DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO! OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnin* r JngostaviH snaia mesečno Din , v inoztmtivs mesečne Dtn IS.—, — Urtdništvo in oprav*I Maribor, Rafka tasta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Cekovm račun ti 14 3$5. — Podruinici: Ljubljano, Do* lovska stotnico — Celje, Delavska zbornice — Trbovlje, Delavski dom — Jesenici Delavski dom. — Rokopisi se ne vročalo. — N etršokirana pisma se ne sprejemajo. — Mak oglasi trgov, snačaja vsaka beseda Din I.—s osoli oglasi. M sta Uto v metalne namene delavstva In nameiče ntem. vsaka beseda Din HM Štev. 55 • Maribor, četrtek, dne 16 mala 1940 Leto XV K načelu demokratične svobode Pred zadnjimi dr. Stojadinovičevimi Volitvami v narodno skupščino je združena opozicija sklenila načelni sporazum, da se bodo združene stranke v pravcu sporazuma med seboj podpirale. Združena opozicija si je naložila, da sprovede državno politiko v normalno politično življenje, kakor je to že prej poudaril ( pokojni kralj Aleksander in °b padcu dr. Stojadinovičeve vlade pet ministrov njegove vlade. Ideja koncentracije opozicijoralnih strank je imela svojo oporo že v kraljevski izjavi, v novejšem času pa tudi v navedeni izjavi petih ministrov. Velika ideja obnovitve normalnega političnega življenja v državi je pa izhajala predvsem iz potrebe, da se v državi končno urede notranje razmere, to je, se reši na pameten način hrvaško vprašanje. In reči moramo, da je združena opozicija, tudi socialisti, dosledno in z vso odločnostjo zagovarjala povodno rešitev aktualnih vprašanj v smislu pred volitvami sklenjenega načelnega sporazuma med strankami združene Opozicije. Sporazum je bil skupen, program ne le za volitve, ampak za vso nadaljnjo politiko, ki naj iskreno podpre politiko normalnega političnega življenja v državi. Združena opozicija je šla v zadnio ■volilno borbo z geslom normalizacije Političnih razmer v državi, z geslom, da se hrvaško vprašanje reši na demokratičen način in dokler ni ta program rešen, je popolnoma logično, da posamezni deli združene opozicije sporazuma niso rešeni prevzete obveze, ampak so še nadalje realno obvezani delati za uresničenje volilnega programa. Na mestu je torej v tem oziru popolna lojalnost med vsemi strankami združene opozicije. Izgovarjajo se na prilike in težkoče. Ti izgovori seveda niso utemeljeni. Dovolj zakonov imamo, tudi take, ki morda niso več primerni. Ali tudi moralni žakon imamo, ki nam nalaga, da kot združena opozicija rešimo vsa notranja vprašanja v demokratični svobodi, ker se je združena opozicija ustvarila : a-mo v ta npmen. Ta namen pa moremo podpreti na Hrvaškem in povsod le združeni in v svobodi. Siloviti L oii Bel 11II 9IJI vzdolž reke Meuse Gospodarski svet balkanskega sporazuma Kionec tega meseca bo imel v Beogradu sejo balkanski, gospodarski svet. Seje se udeleže zastopniki Jugoslavije, Romunije, Grčije in Turčije. Na seji se bo obravnavajo predvsem o preskrbi * surovinami, ki je zaradi vojne otež-kočena. Naval nemške armade na Belgijo in Holandsko, ki je pričel dne 10. maja ob pol 4. uri zjutraj, se je v par dneh razvil v ogromen spopad, v katerem sodeluje na obeh straneh na milijone ljudi in na desettisoč letal, na tisoče tankov in kdo ve koliko topov ter aruSega mehaniziranega orožja. Po vdoru nemške armade v Belgijo in na Holandsko je pričela prihajati preko meje tudi francoska in angleška armada iz severne Franci,e. Najprvo so prispele motorizirane čete in v teku dveh dni tudi pehota, dočim jc letalstvo takoj poseglo v boj. Prvi naval Nemcev so morali vzdržati Holandci in Belgijci sami. Dne 15. maja je bil položaj na holandskem in belgijskem bojišču ta-le: Na Holandskem Holandska vojska se je takoj po začetku sovražnosti umaknila iz severne province Groningen na zapadno obalo Zuiderskega jezera. Takoj nato so Holandci poplavili tri pasove svojega o-zemlja, ki leži pod morsko gladino od severa proti jugu. Glavni nemški napad je bil usmerjen z nemškega ozemlja preko holandskega mesta Arnhem ob meji, vzdolž toka reke Meuse proti zapadu na Rotterdam. Nemci so spustili veliko vojaštva s padali v Rotterdamu in okolici, ki je podprlo akcijo glavne nemške armade, katera je prihajala iz vzhoda. Zadnja poročila javljajo, da so Nemci prodrli do Rotterdama (preko treh pasov poplavljenega ozemlja) in s tem presekali Nizozemsko na dvoje, na severno in južno polovico. V koliko se bo severna holandska armada lahko držala, je vprašanje časa. Preostaja ji edina zveza po morju z Anglijo. Izgleda pa, da Nemci ne nameravajo operirati proti severu, ampak proti jugu, preko holandskega ozemlja v Belgijo, V južno Holandsko (pokrajino severni Brabant) so med tem prispele zavezniške čete. G avnl sunek proti Belgl|l V Belgijo je vdrla nemška armada preko holandske pokrajine Maastricht, severno in južno Albertovega kanala in predvsem napadla mesto Liege, ki je zaključna točka belgijskega obrambnega sistema vzdolž reke Meuse. Drugi del nemške armade je prodrl preko Luksemburga, čez Ardene do francoske meje in od tod ob reki Meuse do Dinanta, Namurja in Liegeja. Mesti Longwy in Sedan ležita izven Maginotove linije. Nemci so zavzeli Longiwy, pa so bili zopet vrženin iz njega. Nadalje so se polastili Sedana, zasedli mesto Dinant v Belg i ter Na-mur in Liege. Francoska Maginotova linija je ostala nedotaknjena, dasi se na črti Longiwy—Sedan nana a jo Nemci na francoskem ozemlju. Čez dan, dva pa se bo videlo, v koliko je ostala nedotak- ■ njena obrambna črta