PoStnlna plačana v gotovini Leto Xa, Št. 40 (r,JUTRO" XX«, St Z29 b) Ljubljana, ponedeljek 2. oktobra 1939 Cena 2 Din UpraviuStvo ujuDijarm, tCnaiijeva 6 — Telefon St 3122 3123, 3124. 3125 3126. bisera tm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al. - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajskj trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Cel te Kocenova ulica 2 — Telefon «t 190. Podružnica Jesenice: Pri trolodvoru St 100. Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlle: v blS dr. Baum- etirtncr-ia PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul 5. Telefco St 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velia po pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455. Celje. JJtrossmayerjeva ul L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi pc tarifu. kancelarju Hitlerju Diplomatski posveti v Berlinu — Teden usodnih odločitev — Italiiansko sodelovanje pri nemški mirovni akciii — Svet v pričakovanju italijanskih sklepov Berlin, 1. oktobra, br. Kakor napovedujejo v tukajšnjih dobro poučenih diplomatskih krogih, je treba ta teden računati z izredno važnimi dogodki, ki utegnejo biti še polni novih presenečenj in zelo dalekosežnih odločitev. Včeraj napovedano sklicanje nemškega državnega zbora, ki se bo sestal proti koncu tega tedna, prihod italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlin ter skoraj neprestana posvetovanja vodilnih nemških državnikov pri kancelarju Hitlerju kažejo na to, da se pripravljajo velike odločitve. Kolikor pa je mogoče že sedaj presoditi, se snče glavna diplomatska delavnost okrog nemške mirovne akcije. Nemčija bi želela, da pride sedaj, ko je dosegla svoj cilj na Poljskem in se sporazumela tudi z Rusijo, do sklenitve miru in bi bila pripravljena za to ceno doprinesti tudi žrtve, vendar pa le pod pogojem, da Anglija in Francija priznata nemške osvojitve na Poljskem in prepustita Nemčiji svobodne roke glede bodoče usode Poljske. Iz Pariza in Londona že vnaprej odklanjajo take mirovne pogoje in izjavljajo, da ni mogoče govoriti o sklenitvi mirn, dokler ni obnovljena neodvisnost Poljske. Ker torej kaže, da Nemčija s svojo akcijo ne bo dosegla zaželenega cilja, ni dvoma, da bodo te dni v Berlinu razpravljali tudi o ukrepih za primer neizprosnega nadaljevanja vojne. Baš s tega vidika je pričakovati presenetljive in dalekosežne sklepe, pri čemer bo igralo odločilno vlogo stališče, ki ga bo zavzela Italija. 'onsen Članovega sestanka Itn! državniki Hitler bo naprosil Italijo za posredovanje za dosego miru z Anglijo in Francijo Berlin. 1. oktobra br. italijanski zunanji minister grof Ciano je na povabilo nemške vlade snoči krenil s posebnim vlakom iz Rima in je prispel danes popoldne ob 15. v Berlin. Na kolodvoru ga je pozdravil zunanji minister Ribbentrop z vodilnimi uradniki zunanjega ministrstva in posebe odposlanec kancelarja Hitlerja. Na-vzočno je bilo tudi vse osebje italijanskega poslaništva. Po pozdravu z navzočnimi se je grof Ciano odpeljal na italijansko poslaništvo, cb 17. pa se je odpeljal v nemško zunanje ministrstvo, kjer ga je že pričakoval zunanji minister Ribbentrop. Se nocoj bo grofa Ciana sprejel tudi kancelar Hitler. Berlin. 1. okt. br. Cianov obisk je vzbudil v tukajšnjih političnih krogih ogromno pozornost. Še nocoj se bo italijanski zunanji minister sestal z nemškimi državniki. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi v Berlinu, bosta Ribbentrop in Hitler Cianu obrazložila pogoje, pod katerimi bi Nemčija sklenila mir s Francijo in Anglijo. Italijanski ministrski predsednik Mussoli-ni bi naj na tej osnovi prevzel vlogo posredovalca. Razpravljali bodo tudi o možnosti skupne akcije za primer, da ta akcija ne bo imela uspeha. London, 1. oktobra, s. Današnje angleško in francosko časopisje tolmači Hitlerjevo povabilo grofu Cianu, da pride v Berlin. kot nov obupen poizkus Nemčije, da doseže mir. Ker se je pomoč Rusije v prizadevanju Nemčije, da bi dosegla mir na podlagi razdelitve Poljske, izkazala kot dvomljiva, se obrača sedaj Neirčija na Italijo, katere iskrena prizadevanja za mir so po vsej Evropi našla splošno vpošte-vanje in priznanje. Rim, 1. oktobra. AA. Glavni predmet komentarjev italijanskega tiska je berlinsko potovanje italijanskega ministra za zunanje zadeve grofa Ciana na eni ter sklicanje nemškega državnega zbora na drugi strani V zvezi s tem naglaša italijanski tisk, da bo prihodnji teden prinesel več dogodkov velike važnosti na polju zunanje politike. Gotovi listi celo pravijo, da bo prihodnji teden zgodovinski teden za Evropo. »Gazeta del Popolo« pravi ° potovanju grofa Ciana v Berlin, da zadostuje. ako se naglasi veliki pomen, ki ga ima Italija v sedanjem trenutku in da se da na osnovi tega sklepati, kako važen je obisk grofa Ciana v Berlinu. London, 1. oktobra. AA. Reuter. Politični krogi v Londonu smatrajo, da bi mogel biti