. m M«- . seph Koprivec, Mrs. Rose Koprivec, Miss Vida ^ vec, Mrs. Jennie Koss in hčere, E. 78 St., Mr. in ^^ Frank Koss, Mr. in Mrs. Joseph Koss in družina, ^ year Ave., Mr. Anton Lauricha, Mr. in Mrs. Jo rencic, Mrs. Rose Lavrisha, Mr. in Mrs. le Dave and Gene Logue, Mr. Frank Lovko, Mr. m ^ Jack Lunder, Mr. in Mrs. Frank Lustig, Mad««®0'^ Mr. John Lustig družina, E. 64 St., Mr. in Marinko in družina, Mr. in Mrs. Anton Marn, * ^ F. Marn, Mr. in Mrs. Joseph Meglic, E. 64 S*'^ncet Rose Miklavcic in družina, Mrs. Mlakar, Mrs. e„h-Modic, E. 64 St., Mr. in Mrs. Bill Mott, Miss ine Novak, Mrs. Mary Novak, Mr. in Mrs. pesh, Mrs. Frances Petrich in sin, Mr. in Mrs- ^ Fitzmaurice, Mr. in Mrs. Frank Pohar družina, ^ Mrs. J. Powell, Mr. in Mrs. John Primožič,^ fr**^ Pristov, Mr. in Mrs. Frank Pucel, Mr. in Mrs. ^ ^ Rutar, Mrs. Savnik in družina, Miss Celia Schr^rg h-in Mrs. Schutte, Mrs. Molly Sersen, Mr. 'n k frr Shuster, Mr. in Mrs. Michael Sexton, Mr. j^s- bar, Mr. in Mrs. Frank Skabar, E. 72 St., Mr- 1 ^ in John Snable, Mr. in Mrs. Stajduhar in družina, ^^ Mrs. Joseph Sterle, Giddings Rd., Mr. in M«. ^v Stopar in družina, Mr. in Mrs. Louis Stopar m^ na, Mr. in Mrs. Strancar, Mr. John Str*"SS' Josepb Mrs. Tomsic, Mr. Frank Trebec, Mr. in Mrs" Turk, Mr. in Mrs. M. Tieber, E. 112 St., Mr" ^ [tfr. Anton Udovich. Mr. in Mrs. Joseph JaP Frank Yert, Miss Josephine Zajc, Mr. in M^ ^r-Zakrajsek, Mrs. Antonia Zele, Mr. John Z1 žJn»-James Zipple, Mr. in Mrs. J. Zitnik, Zivoder Mrs. Frances Zupančič. m k' Naša prisrčna zahvala naj velja tudi vs ^ ^ pJfj. dali svoje avtomobile brezplačno na razpo liki pogreba. v ahval° Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno ^ oOSili ni društva Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, ^ krsto ter ga spremili do groba in položili k^ k; so počitku. Enako tudi iskrena hvala uradni ^ vse točno uredili za hitro izplačilo posmrtnin ' bpepiU Našo prisrčno zahvalo želimo izreči P0^^0 zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso VSfeba, prijazno postrežbo in za vzorno vodstvo p er0 itfle' Če smo slučajno pomotoma izpustih n prosimo, da nam oprostite ter se vam želim0 r\ vi e Von A ia »a hira liti Oh, kako je hiša tiha, prazna, ker ni dragega soproga in očeta, angel smrti nam življenje zagreni, radost v srčno trpljenje spremeni. Žalujoči ostali: Nad zvezdami že blaga duša biv* grob Tvoj žalost bridke solze Z Bogom! Srce Ti žalostno ponayu in v grobu hladnem sladko spavaj- JOSEPHINE LADIHA, soproga JOSEPHINE, hči JOHN, sin Al is Ladiha Tukaj zapušča tudi žalujočega brata Leo Ladiha, v stari domovini pa brata Alo1 in sestri Frances in Mary Cleveland, Ohio, 9. novembra 1943. ^^^^