Belgijcev ob reki Meuse. Nemci se trudijo, da bi s severa I prodrli preko Albertovega kanala pri Hasseltu in prišli s tem belgijskemu obrambnemu sistemu ob Meusi za hrbet. Nad desettlsoie mrtvih pokriva boJISCa Iz pozicijske vojne na zapadu je po napadu Nemcev na Belgijo in Holandsko nastala gibljiva vojna, ki se razlikuje odr viseh prejšnjih vojn po tem, da so stopile v gibanje milijonske armade na obeh straneh. Ta vojna pa zahteva seveda ogromne žrtve predvsem od napadalca. Nemci po poročilih z boflšč napadajo v več zaporednih kolonah, tako da prihodnja kolona vedno gazi preko ranjencev in mrtvečev kolone, ki je napadla pred njo. « ,» ,i razpolaga Nemčja z ogromno rezervo človeškega materijala. Največje zgube prizadeva v tej vojni avtomatsko orožje, potem motorizirani odredi, tanki in pa letala. Letala so se izkazala kot najbolj strahotno orožje sedanje vojne in so Nemci vložili tu vse svoje napore, da bi bili kos angleškim in francoskim letalskim silam. Letala sipajo bombe in smrt v zaledju fronte in ovirajo napredovanje pehote ter motoriziranih odredov. Sunek proti Franclji In napad na Anglijo Nemški načrt predvideva zavzetje Belgije in Holandske. Preko Belgije namerava nemško armadno poveljstvo izvesti glavni sunek proti francoski meji, najbrž v prepričanju, da so utrdbe Maginotove linije, ki so bile zgrajene tod pozneje kot pa na francosko-nem-ški meji, najbolj ranljive. Napad na Holandsko pa je za Nemce važen v toliko, v kolikor upajo, da bi. na Holandskem dobili oporišča’ za letalske napade na Anglijo in motenje pomorskih zvez med Anglijo in Francijo preko Rokavskcga preliva. Boji v Belgiji bodo utegnili biti velikega pomena za nadaljnji razvoj operacij. Obramba zaveznikov stremi za tem, da čim bolj izčrpa udarno moč nemške armade. Nihče si ne more predstavljati, kaj požre taka vojna wa vojnem materijalu, ki ga ni mogoče tako hitro nadomestiti. Samo letal je bilo v teh par dneh sestreljenih gotovo že nad 600 na obeh straneh. A^o računamo, da stane, eno samo letalo 5 milijonov dinarjev, potem si lahko vsaj malo predočimo, kaj vojna stane. Holandska položila orožje Vesti iz Holandije dne 15. maja trdijo, da je s presekanjem Holandske v dva dela, holandska obramba onemogočena in da1 je holandski vrhovni poveljnik radi tega odredil, da se boji ustavijo. Holandska vlada pa javlja iz Londona, da se kljub temu Holandska še vedno smatra v vojni z Nemčijo. Nizozemska vlada v Angliji Nizozemska vlada se je preselila v London. Tja je odšel tudi kraljičina družina. ■ Luksemburška vlada in družina vojvode sta odšla na Francosko, Novi boji na Norveikem Zavezniki izkrcavajo nove čete. Pri Narviku in južno od Narvika so zavezniki te dni izkrcali nove čete. To izkrcavanje je presenetilo Nemce, ki so tudi sami hoteli pripeljati obkoljeni posadki v Narviku pomoč po morju. --Njihove ladje pa so bile napadene in potopljene, kolikor se je Nemcev že izkrcalo, so bili' takoj zajeti. Angleške »n francoske čete so se ponovno pojavile pri Namsosu. Pri letalskem napadu angleških letal na Bergen je bila potopljena neka nemška križarka, ki se je nahajala v tem fjordu. se bodo plačila vršila v kliringu. Uveljavljen je torej menjalni sistem tigo-vine. Trgovinska pogodba s Sovletsko Rušilo |e podpisana Stalno trgovinsko zastopstvo Jugosla vije v Moskvi in rusko v Beogradu. Dne 12. maja je v Moskvi podpisana trgovinska pogodba med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo, pogodba obsega tn dele jn sicer dogovor o trgovini in plovbi, o plačilnem prometu in o trgovinskih predstavništvih. Podpisala sta pogodbo komisar za zunanjo trgovino Mikojan in za Jugo-slavijo dr. Milo- rad Djordjevič. Sovjetska Rusija bo uvažala iz Jugoslavije baker, svinec, kositer ter inast, izvažala pa k nam poljedelsko orodje, b°ljedelske stroje in bombaž. Letni prodat bo znašal 176 milijonov dinarjev in toajnovejše vesti Francija in Italija. Francoski poslanik v Rimu je zavrnil očitke italijanske vlade glede izvajanja blokade, češ, da je naperjena proti Italiji. 200 vlačilcev je kupila Anglija v Zedinjenih državah in pozvala senat, da nakup takoj odobri. Ta nakup ladij je največji, kar jih je bilo kdaj sklenjenih. , Argentinija in Urugvay sta pozvali ostale juižno-ameriške države, da obsodijo napad Nemčije na Holandsko in Belgijo. Z Italilo na prelomu Demonstracije v vseh večjih italijanskih mestih. V vseh večjih italijanskih mestih se vrše protiangleške in protifrancoske demonstracije. V Rimu se je med demonstracijami pokazal na balkonu vladine palače Mussolini in pozdravil demonstrante. Papežev list »Osservatore Romanov piše proti vstopu Italije v vojno, toda ga je v Italiji težko dobiti, ker ga demonstranti sproti sežigajo. Ameriški državljani pozvani, da zapustijo Italijo. Zedinjene države so pozvale ameriške državljane, da zapuste Italijo. Brezmesni dnevi uvedeni Naredba o štednji z živili, ki je izšla, določa, da sta torek in petek brezmesna dneva. Ta dva dni se ne sme prodajati in servirati meso. Proda:a mladih prašičkov pa je dovoljena samo dva dni Iv tednu, v restavracijah in drugih go-Istinskih obratih samo ob četrtkih in nedeljah. Klanje živine pod enim letom (teleta in junice) in brejih krav vsake vrste je sploh prepovedano. Vse tu na-. štete omejitve ne veljajo za drobnico in Roosevelt o volni nevarnosti Roosevelt je govoril na kongresu pacifistov zvečer po nemškem napadu na Belgijo in Holandsko. V Ameriki in v Evropi so zelo odjeknile besede, ki jih je govoril Roosevelt na kongresu pacifistov v Washing-tonu dfte 10. maja zvečer potem ko so zjutraj istega dne Nemci vdrli na Holandsko in v Belgijo, Roosevelt je dejal: »Sem pacifist, toda mislim, da bomo vi in jaz morda prej ali slej prisiljeni, da gremo branit svojo svobodo in kulturo ter civilizacijo. Sedanji napadi v Evropi pomenijo nevarnost tudi za Ameriko. Oni, ki streme za tem, da podjarmijo na stotine milijonov ljudi, ne bi oklevali, da v primeru svoje zma- ge sežejo po vsem svetu. Mislim da bo potrebno, da vsa Amerika pod dnevno svetlobo prouči ta problem. Potem pa moramo skupno nastopiti z enotnimi cilji.