prihodnji teden zelo dramatičen. Londonski krogi naglašajo, da odrejata sedanji mednarodni položaj dva činitelja, prvič dejstvo, da je Nemčija odslej zvezana s Sovjetsko Rusijo izt drugič, da sta Francija in Anglija odločeni odbiti mirovno ponudbo Adolfa Hitlerja. Berlin, 1. oktobra. AA. (DNBi Berlinski dopisnik »Hamburger Fremdenblatta« naglaša pomen obiska grofa Ciana v Berlinu. Ciano je prihajal ob važnih prilikah pogosto v Berlin. Toda noben čas ni bil bolj odločilen kakor sedanji. Modra in dalekovidna Mussclinijeva politika je dala Italiji vodilno vlogo v številnih nevtralnih državah, ki so priznale absurdnost tega spopada in ki želijo mir v novi Evropi, organizirani na pravici. Prijateljstvo med Nemčijo in Italijo je tako tesno ker imata enako pojmovanje, kar se ie pokazalo tudi v obeh odličnih dneh. To prijateljstvo predstavlja dejstvo s katerim bodo morale zapadne sile vedno računati. Vedno, kadar je v Evropi bila usodna ura, sta se Nemčija in Italija znašli za konferenčno mizo ter sta se sporazumeli v imenu pravice Razgovori so le Berlin, 1. oktobra, z. Kancelar Hitler je imel zvečer v navzočnosti Ribbentropa dolg razgovor z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom v kancelarski palači Razgovori se bodo jutri dopoldne nadaljevali in najbrže že popoldne zaključili Z merodajne nemške strani pravijo, da gre pri teh razgovorih za konzultacijo v smislu italijansko-nemškega pakta slično oni, ki je bila konec avgusta neposredno pred pričetkom nemške akcije na Poljskem. Dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča v zvezi s tem. da ni pričakovati, da bi ponesel grof Ciano iz Berlina že kake konkretne mirovne predloge Hitlerja, na podlagi katerih bi naj Mussolini posredoval v Parizu in Londonu. V glavnem gre le za to, da Hilter informira Mussoii;'i.ia, kako stališče zavzema Nemčija v sedanjem mednarodnem položaju in kai namerava storiti v bližnji bodočnosti. Zato je treba še počakati, da se bo videlo, ali je to že dovolj, da bi mogel Mussolini prevzeti posredovalno akcijo. Po vsem tem izgleda, da tudi Chamberlain jutri še ne bo imel prilike, da bi že odgovoril na nemške mirovne ponudbe. V ostalem pa poudarjajo v merodainih nemških krogih, da je sedaj napočil čas. ko se mora položaj razčistiti in razjasniti tudi razmerje med Rimom in Berlinom. Hitler želi. da se nemško-italijansko razmerje v vsakem pogledu razčisti Zato bo državni zbor sklican šele proti koncu tedna, ker bo Hitler počakal na odgovor Mussolinija. Nemška vlada ne more ostati še nadalje pasivna in se mora odločiti, da ali sklene z zapadnima velesilama mir ali pa nastopi proti njima z vsemi sredstvi. ftlerjev mirovni predlog t, O usodi Poljske odločata samo Nemčija in Rusija Z, Konferenca petih velesil, ki naj ugodi nemškim in italijanskim kolonialnim zahtevam Amsterdam, 1. okt. s. Berlinski dopisnik »Telegrafa« poroča iz dobro informiranih viTov, da namerava kancelar Hitler staviti zapadnima velesilama nov mirovni predlog, in sioer preko italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Kancelar Hitler je imel včeraj popoldne in zvečer dolga posvetovanja s člani nemške vlade ter vojaškimi strokovnjaki. Razpravljali so o tej nemški mirovni ponudbi, ki jo bo Hitler sam objavil v nekaj dneh na seji že sklicanega državnega zbora. Po vesteh iz zanesljivega vira bo vsebovala nemška mirovna ponudba v glavnem naslednji dve točki: 1. Ustanovila naj bi se vmesga poljska država na ozemlju z Izključno poljskim prebivalstvom. Glavno m©sto te države naj bi bila Varšava, poleg tega pa bi bila v tej Poljski tudi mesta Lodž, Radom, Lublin in Kielce. V političnem in vojaškem pogledu pa M imeli obe veliki sosedi, Nem- čija in Rusija, odločilen vpliv na novo poljsko državo. 2. Sklicala naj bi se konferenca 5 velesil (Anglija, Francija, Nemčija, Rusija in Italija), ki naj bi razpravljale o vseh aktualnih problemih. Med te probleme spadajo med drugimi tudi italijanske zahteve v območju Sredozemskega morja, tako zahteve glede Tunisa, Korzike in Džibutija, nadalje nemške zahteve glede kolonij kakor tudi ruske zahteve glede odločilnega vpiiva na Baltika. Berlin, 1. oktobra. AA. (DNB). Današnji nemški listi se bavijo predvsem s sklicanjem nemškega državnega zbora ter z obiskom grofa Ciana »Berliner Borsen Zeitung« piše, da ima Anglija še čas. da se do ponedeljka s svojo zaveznico Francijo posvetuje o odgovornosti, ki sedaj počiva na ramenih angleških in francoskih državnikov. ki naj uvidijo: 1. da le odslej nemogoče delati razdor med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo tako v sedanjem trenutku, kakor v bodoče. 2 da vsako nadaljevanje muzike poljskih vojnih fanfar po definitivni razmejitvi na vzhodu ipso facto pomeni napad na Sovjetsko Rusijo. 