« Zunanji minister Cordel Hull pa je dal to-le izjavo: »Koncev koncev bo pravica vendarle zmagala nad silo. Mednarodno pravo se sramuje vsega tega. Dana beseda ne velja več in lahko se reče, da vlada v svetu mednarodna anarhija. Toda morala in pravo bosta zmažala nad anarhijo in kaosom. *< Nemci spuStaJo vojsko s padobrani v zaledju Nemško armadno vodstvo je v vojni z Belgijo in Nizozemsko preskusilo nov način bojevanja s pomočjo čet, ki se spuščajo s padobrani iz letal. Tako) prvi dan so spustili Nemci več tisoč dobro oboroženih vojakov na najbolj znana letališča in v bližini večjih krajev na Holandskem, pa tudi v Belgiji. Ti vojaki so imeli nalogo polastiti se letališč in večjih krajev, pregnati holandske in belgijske posadke ter razširiti zasedeno ozemlje, na katero bi se potem polagoma spuščale še nadaljnje nemške čete. Na ta način bi se za hrbtom belgijske in nizozemske armade pričeli boji, ki bi povzročili zmedo in prekrižali vse o-brambne načrte napadenih. Kakor pa izgleda, se nemški način bojevanja ni obnesel, razen na rotterdamskem letališču. Povsod drugod je nizozemska in belgijska obramba v zaledju pravočasno opazila spuščanje nemških vojakov. Deloma so jih pobili s streli med padanjem, ostale pa so zajeli in razorožili. V Amsterdamu in Haagu na Holandskem so se ti nemški vojaki s pomočjo v teh mestih bivajočih Nemcev celo zabarikadirali v posameznih hišah in so morali nizozemski vojaki hiše naskočiti, predno se je sovražnik vdal. Izkazalo pa se je pri tei priliki, da je bilo zlasti na Nizozemskem izredno mnogo izdajalcev, U i -thl. t Predvsem velja to za nizozemske fašiste (vodja Fan Musert) '■ - siti"« ■- **tii {n pa za bel- gijske reksiste, čijih vodjo Degrella so belgijske vojaške oblasti takoj prvi dan vojne aretirale. Znano ie, da so ti nacisti igrali vedno najbolj patriotično vlogo in zmerjali delavce s protidržav-nimi elementi. Ko pa je prišla država v nevarnost, se je pokazalo, da so proti-državni elementi tisti, ki so zmerjali delavce, socialistični delavci pa so se postavili v bran za svobodo države. Kakor je izjavil francoski ministrski predsednik, so se spuščali Nemci s pa- dobrani tudi na francoskem ozemlju in sicer preoblečeni v razne uniforme, nekateri so imeli uniforme francoskih vojakov, na Nizozemskem uniformo nizozemskih vojakov in v Belgiji uniformo belgijskih vojakov, pa Ludi preoblečeni kot kmetje, duhovniki in poštarji. Odrejeno je, da se vsi Nemci, ki bi ne nosili nemške vojaške uniforme, takoj po-strele kot vohuni. Nemško vojaško poveljstvo pa pravi, da nosijo nemški vojaki, ki se spuščajo s padobrani, samo posebno uniformo, niso pa preoblečeni v sovražne uniforme in da bodo za vsakega nemškega vojaka, ki bi ga nasprotniki usmrtili kot vohuna, postrelili po 10 ujetnikov tiste države, ki bi kaj takega storila. Na letališču v Rotterdamu se vodijo cele bitke med nemškimi in nizozem' skimi vojaki. Dotna u% (ta svetu Churchill je sestavil novo angleiko vlado Opozicija v vladi. — Attlee za delavsko stranko, Sinclair za liberalce. Angleško vojno vlado je sestavil Winston Churchill. Vlada danes še ni kompletna. Švicarski list pravi, da j3 bila izprememba vlade potrebna zaradi razvoja vojne. Napadi na Poljsko in Norveško so bili z^ Anglijo drugovrstnega pomena, ker se je pričakovalo napad tudi na Nizozemsko in Belgijo. — Taktika Anglije je bila prava ker je za ta moment potrebna koncentracija vseh sil. V novi vojni vladi so: predsednik Churchill, Chamberlain predsedniK tajnega sveta, lord Halifax, zunanji minister, Attlee, čuvar vlad. pečata, Greenvvood, minister brez p^rtfelja, vojni minister Eden, mornariški minister Alexander, letalski minister Sinclair. Zastopniki delavske stranke v novi vladi po definitivni sestavi so Attlee, Greenvvood in Alexander. Vojaških vpoklicancev se nc sme rubi!il dokler so v vojaški službi in še 30 dni potem ne. Doslej je moral vsak zavezanec predlagati od-goditev eksekucije, sedaj se morajo oblasti same prepričati, če ni rabljeni v vojaški siužbi, sicer ne smejo odobriti rubeži. Tako je sklenil ožji ministrski odbor na ipetkovi seji. Obtok bankovcev se je zopet povečal za 110.3 milijone dinarjev in je znašal po izkazu Narodne banke dne 8. t. m. 10.874.7 milijona dinarjev. Romunska vlada je bila rekonstruirana. V vladi so sedaj kakor znano zastopani tudi člani »Železne garde«, ki se je spoprijaznila z režimom. Izven vlade ipa je še vedno kmečka stranka. George Lansbury. V Londonu je umrl pretekli teden poslanec delavske stranke George Lansbury. Mož idealist in brezmejen optimist, ki se je mnogo trudil, da bi bil ohranil človeštvu mir. V svoji mirovni misiji je obiskal pred dvemi leti tudi Hitlerja in Mussolinija. Njegova prizadevanja so bila zaman. Umrl je razočaran, zapustil ipa je oporoko, kakšen na; bi bil bodoči svet, da bi bil človeštvu ohranjen mir. O tej njegovi oporoki bomo še pisali v eni izmed prihodnjih številk naŠ2ga listi. 20 nemških ladij, ki so bile zajete od Angležev, sedaj prevaža angleške čete. Južna Afrika za belgijske in nizozemske begunce. Parlament južnoafriške zveza je dovolil podporo za belgijske in nizozemske begunce v znesku enega milijona funtov štorlingov (okoli 250 milijonov dinarjev). Podpora je bila odobrena soglasno. Izredne podpore za siromašne družine vpoklicancev. Na ipredlog ministrstva za vojsko m mornarico bodo dobile družine siro t ■ i • t' •••'o mi Del rudarjev je zjutraj krenil na prijazni Šmohor, motilo Pa jih je deževje. Kulturna sramota v Laškem. Mimo obeh laških tekstilnih tovarn vodi na zeleni Šn.ihel Prijazna tujska pot, ki jo z veseljtem uporabljajo zlasti letoviščarji iz ierme. V bližini spodnje tovarne ».Lave« sto]i delavska hišica, pred .pa *>b poti baraka z delavskimi stranišči. Ograjena pa je tako škandalozno, da je na zadnji strani proti poti v spodnjem delu popolnoma odprta in se širi neznosen smrad, zlasti ob sončnih dnevih. Vi t t niti. »lili t»l ' Ali ni to škandal za naše tujsko mesto? Lastnik je dolžan, da brezpogojno odstrani to neokusnost, zlasti sedaj ob nastopajoči tujski >-ezoni. Ta gospod je zastopan v podjetju po sinu, ki je hkrati opozicijski občinski odbornik, ki bi moral v prvi vrsti vedeti, kaj je prav, saj je tudi član 'Olepševalnega in Tujskopr jmetneiia društva. ZAGORJE OB SAVI Kaj pravijo gasilci? Gasilska četa nam je Poslala dopis, v katerem se brani pred očitki "ekih ijudi, ki trdijo, da je ob priliki požara Pri gostilničarju Borišku v Toplicah odpoveva. Ti ljudje, pravi gasilska četa, rile upošte-v4jo, da je bilo gašenje onemogočeno vsled ^manjkanja vode v vodovodu. Četa .poziva Vse kritike, da se naj prijavijo v aktivno članstvo in sodelujejo, ne pa da jemljejo veselje Se tistim idealistom, ki imajo smisla za skupno stvar. RUŠE Na članskem sestanku SDSZJ, podr. Ruše, <*tle 29. aprila t. 1. je delavstvo med drugim Podložilo in tudi soglasno odobrilo ■resolucija katero je organizacija kot zastopnica delavstva poslala oz. dostavila ravnateljstvu I vornice za dušik d. d. Ruše in se glasi: »Dejstvo »Tvornice za dušik d. d. Ruše« najostre- LJUBLJANA Zvišanje cen govejemu mesu. Banska uprava je dovolila zvišanje cen za goveje mieso v Ljubljani in okolici mesarskim podjetjem tak.o-!e: goveje meso II. vrste sprednji del po 12 din kg, zadnji po 14 din; volovsko meso, ki se označuje z žigom pri mesnem ogledu sprednji del po din 14, zadnji del po 16 din; telečje meso po din 14 oziroma din 16; svinjsko meso po din 16, oziroma din 18, slanina po din 20. V Pollakovem procesu zaradi obtožbe krivde konkurza so bili .pred okrožnim sodiščem v Ljubljani oproščeni vsi štirje obtoženci, bivši delničarji Pollakove usnjarne, ki pripadajo vsi rodbini (dva sinova, hči in zet). Sodišče je zavrnilo nove zahteve, ki so bile dVi.Jnjene po zaključku konkurza. Državni pravdnik si je pridržal zakoniti rok, da eventualno predlaga revizijo postopanja. Novo bolnišnico so te dni otvorili v Beogradu. Beograd se naglo veča. Zato nedvomno potrebuje novo bolnišnico, ki bo imela več sto postelj. \ toi • '» •, t t.)** Smrtna nesreča pri premiku. Na glavnem kolodvoru so kolesa vagona, ki ga je odbila lokomotiva, odrezala 36 letnemu premikaču Josipu Petrovčiču obe nogi ipod koleni. Petrovčič je umrl vsled prevelike izgube krvi. — Nesreča se je zgodila na ta način, da se je Petrovčič z nogo zataknil med tračnice in je ni mogel več izvleči. MARIBOR ie Protestira iproti nameri ravnateljstva, da •jpfeime v službo kot blagajnika g. Bučarja. svoj sklep utemeljuje tako-le: V dobi, ko ki tanogo intelektualcev brezposelnih, takih, z mnogimi težkočaini finančnega značaja hq '^čali svoje študije, ni umestno in pravilni.Ustavljati ljudi, ki prejemajo od države šča k- P0|k°inino- S splošno socialnega stali-sp °i tako postopanje bilo torej povsem liano« 0 'n delavstvo želi, da se pomaga od-l’otr °k sprei|Iie v službo ljudi, ki so kruha res cenie,, ' teh vidikov naproša delavstvo ložai? ravnateljstvo, da preuredi nastali po-lav-J • “krene potrebno za pomirjenje de-’ tva in da zadosti pravičnosti1.« šil dnnS^ sestanek vsega delavstva se bo vr-- e 18. t. m. z začetkom ob 17. uri v tovar niški ln- z začetkom oh uri v tovar- 7uiinnikr« Dnevni red: Poročilo obratnih Obravnaval? mezdnei» gibanju, o izplačilu itd. ve se bodo tudi druge važne zade- „ . Š^A,RJF pRI SEVNICI orl en*d ^ii^r10 J šmar'° l°hko vidimo dnevno od ranega jutra do poznega večera socialni «ut učencev mezelo mladih s0,c!ami ,ut sk-ki’ .'....j.!, Pomočnikov, ki vzorno skrbi,° za napredek svo,^ delodajalca, ki ;im Sh M3- V d° k.r-.d^vno izdelanih moš-1 ,k * hran° m ! dese‘ di“- - Naše pre-Šmane se seveda razen z industrijo, tudi s k or P°nafa / t0Č/‘mCanli alkoholnih pijač ^ °ro v vsaki drugi hiši.