3. da je teorija o troletni blokadi izgubila vsak pomen zaradi nemško-ruskega gospodarskega načrta in 4. da je nemogoče boriti se proti režimu in proti državi kot proti sovražn'ci miru. ako ie ta država na jasen način dokazala, da iskreno želi mir. dasi je v toliki meri okrepila svoj položaj, kakor ie to pri Nemčiji, ki je v zvezi z orjaško rusko državo. »Volkischer Beo-bachter« naglaša. da si je Nemčiia po končani vojni s Polisko zooet priborila vse svoje pravice ter da je sedaj skupo s Sovjetsko Rusijo za mir. ki ga narodi žele. Sedai morajo izreči svojo besedo vlade, ki so se doslej posluževale raznih izgovorov. da bi lahko podvzele avanturo, s katero spravljalo v nevarnost usodo lastnih narodov in držav dasi za to ne obstoja nobena stvarna potreba. Pariz in London odklanjata London, L okt. br. V Londonu kakor tudi v Parizu zavzemajo popolnoma odklonilno stališče glede na novejšo nemško diplomatsko akcijo za legalizacijo sedanjega položaja v Evropi. Nemška mirovna ponudba, je za Anglijo in Francijo nesprejemljiva predvsem iz moralnih razlogov, ker si obe demokratski zaveznici pod nobenim pogojem ne smeta naprtiti očitka, da sta izdali zaveznico, ki je bila brez moči, p°leg tega pa nimata nobenega zaupanja v sedanje nemške voditelje. Anglija in Francija slej ko prej vztrajata na tem, da se obnovi status qno ante in da se za vselej odpravi glavna nevarnost, katere nadaljni obstoj bi po angleškem in francoskem mnenju upropastil vso sedanjo civilizacijo. Na nemško kampanijo za mir je v fran- komisar za tisk Giraudoux. Poudaril je, da bo Francija s stojičnim mirom reagirala na nemške predloge, ki niso iskreni, kakor niso bili že vsa zadnja le,ta. Pristanek na te predloge bi pomenil, da bi Francija izdala ne le svojo poljsko zaveznico, nego tudi svoje svetovne nazore in svoje demokratske tradicije. Mir je mogoč, toda zgolj pod pogojem, da se obnovi stanje, kakršno je bilo pred 1. septembrom ter da se poravna tudi vsa škoda, ki je bila povzročena Poljakom. Snočnji Daladierovi razgovori z glavnimi poveljniki francoskih vojnih sil so sami na sebi dokaz, da se Francija v sedanjih okoliščinah ne pripravlja na mir, nego na vojno do končne zmage. Enakega mnenja je dejal Girau-doux. so tudi v Angliji. V Nemčiji tudi niso mogli prezreti da večina nevtralcev ne U mogla razumeti, ko bi se sedaj obe zapadni velesili odrekli svoj prvotni odločnosti in sklenili mir z narodnimi socialisti. Govor dr. Hessa Bern. 1. okt br. Iz Berlina poročajo, da je imel danes Hitlerjev namestnik Hess govor, ki je bil namenjen bolj francoskemu in angleškemu, kakor pa domačemu poslušalstvu. Rudolf Hess je naglasil veliko zmoto, ki jo- je doživela Poljska, ko je hotela poslati kazensko ekspedicijo nad Nemčijo, pa jo je samo doletela taka usoda. Nemčija je zmagala in bo zmagovala tudi naprej v vsakem pravičnem boju. Nemški narod je lahko glede svoje bodočnosti brez strahu, ker ima kot zaveznico na svoji strani Rusijo. Med drugim je Hess v svojem govoru izjavil da so nemške človeške izgube v dosedanjih bojih naravnost neznatne v primeri z doseženimi uspehi. Nedelja molitve v Angliji London, 1. oktobra, s. Danes so v vsej Angliji praznovali dan narodne molitve. V katedrali sv. Pavla sta prisostvovala službi božji tudi kralj in kraljica. Dekan cerkvene občine sv. Pavla dr. Mathews je v cerkvenem nagovoru dejal, da se Anglija bori proti duhu zatiranja, ki mora končno podleči. »Nacionalne molitve« so se vršile tudi v vseh katoliških cerkvah v Angliji. V westminsterski opatiji je bral mašo kardinal Hinsley. Prisega zvestobe novemu predsedniku Poljske Svečanost v poljski cerkvi v Parizu — Nemčija novega prezidenta in nove vlade Poljske ne priznava Pariz, 1. Oktobra. AA. r Ha vas). V poljski katoliški cerkvi v Parizu je bila danes ganljiva svečanost. Poljaki, ki živijo v Parizu, so prisegli zvestobo novemu predsedniku poljske republike z zaobljubo, da se bodo borili za Poljsko do kraja. Poleg predsednika republike Račkiewicza so svečanosti prisostvovali novi predsednik poljske vlade in poveljnik poljskih čet v Franciji general Sikorski, min ster za zunanje zadeve Zaleski, finančni min ster Koc, poljski veleposlanik Lukasievvicz in druge ugledne osebnosti. Predsednika francoske vlade Daladiera je vstopal major Douars. Cerkev je bila akrišena s poljskimi zastavami in poljskim grbom. Predsedniku republike so bile prirejene burne manifestacije o priliki prihoda in odhoda. Po zaprisegi so prisotni Poljaki zapeli poljsko himno ter nato druge poljske nacionalne pesmi. Berlin, 30. sept AA. DNB objavlja sledeče sporočilo: Sestavo neke nove poljske vlade z iekim novim predsednikom „„„ ......j.. ______ ^ „ ____ republike karakterizirajo nemški pristoj- cosklm ^radiu odgovoriT tudi "že 'generalni | ni krogi kot burko brez političnega po- T urško-ruski odnošaji Saradzoglova pogajanja v Moskvi — Gafencu zaenkrat še ne gre v Rusijo Moskva, 1. okt. br. Kljub temu, da je nemški zunanji minister Ribbentrop že v petek opoldne zapustil Moskvo, do oanes popoldne niso bili obnovljeni razgovori med turškim zunanjim ministrom Saradzoglom in sovjetskimi državniki. V zvezi s tem so se šiliie najrazličnejše verzije in trdilo se je celo, da je prišlo zaradi nemško-ruske-ga spoiazuma do nesoglasij med Turčijo in Rusijo. Ogromno pozornost je v zvezi s tem vzbudil v moskovskih diplomatskih krogih sinočnji razgovor turškega zunanjega ministra Ssuadzogla z angleškim poslanikom Steedsom ter s poslanikoma Irana in Afganistana in francoskim odpravnikom poslov. Danes dopoldne so se razširile vesti, da bo Saradzoglu opoldne zapustil Moskvo in odpotoval domov. Dopoldne pa je komisar za zunanje zadeve Molotov povabil turškega zunanjega ministra na nadaljevanje razgovorov. Sestala sta se ob 18. (po moskovskem času) v Kremi ju. Kar se tiče rusko-turških pogajanj, se doznava, da je bila z ruske strani predlagana sklenitev vojaškega pakta med Rusijo in Turčijo. Turški zunanji minister Saradzoglu s svoje strani vztraja na tem, da so v je tako-turško pakt ne sme biti v nasprotju z obveznostmi, ki jih je prevzela Turčija napram Angliji in Franciji. Vesti, da prispe že danes v Moskvo rumunski zunanji minister Gafencu, so se izkazale za netočne. Pač pa je prispel danes v Moskvo novi rumunski poslanik Ga-stencu in gre očividno za zamenjavo imen. če pa bo med Rusijo in Turčijo dosežen sporazum smatrajo za verjetno, da bosta v kratkem obiskala Moskvo rumunski zunanji minister Gafencu in bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov. Turška sodba o rusko-nemških sporazumih Carigrad, 1. okt. br. Turški lit-t dauos mnogo razpravljajo o najnovejših rusko- nemških sporazumih. V »Džumhurijetu« je objavil turški stalni delegat pri Društvu narodov Sadak uvodnik, v katerem pravi, da je namen teh sporazumov očitno le ta, da se razdelitev Poljske po mednarodnem pravu legalizira Moskva pa do Nemčije ni sprejela nikakih vojaških obveznosti. Morda bo do takega vojaškega sodelovanja prišlo pozneje. Za Turčijo, pravi Sadak, z moskovskimi sporazumi ni nastal nikak nov moment Turčija ni prisiljena spremeniti svojih dosedanjih odnošajev z Anglijo in Francijo, a tega tudi ne namerava storiti, so turški odgovorni državniki že ponovno izjavili in razložili. Turška vojaška misija v Parizu Pariz, 1. okt. s. Turška vojaška misija pod vodstvom generala Orbaja je danes dospela v Pariz. Sprejeli so jo angleški in francoski vojaški predstavniki Poljski veleposlanik v Moskvi Pariz, 1. oktobra. AA. Havas poroča iz Moskve: Poljski veleposlanik v Moskvi je bil snoči na večerji pri italijanskem veleposlaniku Rossu. Sovjetske čete na afganski meji Tokio, 1. okt s. »Kokuci Sinbun« poroča iz Kabula, da vlada v Afganistanu veliko vznemirjenje zaradi ruskih vojaških priprav na afganski meji. Obstoja bojazen, da bi Barija, če stopi na stran Nemčije. poskusila preko Afganistana prodreti proti Indiji. Afganska vlada je odredila mobilizacijo vseh vojnih obveznikov med 25. In 40. letom. mena. Suverenost ozemHja bivše poljrfce države je prešla v roke Nemčije in Sovjetske Rusije. Stališče nekaterih emigrantov, podprtih od zapadnih velesil, v ničemer ne spreminja tega stanja. Poljski narod, ki je tedne ln tedne trpel zaradi posledic pogrešk in omejenosti peščice hazarderjev. se ne zanima več za drugo ekipo te vrste. Hel se je vdal Berlin, 1. okt. br. Na polotoku Heiu j® danes posadka razobesila belo zastavo in položila orožje pred nemško oblegovalno armado. Poljaki se še bije jo Pariz, 1. okt. br. Listi objavljajo danes vesti, da se posamezne večje in manjše skupine Poljakov v Poljski še bijejo na eni strani z Nemci, na drugi strani z Rusi. Več takih bojev je opazil neki nevtralni opazovalec, ki se je podal na daljši polet preko Poljske. Bi! je tudi nad Varšavo in je opazil, da je v mestu še vedno okoli 100 večjih požarov. Ukaz o odstopu Moscickega podpisan še na Poljskem Bukarešta, 30. septembra. AA. (Štefani). V poljskih krogih v Rumuniji zatrjujejo, da je bil ukaz. s katerim se je Moscicki odpovedal položaju predsednika republike in označil kot šefa poljske države Rackievricza podpisan v Kutiju na poljskem ozemlju nekaj ur prej, preden je Moscicki prestopil rumunsko mejo. Potem je bil ukaz prenesen v poljsko poslaništvo v Parizu. Kakor se zdi, rumunski pristojni krogi o tem niso bili obveščeni. švicarski pomožni odbor za Poljake Curih, 1. okt. z. V Freiburgu je bil danes osnovan poseben odbor za pomoč Poljakom. V odboru so vsi švicarski škofje, predsednik vrhovnega sodišča, bivši predsednik Švice Maier in bivši predsednik Poljske Paderevski. Odbor je izdal obširen proglas, v katerem naglaša, da je dolžnost Švice, da priskoči na pomoč prijateljskemu narodu in mu lajša njegovo trpljenje. Poljski protest v Washingtonu London, 1. oktobra. AA. Reuter poroča iz WasJiingtona. da je poljski veleposlanik grof Potočki vložil pn vladi Zedinjenih držav protest proti razdelitvi Poljske, izvršeni na osnovi najnovejšega