________ Kupulte samo pri nailta oglaševalcih! Načrt regulacije Drava predvideva, da bodo dela izvršena v etapah in sicer v teku šestih let. Za dovršitev teh del bi bil potreben znesek 97 in pol milijona dinarjev. Z regulacijskimi deli so pričeli pri Št. Janžu na Dravskem polju. Želeti bi bilo, da bi se regulacija Drave res v celoti izvršila, ker bi to silno koristilo vsem prizadetim posestnikom, na drugi strani pa bi se s tem omogočila zaposlitev brezposelnih delavcev. Seveda bi morale biti mezde primerne današnji1 draginji, da bi zaposleni delavci pri tern težkem in nevarnem delu dobivali odgovarjajoče prejemke. Le tako bi bilo s temi javhimi deli pomagano prizadetim delavcem, koristi- od tega pa bi imeli tudi obrtniki in kmetje, ter vse naše gospodarstvo. Povišanje cen nusu. Banska uprava v Ljubljani je odobrila mariborskim mesarjem povišanje cen mesu in sicer: govedina I. od din 14 do din 16, govedina II. od. din 12 doi din 14, teletina od din 12 do din 14„ svinjsko meso od din 16 do din 18, slanina oo din 16 do din 18, salo diTi 20 in mast din 22. To so torej odslej uradno dovoljene cene mesu v našem mestu. To povišanje cen bodo vsekakor hudo občutili konzumenti, povdariti pa je treba, da so že doslej nekateri mesarji prodajali meso celo po višjih cenah, kakor sof sedaj uradno določene. Ta primer pač najbolje kaže. da bi pristojna oblast morala istočasno, ko se ie meso (kot tudi druge življenjske potrebščine) znatno podražilo, skrbeti zato, da bi se bili temu primerno zvišali tudi prejemki, tako delavcem, kakor tudi uradnikom, ker je jafeno, da kupna moč koirzumentov pada z dneva v oan in bo to imelo hude posledice za vse gospodarstvo. Tega’ naj se zavedajo vsi; ki odločajo o razmerah, ki danes vladajo pri nas. Sumljivi nepopolni seznami. Po mestu že dolgo časa krožijo seznami članov neke zveze! ki pa so na prvi pogled nepopolni. Vlada splošno prepričanje, da so znani izdajatelji, namenoma izpustili iz tega seznama 'gotove družabno uglednejše in gospodarsko močnejše osebe, ki niso samo člani te zveze, ampak tudi organizacije, ki je ta seznam izdala. Tako početje se nam zdi skrajno nemoralno in zgublja na ta način seznam svoj namen in efekt. Ljudje se radi takšnega strankarstva upravičeno zgražajo. Seznam sicer nosi označ-ko »I« in hoče na ta način nekako opravičiti svojo nepopolnost, češ, saj drugi pridejo na vrsto v prihodnjem seznamu »II«. Toda tega seznama »II« ni, pa ni od nikoder, čeprav ni nikakega povoda za čakanje, ker imajo znani izdajatelji tudi za tiskanje seznama »II« predvsem dovolj denarnih sredstev na razpolago, ipa tudi časa. Če ne prej. ob volitvah v mestno občino se bo vsa zadeva do konca razja- snila. Ne nasedajte tujim agentom. V našem uredništvu se je zglasila jokajoča žena železničarja, ki je dolga leta služil v tukajšnji delavnici, pa ga je nek tuj prišepetalec premotil z obljubami, da je preko noči ušel čez mejo, kjer je upal najti boljši zaslužek. Revež je mslil, da bo lahko tam toliko prihranil, da bo s tem tudi njegova rodbina tukaj boljše živela kot doslej. Sedaj pa je pisal zenii da mora tam še mnogo več delati kot tu, zasluži res več, a moia plačevati tudi višje cene in mu tako nič ne ostane. Pa tudi če bi mu kaj preostalo, ji ne bi smel ničesar poslati preko meje. In tako živi sedaj žena s 4 otroci brez vseh sredstev v največjem obupu. Mož pa je zgubil vse. kar je plačeval v pokojninski fond Izogibajte se torej takšnih nevarnih agentov in jih javite policiji, da ne bodo ustvarjali še novih nesreči Hrvatski književniki prispejo danes v Maribor, ki jim pripravlja prisrčen sprejem. Zvečer ob 8. uri bo v gledališču velika kulturna prireditev. III. umetnostni teden je bil otvorjen dne 11. maja v mali dvorani »Sokolskega doma«. V okviru umetnostnega tedna je prirejena raiz-stava 8 književnih, 4 kompozicijskih del in 45 del likovnih umetnikov. Odprla poštnih paketov. Radi ukinitve ain-bulančMe pošte pri vlaku, ki odhaja iz Maribora ob 20.55, bo morala kolodvorska pošta od 19. maja dalje odpravljati pakete za smer 'roti Ljubljani in Zagrebu ob 17.55 v dveh sm-bulančnih poštah. Opozarjamo odpošilja.telje, da bi po možnosti predajali svoje pakete mariborskim poštam že predpoldne ali popoldne vsaj do 16. ure, da booo lahko odpravljeni z najugodnejšo priliko. — Upravnik. Društvo »Šola in dom« priredi v četrtek, dne 16. maja ob 20. uri v dvoratii »Ljudske univerze« na Slomškovem trgu predavanje o temi: »Dijaki in njih profesorji«. Govoril bo g. prof. Jan Šedivy. SLIKE ZA LEGITIMACIJE izvrši takoj FOTO JAPELJ, gosposka 18-1. Premeščen je v notranje ministrstvo komisar obmejne policije g. Stevo Krajnovič. Na svojem dosedanjem službenem mestu se je izkazal kot objektiven in koncilijanten, zlasti tudi napram podrejenim. Odhod em;grantov. Zadnje mesece je bivalo v Mariboru večje število židovskih emigrantov ki s.o pribežali k nam iz Gradca, Dunaja in celo Berlina. Nekateri so se pripeljali kar ? vlakom, seve tajno, deloma v tovornih vlakih, drugi zopet so prestopili mejo v bližini Št. lija in hodili nato peš proti Mariboru. Do Spiel-felda so se lahko pripeljali z vlakom in če so se tam javili pri Gestapu, jjh je ta običajno zvečer ali zgodaj zjutraj sama odposlala preko meje k nam. Nekateri emigranti so pripovedo vali, da so prišli z njimi do meje tudi češki in poljski begunci, da bi prestopili naso mejo in so se skrivali pri bližnjih kmetih ob meji, Večinoma pa so jih nemšKi kmetje sami javili nemški policiji, ki jih je nato aretirala in odposlala nazaj z vlakom. Židovski emigranti so bivali po tukajšnjih hotelih, kjer je skrbela za nje židovska cerkvena občina, a ta dni so se vsi odpeljali proti jugu, kjer so jim jdrcdili daljnjo bivanje, 1 - O posto- panju naših oblasti so se izražali emigranti zeio povoljno in so .s hvaležnostjo spreieii gostoljubje, ki so ga bili tukaj deležni. Bili so iz najrazličnejših poklicev, manuelnih in akadeni skih, tudi ženske. Začarana dvorana. Največja dvorana v Mari' boru je v »Sokolskem domu«, za 2000 do 2500 ljudi. Spodnji prostori te dvorane merijj okro 425 kv. m, poleg tega pa je še na razpolago prostorna galerija in veliki stranski prostori. Poleg. , te .divorane je Zboroval-.c a v Mariboru na razpolago še nekaj manjših dvoran vendai je med temi ena, ki je gotovo najbolj čudna, ker je