nemSko-sovjetskega sporazuma. Potočki je dodal, da bo pojska vlada nastopila proti delitvi z vsemi sredstvit ki jih ima na razjpo lago. VVashlngtOn, l. okt. s. Po zanesljivih informacijah ameriška vlada zaenkrat ne namerava prizna ti aneksi je Poljske po Nemčiji in Rusiji. Hitlerjeva zahvala nemškim generalom Berlin, 1. oktobra, a. (DNB). Kancelar Hitler je sprejel danes popoldne v poslopju kancelarstva o priliki končane vojne na Poljskem glavne poveljnike čet. ki so se udeležile operacij, ter se jim zahvalil za dosežene izredne uspehe. Ob enem jim je podelil visoka odlikovanja. Novi ruski protektorati ob Baltiku Za Estonsko je na vrsti Latvija, ki bo morala odstopiti dve največji luki — Nekatere vesti govore tudi o Finski Tailin, l okt. br Veliko poz^pnost je \ tuKajšnjib političnih krogih zbudila vest, ki jo je davi razširil moskovski radio da bo namreč Rusija v kratkem pričela s Finsko in Latvijo vojaška, politična in gospodarska pogajanja Rezultat teh pogajanj naj bi bil prav takšen sporazum, kakršnega je Rusija konec preteklega tedna sklenila z Estonsko Potem takem si namerava Rusija sedaj pogodbeno pridobiti enak vojaški in gospodarski vpliv nad Lavtijo in Finsko, kakor ga je dosegla v Estonski. Stockholm, 1. okt. z. Jutri odpotuje v Moskvo posebna de^gacija latiške vlade Uradno poročajo da gre za gospodarska pogajanja. Splošno prepričanje pa je. da se je Latiška enako kakor Estonska že uklonila pritisku Rusije in da gre za sklenitev slične pogodbe, kakor je bila sklenjena med Rusijo in Estonsko Rusija je začela izvajati na Latiško tako hud pritisk. da o kakšni samostojni politiki Latiške sploh ni več govora. Gre samo še za to, da se določi, v kakšni obliki naj se ure- di bodoče sodelovanje Latiške z Rusijo. Splošno se zatrjuje, da zahteva Rusija posebne privilegije latiškib lukah, v Libavl in Vindavi ki sta bili v carski Rusiji največji ruski izvozni luki ob Baltiku. Dočim so pomorska oporišča, ki jih je zahtevala Rusija od Estonske izrazito strategičnega značaja, so latiške luke za Rusijo predvsem gospodarskega značaja. V bojazni pred morebitnimi komplikacijami so mnogi inozemci že začeli zapuščati Latiško. Odhod estonskega zunanjega ministra Moskva, 1 okt. bi. Estonski zunanji minister dr Selter je dopoldne s svojim spremstvom zapustil Moskvo Odpotoval ie z letalom Na letališču so ga pozdravili pomočnik komisarja za zunanje zadeve Lozovski, namestnik predsednika moskovskega Sovjeta Jaznov. ruski poslanik v Tallinu Kitin šef protokola Barkov, moskovski poveljnik Regiakin estonski poslanik v Moskvi Frei in drugi. vojne na morju Ker je Anglija oborožila trgovske ladje, bodo nemilce podmornice napadle vsako, ki jo bodo dobile London, 1. okt. s. K objavi nemške vlade, da bo po oborožitvi angleških trgovskih ladij smatrala nemška mornarica vsako angleško trgovsko ladjo kot bojno Ladjo in da bodo odslej nemške podmornice napadale angleške trgovske ladje brez svarila, izjavljajo v angleških uradnih krogih, da je tako postopanje v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in mednarodnim pravom. Po mednarodnem pravu imajo trgovske ladje pravico, da imajo obrambno orožje in da tudi same napadejo sovražno bojno ladjo, če katero od niih ograža. Sicer pa pripominjajo angleški uradni krogi, da se s to objavo položaj ni spremenil, ker so nemške podmornice že doslej brez svarila napadale angleške trgovske ladje. Vsekakor pa pomeni objava nemške vlade proglasitev neomejene podmorniške vojne Pariz, 1. okt. AA. Havas poroča iz Londona: Ministrstvo za informacije sporoča, da je admiraliteta pozvala vse angleške trgovinske ladje, naj se pripravijo za primer napada s strani nemških podmornic, ker je nemški radio objavil, da se bodo vse angleške trgovinske ladje smatrale kot vojne ladje. Nemški radio zagovarja ta ukrep s tem, češ da so angleški trgovski paraiki napadli več nemških podmornic, dasi so se nemške podmornice dozdaj držale mednarodnega prava in opozarjale trgovinske laidje preje preden so jih potopile. Angleško ministrstvo za informacije trdi da je nemška trditev, da bi bile angleške trgovinske ladje napadle nemške podmornice, popolnoma neresnične. Vendar pa se je treba vsekakor pripraviti za vsestransko borbo in obrambo proti podmornicam. Od Nemcev zaplenjene danske ladje Pariz, 1. okt. AA. Havas poroča iz Amsterdama: Nemške vojne ladje so zapleni- i le v četrtek štiri danske ladje. Te ladje ' so: »Rota«, »Diana«, »Margaret« in »Lei- i nes« Dopisnik »Telegrapha« poroča iz Ko-danja da so ti ukrepi povzročili na Danskem veliko vznemirjenje. Danci smatrajo, da se živila, ki so bila na teh ladjah, ne morejo smatrati za vojno tihotapsko blago Po izjavah nemške vlade se živila smatrajo za tihotapsko blago samo v primeru, ako so namenjena vladi vojskujoče se države. Potoplfesaa nizozemska vojna ladja Amsterdam, 1 okt Na Severnem moriu je davi neki nizozemski iskalec min