po potrebi enkrat večja, drugič manjša Dasi je v tej dvorani normalno baje komaj za 300 ljudi prostora, vendar poročajo od časa do časa listi, da je tam zborovalo oo 150C, včasih po 12.000, če je, pa kakčno večje zborovanje, M kar po 20.000 ljudi. Za to dvorano nas Mariborčane lahko zavidajo zborovalci v drugih mestih, ker pač dvomimo, da bi imeli še kje drugje na razpolago tako, človek bi rekel, začarano dvorano, kakor pri nas. Da bi le nevoščljivci ne pogruntali skrivnost te dvorane, in si še sami zgradili tako, kakor je ta v našem mestu. Tako se je v stoletju teh nike uresničilo čudo, ki so ga Ribničani po skušali, ko so stene svoje cerkve tiščali narazen, pa so zgubili samo svoje suknjiče, ki so jih položili ob cerkvenem zidu na prostem. Nov vozni red na progah mestnega avtobusa stopi v veljavo dne 11. maja. V mestnem po-merju bo obratoval avtobus glavni kolodvor-Betnavska cesta do 21. ure zvečer. Avtobusi proti Pobrežju vozijo sedaj samo štirikrat dnevno do Vrazove ulice in ne več v Marija Brezje Na progi Maribor—Tezno sta vstavljeni dve novi vožnji ob 18.40 in ob sobotah, nedeljah ter cerkvenih praznikih ob 19.52. — Na Maribor ski otok vozijo avtobusi trikrat dnevno v vsakem vremenu in sicer ob 9., 13^ in 18. iri ter se dvajset minut nato vračajo. — V Slovensko Bistrico vozi avtobus ob nedeljah ob 21.30, ob 18.30 pa sanvo do Zg. Polskave. V Ptuj vozi avtobus 10 minut prej kot dosltf in tako tudi iz ‘Ptuja v Maribor. V Sevnico vozi avtobus ob nedeljah ob 18.30. V Sv. Martin vozi ob 19. uri, v Radvanje in Limbuš je ob nedeljah in praznikih vpeljana vožnja ob 10. in 20. uri. Do Sv. Areha na Pohorju vozi avtobus ob nedeljah in praznikih ob 6.30 in 17.30 db odcepa poti 850 m pred Arehom, Nazaj pa vOzi avtobus tu ob 7.50 in 18.50, Sicer je vozni red nespremenjen. Narodno gledališče. Sreda, dne 14. maja ob 20. uri:: »Literarni večer hrvaških književnikov«. Četrtek, dne 15. maja: zaprto. STUDENCI PRI MARIBORU Nočni nemiri. Že večkrat smo na tem mestu iznašali pritožbe glede neznosnih nočnih nemirov, ki se dogajajo, v naši nekdaj mirni občini. V noči od nedelje do ponedeljka pa smo že zopet doživeli kravale, kakor na fronti.. Začetek teh nočnih nemirov je bil na vogalu Krpanove tn Aleksandrove ceste, kjer so se delile klofute in bliskali noži, sreča je samo, da ni bilo treba nastopiti reševalnemu oddelku, Nadaljevanje te birme se je vršalo v zgornjem delu Radvanjsike ceste, kjer so tudi streljali ž revolverji, obenem pa' kričali, Kakor zverina v zverinjaku. Vit . •. Vfc; -i »titjo »I’ j ' s i- »‘ijit* Razumljivo je, da se prebivalstvo, katero je vsled nemira prikrajšano na spanju in ppčitku . razburja in odločno zahteva od pristojne Oblasti ter varnostnih organov, da ukrenejo vse potrebno in preprečijo te nočne nemire in razgrajanje. Prebivalstvo ■,•»* <• e-, n mi 1.9 it zahteva red in mir. HRASTNIK S. Urlep Ivan petinsedemdesetletnik. V petek, dne 17. maja t>.o poteklo 75 let, odkar se je rodil eden najvidnejših pijonirjev hrastniških delavskih organ zacij in delavskega gibanja, s. Urlep Ivan. Kot sin revnih starišev-kočarjev iz Slivnice pri Celju, je mioral že v nežni mladosti z doma, s trebuhom za kruhom. Ijdinjal se je kot pastir in pozneje kot hlapec pri kmetih do vpoklica k vojakom. Po .dokončani štiriletni vojaški službi pa se ni več vrnil na kmete, temveč se je raje podal v rudarski revir in sicer si je zaenkrat izbral Hrastnik. Da, »zaenkrat« je dejal prijatelju, s katerim sca dne 1. oktobra leta 1889. skupaj priromala v črni revir, kaiii ko sta si nekoliko ogledala ta »jgr^bens sla takoj ugotovila, da tu ne bos‘ta dolgo, k/cč-jemu čez zimo, potem pa bosta šla drugam. Toda usoda je hotela drugače. Namesto ene je pretklo že 51 zim, med tem pa je misel na selitev seve že davno opustil in vztrajal pri rudniku ipolnih 42 let. Seve ‘>e je med teni oženil, sledila je številni družina, za katero ie bil in je še danes, ko so otroci že odrasli, nadvse skrben oče in rednik. V delavskem, gibanju se je pričel udejstvovati ko je bilo to gibanje pravzaprav šele * povojih. To se pravi takrat, ko se ,e o nekakšnih organizacijah kvečjemu le sušimo. Krepko se ie oprijel naukov o socializmu m delavski samozavesti, ki so jih tod širili ss. Čobal socialni zaščiti. Predavala bosta ss. dr. Reis-man in Eržen Viktor. Pridite vsi! Stavka keramičnih delavcev v Libojah se nadaljuje Keramični delavci’ v Libojah se bore za svoje najskromiiejše pravice. Tovarna je odklonila sporazum, ki bi ga bila lahko sklenila za tako nizko ceno, da bolj nizka ne more biti. Podjetje je 1. 1932. znižalo delavske mezde za 20 odstotkov in v akordu za 63 odstotkov in šele v letu 1938. je dobilo delavstvo vrnjeno od 7 do 12 odstotkov. Namesto povišanja ,plač, ki bi bilo primerno z ozirom na rastočo draginjo, je dalo podjetje 1. januarja delavstvu doklade po din 2 na šiht. Potem se je branilo plačevati po kolektivni pogodbi, delavce pa, ki so to zahtevali je, ako so nastopili pred sodiščem, vrglo na cesto. Nazadnje je odpovedalo pogodbo. Pri pogajanjih pa je vodstvo tovarne odklonilo dopuste, naturalne dajatve, jamstvo za temeljne mezde z A akordna dela itd. Nazadnje je ponudilo din 4 povišanja mezd na šiht. Delavcem ni preostalo drugega kot da so zastavkali. Delavstvo v Keramični tovarni zasluži podporo vsega delavstva. SDSZJ vodi ta pokret, ki mu želimo čimprejšnjega in čim boljšega uspeha! KRANJ Še vedno 1208 brezposelnih zaznamuje tukajšnja ekspozitura Bor^.e dela koncem apnla. — Število brezposelnih se je tekom zadnjega meseca znižalo samo za 223, kar je posledica redukcij v tovarnah in slabe gradbene sezone. Borza dela išče trenutno: 1 žagarja, 7 hlapcev, 1 lesnega delavca, 5 kmetijski1! dekel, 2 mlada fanta za pomoč v trgovini, I mlinarja, 1 hotelsko perico, 2 kvalificirani kuharici, 9 služkinj in 10 težakov. Hotel »Jelen« je zopet dobil novega lastnika. »Ljudska hranilnica in posojilnica«, ki ]e bila dioslej lastnica hotela »Jelen«, je prodala hotel »Gorenjski kmetijski zadrugi-. Po »Gc-renjčevih« informacijah bo hotel služil zadrugi za skladišča; v njem pa bo tudi sedež kmečkih in gospodarskih .organizacij. Sam hotei v gostilniškem pomenu besede bo pa preurejen v restavracijo. — »Gorenjec« ne poroča, ali bo v preurejenem hotelu tudi še v naprej vsako nedeljo ples. Ta list je prav zadnji čas brezobzirno nastopil proti plesnitr- šolam, ki 'o se vršile v mejah dostojnosti, v veselem razpoloženju, ki ga ni povzročil alkohol. Dočim je »Gorenjcc« delavsko kulturno društvo napadel I radi plesne šole, ni nikdar napadal n.jenmika-hotela »Jelen«, odnosno posojilnice, ki se rri oddaji hotela z najemniko n ne pogodi tako, da bi ne smel prirejati plesnih prireditev. — Morda bi pod takimi pogoji bila najemnina za par sto dinarjev nižja, ali v tem vprašanju se izključuje vsaka debata za ustanovo, ki je sorodna »Gorenjcu«. — »Ljudska hranilnica in posojilnica« je kupila hotel »Jelen« šele pred petimi leti od tovarnarja Zabrc'a. Književnost Iz teSke Vznemirljiv dogodek v Pragi 6. majnika 2 krat na smrt obsojen. — Kv« •. * s. %. < Der »Neue Tag« z dne 8. maja poroča, da je izjemno sodišče v Pragi dne 6. majnika obsodilo 45 let- starega državljana Protektorata Alotza Čeha iz Slivna pri Mladi Bolesluvi kot nasilnega zločinca radi umora :n radi zlobna po § 1 od njem potne srage. Ni ga poklica, v katerem bi ne bila vsaj delno zastopani, v katerem se ne bi udejstvovala. Toda, ko bi bilo samo to delo, a kaj*, ko se vrneš vsa izmučena i/ svoje službe domov, te čaka spet v vsakem oglu delo. Blagor tebi, ako imaš dom in stariše, ali pa vsaj zaslužiš toliko, da si urediš svoje življenje tako, da ti ostane še toliko časa, da prideš v družbo, da se udejstvuješ v svoji delavski organizaciji. A čim se poročiš, pade na tebe skrb za družino, vzgoja otrok in polnj stvar:, ki ti onemogočajo, da Se posvetiš organizaciji s tisto ljubeznijo, kot si želiš. Zato je dolžnost nas mladih, d'a se posvetimo rasnemu delu, ženske pa, ki so vezane na dom in vzgojo svojih otrok podprimo, da naim vzgoje rod, ki se bo zavedal svojih človeških pravic in dolžnosti. Delavsko dekle, bodi ponosna na svoj poklic, okleni se z vso ljubeznijo svoje organizacije, kajti le tako si boš izboljšalo svoje življenjske razmere. Ti pa, delavska žena, posvet; vzgoji svojih otrok največjo pažnjo, kajti le krepak rod bo lahko ustvarjal boljšo bodočnojt. d Š. Odgovor sotrpinki. Kot žena, ki imam precej izKušenj, bom mogoče posedala tudi kak- šen dober nasvet sotrpinki, ki. se je oglasila pretekli teden s svojim vprašanjem v »Delavski Politiki«. Fo' moje je kriva moževih sprememb zelo velikokrat žena .sama. Mogoče ne najde žena časa, kadar jo mož povabi, na sprehod, ostaja raje doma, se popolnoma posveti otrokom, ki jih razneži do skrajnosti, da postanejo neznosni, za moža pa se niti prav ne zmeni. Take reči odtujijo moiža ženi, zlasti še, ako je mož občutljiv. Mogoče je tudi, da ima slabo družbo in zato zahaja na stranpota. Ako je krivda na ženi, bo vedela, kaij ji je storiti. Ako pa ima mož slabo družbo, naj ga žena poskuša spraviti v kakšno delavsko organizacijo, da se bo udejstvoval. Zelo mnogo lahko vpliva na moža- tudi kakšen funkcijonar delavske organizacije, ako se mu žena zaupa in ga poprosi za pomoč1, da spregovori z možem pametno besedo. Ako pa bo mož dostopen za delo v delavskem, gibanju, potem naj skuša žena, da sodeluje z njimi Moj mož ie bil nekoč vedno v gostilni in s. prijatelji, odkar ie v delavskem gibanju, je postal ves drug. Tudi jaz sem bila sprva nasprotna temu, da. se je oprijel dela v organizaciji, mislila sem si pač, sedaj je bil malo1 doma-, odslej bo še manj. Pa je bilo kmalu drugače. Ako je mož zaposlen v organizaciji, potem žena vsaj ve„ kje se nahaja in da se mu ne more zgoditi ničesar hudega. Ako pa zahaja na stranpota, naj žena skuša zlepa govoriti z njim in mu predočiti, kam to pelje. Tak razgovor naj žena naveže z mo'žem samo tedaj, ako je razpoložen za to. Nikdar pa žena ne sme kazati ljubosumnosti. S tem bi ga še bolj razdražila in odtujila sebi in otrokom. Mogoče sem’ prav svetovala. Veselilo me bo, ako bo pomagalo. Sotrpinko pozdravlja delavska žena — C. A. s P. Prežgana juha 2 bokala vode, pol žličice soli, četrt žličice kumine, četrt žličice .popra, 2 žlici masti, 2 žlici moke, 1 ali 2 jajci, 2 kosa opečenega kruha. Pristavi vodo. Kadar zavre, posoli, po-! popraj in vrzi kumino noter. Medtem naredi prežganje: raztopi mast, kadar je razbeljena, vsuj moko in mešaj, da lepo zarumeni- a se ne prismodi. Vrzi v krop inl zmešaj. Razbij jajca in stepi le toliko, da se rumenjaka razlezeta. Vlij v juho in. rahlo premešaj. Zreži opečeni kruh na male koščke in serviraj. Ajdovi žganci 2 bokala vode, 4 kupice ajdove moke. pol žličice soli, eno žlico masti, po volji ocvirkov ali mleka. Pristavi vodo in kadar zavre vsuj vanjo moko. V sredo vtakni kuhalnico (seve-: da leseno), posoli in pusti vreti približno petnajst minut., n-e da. mešaš. Potem odlij nekoliko vede, dodaj žlico masti in dobro premešaj, Ida ne ostane nič moke suhe. Zajemaj s kuhal-| nico večje kose žgancev in jih z vilicami na-i skubi v skledo. Zabeli jih z ocvirki ali pa po-jlij s toplim mlekom. , Močnik 2 bokala vode, poldrugo kutico moke, eno jajce, 2 dobri žlici masti, pol žličice soli. Pri-I stavi vodo inl posoli. V majhno skledo razbij jajce, vsipaj moko polagoma in vmešavaj s prsti, da dobiš majhne kepice in jih pomeči v j krop. Prihrani dve do tri žlice moke, iz kate-I re naredi na masti1 lepo rumeno prežganje in j kr je gotovo, ga vsuj v močnik. MaJ-o preme-j šaj. da se prežganje razdeli enakomerno-. To I je dovolj za šest porcij. Ali mislite, da je kaj takega mogoče, da bi bil za občinskega odbornika človek, ki je prej sedel pet let radi zločina umora svoje žene i® svojih otrok dvojčkov? Grobnica iz 1. 