naletel na mino Ladja se je v nekaj minutah potopila. Od članov posadke ie eden utonil, štirje pa so bili ranjeni Za dvema mornarjema ni sledu. V nizozemskih Domorskih in političnih krogih ie ta nesreča povzročila ogromno pozornost Nizozemska vojna mornarica je izgubila doslej že dve manjši vojni ladji. Pred 14 dnevi ie prvi iskalec min naletel na mino in se Dotopil Takrat je izgubilo življenje 29 nizozemskih mornarjev. švedski varnostni ukrepi Stockholm, 1. oktobra s. Trgovinsko ministrstvo in poveljstvo švedske mornarice je izdalo na javnost opozorilo, da je treba varovati najstrožjo tajnost o času in smeri potovanja švedskih ladij, kakor tudi o blagu ki ga prevažajo. Opozorilo naglaša. da je Švedska poina tujih vohunov, ki obveščajo tuje podmornice o kretanju švedskih ladij, in da vsaka informacija lahko ogroža življenje švedskih državljanov, ki potujejo 8 švedskimi ladjami. Oblasti so odredile tudi vojaško stražo v vseh švedskih lukah. Dostop v pristaniške naprave je odslej dovoljen samo pooblaščenim osebam, po natančni preiskavi. Švedska vlada je odredila 12 milijonov dinarjev za točno označenje meje švedskih teritorialnih vod in za povečanje obalnih straž. Krajevne bitke na zapadu Francoska in nemška poročila — Hudo artilerijsko obstreljevanje — Istočasni francoski napadi na mnogih mestih — Bitka v zraku Berlin, 1. okt. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes objavilo naslednje vojno poročilo: Na vzhoda se nadaljuje okupacija Varšave in Modlina. Na zapadu je bilo »ovražno topništvo pri Saarbru-c^enu močno v akciji Drugih dogodkov na fronti nI bilo. V letalskih bojih je bilo sestreljenih nad nemškim Ozemljem 10 angleških letal in dve francoski nad Severnim morjem pa dve angleški letali Nemško letalstvo je izgubilo dva aparata. Pariz, 1. oktobra, br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 56. vojno poročilo: Dan je mirno potekel. Na obeh straneh je bilo le nekoliko topniškega delovanja na področju vzhodno Saare. Pariz, 1. okt. AA. (Havas). Francoske čete nadaljujejo svoje oprezno napredovanje v smeri proti pozicijam, ki so jih zavzeli branitelji Siegfridove linije. Na raznih delih bojišča so bili izvršeni krajevni napadi. Vsi ti napadi so bili izvršeni skoraj istočasno, ter imajo namen povečati sovražniku negotovost. Iniciativa je v glavnem v francoskih rokah ter so bili vsi napadi izvršeni tako kakor so bili zamišljeni. Vsi napadi so bili skrbno pripravljeni, dobro izvedeni in izvršeni z odličnimi rezultati in minimalnimi izgubami. Treba je naglasiti, da se napadi vršijo v glavnem v vseh onih krajih, kjer so se tudi doslej vodile borbe. Ob reki Mozeli ni bilo večjih pokretov čet, vendar so naše čete popravile svoje položaje tudi v tej pokrajini. Navzlic nemškim protinapadom so francoske čete nadaljevale svoje napredovanje ob reki Nied, jo prekoračile in se nahajajo sedaj približno 8 km oddaljene od Saarlouisa. Francoske pozicije na tem delu bojišču so odlično zaščitene z naravnim balkonom, ki dominira nad dolino reke Saare ter mestom Saarlouisom in še nad nekaterimi kraji. V teku včerajšnje ofenzive v širini 2 km, so francoske čete zavzele važne točke, ki bodo odlično služile za izvršitev poznejših operacij. Nemško topništvo je bilo v glavnem aktivno, vendar ni moglo neprestano streljati in ni moglo vplivati na razvoj francoskih operacij. Zdi se, da nastaja gotova nervoznost in vznemirjenost na nemški strani. London, 1. oktobra. AA (Reuter) Letalsko ministrstvo sporoča da je an"1oško letalstvo izvršilo v minuli noči uspešne izvidniške lete nad Severno Nemčijo. Vsa angleška letala so se vrnila nepoškodovana. V teku včerajšnjih borb visoko nad zapadnim bojiščem sta bili sestreljeni dve nemški lovski letali. Popoln vpoklic treh letnikov v Angliji London, 1. oktobra, br. S kraljevim ukazom so bili danes z redkimi izjemami poklicani pod orožje vsi moški od 20. do 22. leta. Vpoklic teh treh letnikov bo dal 950.000 novih vojakov. Oni vojaški obvezniki, ki se nahajajo v tujini, se morajo prijaviti najkasneje 7 dni po svojem po-vratku v domovino. Zatilje bo še trajalo ? London, 1. okt. br. Po informacijah angleških izvidniških letalcev, so Nemci v zadnjih dneh na Wiirtenberškem in Ba- denskem koncentrirali znatne kontingente vojaštva, nadaljnih koncentracij m transportov nemških vojnih sil v smeri proti meji pa ni bilo opaziti. Po vesteh iz Nemčije je bil znaten del divizij, ki so bile sedaj sproščene, poslan v svoje garnizije, kjer se izpopolnjujejo z novimi obvezniki in vojnimi potrebščinami. Na fronti sami je sorazmerno le malo vojaštva Spričo tega ni računati s tem, da bodo Nemci že v bližnjih dneh prišli v ofenzivo Verjetno je, da bo Hitler še v svojem napovedanem govoru določil rok več dni za odločitev o miru ali nadaljm vojni, v kateri naj Jbi Nemčija prešla v ofenzivo. Letalski London, 1 oktobra s Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala izvršila ponoči zopet večje izvidniške polete nad severno Nemčijo. Dalje javlja ministrstvo, da sta bili ob priliki včerajšnje zračne bitke med angleškimi >n nemškimi letali nad Siegfriedovo linijo sestreljeni dve nemški letali. Angleške izgube še niso točno ugotovljene. Pariz, 1 oktobra s Tekom zadnjih 24 ur so bili nad Siegfriedovo linijo v teku večji boji med angleškimi in francoskimi silami na eni strani ter nemškimi na dru' qi. Na obeh 9traneh je bilo približno en« ko število izgub, ki so znatne. Berlin, 1. oktobra AA. (DNB). Nemška vojaška letala so zb'la davi nad Severnim morjem 2 angleška bombnika Danes dopoldne je pet angleških bombnikov poskušalo pri Saarbriicknu preleteti nemško mejo Eskadrili nemških lovskih leta' se je posrečile zbiti vseh pet aneieških bombnikov Ista eskadrila je sestrelila tud eno francosko letalo V toku prvega meseca vojne so Francozi zgubili 37 letal, Angleži pa 27 Razen tega je bHa torpedirana ena angleška matična ladja za letala medtem ko je bila druga matična ladja uničena z bombo, tako da je število uničenih sovražnih letal mnogo večje. Vojni posvet v Parizu Pariz, 1. oktobra, s. Ministrski predsednik Daladier je imel danes ponovno konferenco z vrhovnim povel nikom vojske Gamelinom in poveljn kom letalstva Vuil leminom. Povečan rumunski Izvoz v Nemčijo BukareSta. 1 oktobra s Nova trgovin ska pogodba med Nemčijo iD Ruoiuaij ptedvideva povečanje rumunskega izvoz železne rude v Nemči/o za 9000 ton te povečanje izvoza nafte za 5"/» Trgovini promet med Nemčijo m Rumunijo bo pi novi pogodbi dosegel rekordno vsoto 5 ir. pol milijarde dinarjev Nemčija fe prista la na ugodnejši tečaj za menjavo marke i le je. in sicer 41 in pol 'ejev za marko me ste 47, kolikor so Nemci prvotno zahtt vali. Berlin, 1. oktobra. AA (DNB) Redn letni sestanek nemške in rumunske go spodarske delagacije predvidene v trgo vinski pogodbi iz leta 1935.. se je vršil tt dni v Bukarešti ter bil končan 29 t m Pogajanja ie vodil v imenu nemške vlade opolnomočeni minister dr. Clodius Poga janja so se vodila in končala v zelo nri jateljskem duhu. Vsa odprta vprašanja s< bila ugodno rešena. Pogajanja so imeh rešiti v podrobnostih medsebojno trgovino v dobi od 1. oktobra 1939 do 30 septembra 1940. V toku pogajanj je bilo ugotovlje no. da je nemško-rumunska trgovina v minulih letih pokazala zadovoljiv naDre dek in je zaradi tega pričakovati, da s? bo v prihodnjem letu še bolj razširila. Triletnlca Franeoveg r režima v Španiji Burgos, 1. okt br Vsa Španija ie dane-na slovesen način praznovala triletnic.-odkar ie bil sedanji predsednik šoansk* republike general Franco izvoljen za vod jo španskega nacionalističnega gibanla Vsa španska mesta so bila okrašena z za stavami. Povsod so bile velike vojaška parade. tnterniranje poljskih Židov Curih, 1. okt. z. »United Press« poročj-iz Berlina, da so bili v zadnjih desetih dne vih poslaniv koncentracijsko taborišče v Oranienburgu vsi na nemškem živeči poljski židje ter vsi židje iz zasedenega poljskega ozemlja. Skupno je bilo interniranih okrog 14.000 židov. Vsi poljski židje morajo do 6. oktobra prijaviti vse svoje pre moženje. Komusasstsč«© oremošenje v Francifi zapj^ieito Pariz, 1 oktobra s Z vladnim odlokom je bilo zaplenjeno premoženje francoske komunistične stranke. Rooseveltov položaj vedno močnejši Danes se začne nevtralnostna debata VVashington, 1. okt. br. Jutri se prične v kongresu debata o spremembi zakona o nevtralnost: ter debata o kreditih državam, ki imajo v Zedinjenih državah še finančne obveznosti izza svetovne vojne. Prav tako začne naslednje dni v Washing-tonu zasedati pod Rooseveltovm predsedstvom komisija za industrijsko mobilizacijo Zedinjenih držav za primer, da bi se Zedinjene države vendarle zapletle v vojno. Komisija bo obravnavala naslednje skupine industrijske mobilizacije: 1. priprave tovarn za fabrikacijo orožja tn murdcije, 2. priprava industrijskih surovin, 3. proizvodnja in razdelba električne energ je, 4 preskrba z gorivi in 5. ureditev transporta. Bivši guverner newvorške države Smith. ki je veljal še o priliki volitev leta 1936. za hudega nasprotn ka prezidenca Roo-sevelta, je imel snoči po radiu govor, v katerem se je odločno zavzel za Roose-veltove predloge glede snremembe sedanjega nevtralnostnega zakona. . Roosevel- tovi predlogi, je dejal, predstavljajo edino možnost, da se prepreč jo namere onih ki bi hoteli, da bi se tudi Zedinjene države zapletle v sedanjo vojno. Roose-veltovi predlog: so po človeškem razumu, razsodnosti ln patriotskih čustvih povsem utemeljene. Italijanska sodba Rim, 1 oktobra. AA (Havas) »Relazioni Internacionali« priznajo, da ie položaj Roosevelta znatno ojačen ter mnogo boljši, kakor je bil pred meseci. Predsednik posebno lahko računa na j>omoč industrijskih krogov ter mnogih sindikatov Sprememba zakona o nevtralnosti v smislu Rooseveltovega predloga se zdi skoraj