1080. pred našim časnim Štetjem. Profesor egiptologije na strasburški uni-■ verzi, Pierre Montet, je pri svojih raziskova-| njih v Egiptu odkril v Sam-el-Hagar (Taniš) po-j polnoma nepoškodovano grobnico, v kateri se i nahaja sarkofag z mumijo egiptovskega kralja ' Psusenesa, ki ie umrl leta 1080. pred n. č.š-V grobnici so našli tudi bogat zaklad z različnimi dragocenostmi. Vse najdenine bodo d ali v muzej v Kairu'. (»Republikaner«.) Razvoj sovjetskega letalstva. Berlinska ».Na-tional-Zeitung« je prejela iz Moskve poročilo svojega sotrudnika, da je dne i. maja startalo istočasno 4494 sovjetskih vojaških letal. Takšnega nastopa letalstva v podobnih prilikah doslej sploh ni bilo. Niso ©a pri tem morda kazali zastarelih modelov, ampak popolnoma ' moderne stroje .z veliko brzino, ki jih v zad-1 njem času gradijo. Delavski pravni svetovalec Obljuba zakona (Mozirje) Vprašanje: Z zaročenko, s katero sva se razumela preko 6 let, sem se nameraval poročiti. Dolgo časa je s poroko odlašala, končno sem ji stavil pogoj, da- se takoj poročiva, ker se mi je mudilo radi prevzema posestva, sicer — tako sem ji rekel — se bom moral pač z 'drugo poročiti. Tudi to ni ,'ič pomagalo, zato setn se poročil z drugo in sedaj mi grozi s tožbo, s katero namerava zahtevati povrnitev škoue vsled obljube zakona. Ali s tožbo lahko uspe in ali lahko naperi proti meni tudi kazensko tožbo? Odgovor: Iz Vaših navedb je razvidno, da ste storili vse, da bi se z zaročenko poročili, vendar pa do tega ni prišlo izključno vsled njene krivde. Razumljivo je v Vašem primeru še prav posebno vsled prevzema posestva-, da niste hoteli čakati na njeno privolitev še v naprej. Ker je torej zaročenka kriva, da do poroke ni prišlo, nima napram Vam nikakih imovinskih zahtevkov. Tudi kazenske tožbe ne more naperiti proti Vam vsled tega, ker ste jo v resnici nameravali poročiti, i e pa ji samo govorili, da jo boste poročili, čeprav take volje niste imeli. Potrdilo v nemščini (Radelca) Vprašanje: M,oj sin je v Nemčiji kot sezonski delavec. Ker skrbi za mater, bi zanjo lahko dbbival draginjske doklade, do katerih j>a ima pravico le, ako dobi tozadevno potrdilo domovinske občine. Sin je poslal potrdilo, pisano v Ali res nimate Se sreCke dri. razr. loterijeT Sporočite čim prej svoj cenjeni naslov na navadni dopisnici: hiši sreče, bančni poslovalnici BEZJAK MARIBOR, Gosposka ulica 25 nemščini, katerega naj bi overovila občina. — Občina potrdila ni hotela overovit, ker je pisano v nemščini. Kaj naj storim? Odgovor: Oblasti so dolžne poslovati v narodnem jeziku, t. j. srbohrvdV:mi ali slovenščini. Niso pa dolžne overavljati v drugih jezikih pisane vloge, vsled česar ie postopanje občine popolnoma pravilno. Pomagate si lahko-na ta način, dla zahtevajte od občine, da Val*1 izstavi v slovenščini pisano potrdilo z isto vsebino, kot je na poslanem potrdilu, katero daste zapriseženemu1 tolmaču prestaviti v nemščino, nakar ga bo sin lahko uporabljal, ako nemške oblasti zahtevajo potrdila le v nemščini. Priposestvovanje parcele (Meža) Vpraianje: Starši so leta 1908. kupili kočo z nekaj zemljišča. Pri kupni pogodbi so bili navzoči sosedje, ki so pokazali meje, katerih so se stariši in njih sosedje držali. Leta 1926. je kupil sosedovo posestvo drug lastnik, ki je do lanskega leta priznaval mejo med obema posestvoma, kot, so se ji držali stariši in sosedje. Lansko leto si je pričel lastiti nov kos parcele, sklicujoč se na mapo. Ali so moji stariši že priposestvovali sporni del parcele, čeprav je v mapi drugače pisano? Odgovor: Ako je sosed do lanskcgi le*a, t. j. 13 let pripoznaval, da so Vaši stariši lastniki sporne parcele in ker so Vaši stariši že preko 30 let v miru posedovali to parcelo, ste sporno parcelo priposestvovali in imate pravico zahtevati, da se sporni del parcele pripiše k Vašemu posestvu. MALI OGLASI naši eitateif! kapa* tef o akicentfie pri Batih ln««rentll»! Popravila vseh vrst koles, iivalnih strojev kakor emajliranje in poniklanje vseh nadomestnih del za kolesa. BOGOMIR GRUBER, palača dr. Sedaja, Valvazorjeva ul. 30, smer Ftankopanova ulica. FRANC REICH ER, MARIBOR Trlaika cesta 18, se priporoča oral. obHnstv* za izdelavo oblek za gospode in dam* p« arf* nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelav«, , 80 SJ 62 • 6 > 72 78 84 Ootove dečve obleke (Dlrndl obleke) Magdalenska o b I a t 1 1 n i c a A. Kumperliak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Dvofakova ulica — (smeCFrankopanova ul.) Ženska krila ; 49, 59. 72, 8>. Ženske bluze: 29, 3i, 37, 49 65. Priporoča se SPECERUSKA TROOVllNA Delavski dom 1.11t l Maribor. Frankopanov« aPca I. Zahtevajte Ktno h povsod knl b pedoo 12 Delavske pekarne v Nurlboru. Itdala in arelule Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.