gotova in to toliko bolj. ker je Roosevelt izolacionistom v gotovih vprašaniih popustil in ie vlada dala gotove izjave, ki garantirajo nevtralnost. Roosevelt ie mnogo pridobil tudi s tem Draviio »Relazioni Internacionali« da ie odklonil boriti se s svojimi nasprotniki po radiu. Amerika bo posredovala med Japonsko In Kitajsko? Japonska bi na to pristala — Tudi Kitajska ne odklanja Tokio, 1. okt. s. Po Informacijah japonskih uradnih krogov namerava predsednik kitajske vlade čangkajšek preko bivšega poslanika v Ameriki dr. Wanga prositi ameriške vlado za posredovanje med Kitajsko in Japonsko. Po teh poročilih bi mela Amerika Interes, da ustvari na Daljnem vzhodu protlkomunističnl blok Japonske ln Kita jske. SanghaJ 1 okt br Agencija Domej je objavila vest da je zastopnik kitajskega zunan-^ga mir4stra izjavil da bi mogla le ameriška vlada posredovati za mir na Jaljnem vzhodu Poudaril je da si je tre-oa le tako razlagati zadnje Izjave novega iaponskega zunanjega ministra Nomure o nujni potrebi japonsko-ameriškega gospodarskega sodelovanja. Kitajska vlada Je slej ko prej pripravljena pristati na gospodarsko sodelovanje z vsako državo in tudi z Japonsko, seveda pod pogojem, da se Kitajski v vsakem pogledu prizna popolna enakopravnost. Hongkong, 1. okt. br. Kitajska regularna vojska je davi napadla japonske postojanke pri čungkungu v bližini Hongkon-ga. Ves dopoldan so divjali okrog tega mesteca izredno hudi boji. Kakor kaže, so bile tu nastopile one kitajske čete, ki so pred kratkim napadle Japonce v neposredni bližini Kantona. «1 Maša poročila f»o polnoči Ciano v Berlinu še nekaj podrobnosti o prvem dnevu obiska Berlin, 1. okt. AA. (DNB:) O priliki J Berlin, 1. okt. a. (DNB:) Državni kance-.piejema ln pozdrava grofa Ciana so bili lar Hitler je sprejel grofa Ciana v kance- la železniški postaji poleg že omenjenih isebnosti prisotni italijanski veleposlanik .ttolieo, jugoslovenski poslanik Andrič ter slovaški poslanik. V dvorcu Bellevue je grofa Ciana pozdravil šel urada državnega tanclerstva Meissner. Od železniške po-taje do dvorca Bellevue je preoivalstvo ierlina priredilo grofu Cianu prisrčne vacije. V zvezi s prihodom grofa Ciana v Ber-in, naglašajo nemški politični krogi, da ,e neposreden stik med obema ministroma za zunanje zadeve potreben v času, ko od-učilni dogodki mednarodne politike zahtevajo točno proučitev teh dogodkov. Isti Ijeval Churchill — so trije značilni pojavil 1. pregaženje Poljske, toda duh Poljakot ni zlomljen — in to je poroštvo, da ba Poljska zopet vstala, 2. intervencija Rusija na Poljskem; kljub vsemu pa ima Rusi ju z nami skupen interes, da prepreči da ti se razširila vojna do črnega morja in na jugovzhod Evrope; 3. podmorniška vojna* ta se je ponesrečila. Zadnji teden ni bila niti ena angleška ladja več napadena na odprtem morju. Zaplenili smo Nemcem 150.000 ton blaga več, nego so ga Nemci nam potopili. Churchill je tudi pohvalno omenil mirovno vlogo Italije. Pogajanja za predajo Hela Berlin, 1. okt. br. DNB poroča, da so danes popoldne ob 16. v trdnjavi na Helu izvesili belo zastavo. Odtlej traja premirje tn so se pogajanja za predajo trdnjave že pričela. Legije ameriških Poljakov Pariz, 1. okt. s. Novi poljski ministrski predsednik general Sikorski je izjavil, da namerava Poljska iz Poljakov, ki žive v Ameriki in ki jih je okrog 5 milijonov, organizirati armado 8 do 10 divizij, skupno okrog 200.000 mož. Japonski vrhovni poveljnik na Kitajskem Tokio, 1. okt. br. Mikado je na predlog ministrskega sveta imenoval generala Nifiia za vrhovnega poveljnika japonskih sil na Kitajskem. Doslej so operirale posamezne japonske armade ločeno in so bili njihovi poveljniki podrejeni neposredno japonskemu generalnemu Štabu ▼ Tokiu. Novi japonski vrhovni poveljnik je danes novinarjem izjavil, da je bil ukrep potreben, da bi Japonska film prej dosegla svoj namen na Kitajskem in uničila sedanji režim na Kitajskem. Nemški protest v Bukarešti London, 1. okt. s. Iz Bukarešte poročajo, da je nemška vlada pri rumunski vladi vložila protest zaradi odstopa poljskega predsednika Moscickega, češ da je to poljski državni udar, izvršen na rumunskem ozemlju. Temu nasproti ugotavljajo v poljskih uradnih krogih, da se je predsednik Moscicki podal nalašč na poljsko ozemlje v mesto Kuti, kjer je podpisal akt o svojem odstopu in o prenosu predsedniške oblasti na ustavnega naslednika, predsednika senata Rackievvicza. Dva sofijska dnevnika ustavljena Sofija, 1. okt. p. Po odredbi ministrskega sveta bosta z jutrišnjim dnem prenehala izhajati sofijska lista »Utro« in »Dnes«. Pošta v Dravogradu podržavljena Beograd, l. okt. AA. Z odlokom poštnega ministra se pogodbena pošta prvega razreda v Dravogradu spremeni v državno pošto s telefonom in brzojavom 4. razre- da. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za ponedeljek: Toplejše, večin.ium oblačno vrtrme, od časa do časa dež.