Spod. in ali bon. post. • II Gruppo
Poštnina plaoana t gotovini
Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina :	Mesečno	L	110
Za inozemstvo :	Mesečno	L	190
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredniltvo :
Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Leto VIII. - Štev. 28	Gorica	-	12.	julija	1956	-	Trst	Izhaja	vsak	četrtek
KRIZA KOMUNIZMA
Že večkrat smo v »Katoliškem glasu« omenili, da je komunizem
v	krizi. Ta kriza se zdaj stopnjuje in povsod po svetu se med komunisti opaža neko nemirno vrenje. Povzročil ga je Hruščev s svojim znanim poročilom, s katerim je neusmiljeno raztrgal Stalina in razkrinkal njegove hudobije. To poročilo je med komunisti in njihovimi sopotniki delovalo tako, kakor kamen, ki ga vržeš v ribnik. Okrog središča, kamor prileti kamen, se stvori krog, ki se nato v obliki valovanja vedno bolj širi. Komunisti vsega sveta so bili najprej presenečeni, kako je bilo mogoče, da so trideset let oboževali Stalina, ki je počenjal tako strahotne zločine. S poročilom so bili prizadeti malone vsi vidnejši komunisti v Sovjetski zvezi in izven nje, saj so vsi tesno sodelovali s Stalinom. In krog se je širil dalje. Obtožbe Hruščeva so kakor bumerang priletele nazaj na njeKa samega in vse tiste sovjetske voditelje, ki so prevzeli ter danes vodijo Stalinovo dediščino. Če so s Stalinom sodelovali in vedeli za njegove zločine, so zanje tudi soodgovorni. Že v sami Sovjetski zvezi se baje slišijo glasovi, da bi bilo treba odstraniti tudi Hruščeva in sedanjo vodilno gardo v Kremlju, ki se je kompromitirala s Stalinom. Na vodilna mesta naj bi prišli novi ljudje, ki niso bili v diklalorjevi milosti. V tej zvezi omenjajo maršala Žukova, ki ga je Stalin sovražil, dalje Saburova, Pervuhina in nek ut ere druge.
Duh krize je okužil tudi komunistične partije v zahodnih državah. Tudi pri njih smrdi po Stalinu, diktatorstvu in podobnem. Delavske množice ne morejo razumeti, čemu so jih varali s Stalinom. Zato se zahodni komunistični prvaki rešujejo
Poljske komunistične oblasti sc hočejo z vso silo maščevati nad po-znanjskimi delavci, ki so pred štirinajstimi dnevi sodelovali pri uporu. Policija preiskuje hišo za hišo ter išče upornike, ki se skrivajo, ali pa bežijo proti nemški meji. Lovijo jih tudi vzhodnonemške in češkoslova-ske oblasti, ker se skušajo skozi ti deželi prebiti proti Zahodni Nemčiji. Komunistično časopisje nerado priznava, da so bili delavci nevoljni zaradi gospodarske bede in pomanjkljive socialne ureditve, toda varšavske oblasti dolžijo upornike, da so reakcionarji in agenti lasi-zma. Da bi komunistična varsavska vlada obrnila pozornost javnega mnenja drugam, je protestirala pri ameriški vladi, češ da se vmešava y notranje poljske zadeve. Ne dol-Z1 je sicer sokrivde za poznanjski uP°'r’ zamerila pa ji je, ker je ameriško zunanje ministrstvo objavilo posebno izjavo, ko je zvedelo za upor. V tej izjavi je med drugim rečeno, da je amer. vlada globoko presunjena nad bednim gospodarskim stanjem poljskega delavstva, ki poleg tega hrepeni tudi po osvoboditvi izpod sovjetskega jarma. Dalje pravi, da poljska komunistična vlada tlači delavstvo in uničuje poljsko gospodarstvo, ker s to gospodarsko politiko služi koristim sovjetskega delavstva na škodo poljskega prebivalstva. Toda poljski protest ni mogel prikriti, da se je delavstvo uprlo zaradi pomanjkanja kruha in svobode. Ta resnica je seveda komunistom po vsem svetu zelo nevšeč-na. Danes ves svet ve, da se delavstvu najslabše godi tam, kjer mu režejo kruh komunisti.
s tem, da zvračajo krivdo na Stalina in samega Hruščeva, ki ga kritizirajo, ker je razkril Stalinova grozodejstva, ter govore o potrebi po novi politiki zahodno-komunističnih strank, ki ne bi bila več tako strogo odvisna od Moskve. Toda madež je ostal in tega Togliatti, Thorez in drugi ne morejo zlahka zbrisati s sebe. Zato se govori, da bodo tudi ti morali v kratkem oditi s površja. Kriza je torej zadela tudi zahodne komunistične partije.
Nepredvidene posledice pa utegne imeti ta razvoj pri vzhodnoevropskih narodih. Komaj so slišali, da so v Moskvi z jecljali nekaj besed o svobodi, že so jim začela srca utripati od upanja, da se rešijo neznosne gospodarske bede in političnega pritiska, ki jih tlačita k tlom. Dokaz za to je krvavi delavski upor
v	Poznanju in vrenje v baltskih državah. Ti narodi so pripravljeni na največje žrtve, samo da se rešijo moskovske nadoblasti in nasilja domačih komunistov, ki so v službi Kremlja.
Svetovni komunizem, ki so ga nekateri imeli za edino zdravilo proti pomanjkljivostim sodobne družbe, je torej v resni krizi. S svojo propadlo, brezbožno materialistično politiko je dokazal, da ni zmožen voditi narode v boljšo gospodarsko in politično bodočnost. Danes lahko rečemo, da je komunizem v moralnem, gospodarskem, socialnem in političnem pogledu popolnoma skra-hiran. Iz njega je začel udarjati duh po mrhovini. Zašel je v stanje, iz katerega ga tudi jugoslovanski maršal Tito s svojo spretno zunanjo (in prav tako skrahirano domačo gospodarsko) politiko ne bo mogel rešiti. Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo!
In še nekaj moramo omeniti v zvezi z neusmiljenim postopanjem proti poznanjskemu delavstvu, ki je iz obupa slo na ulice in glasno protestiralo. Komunizt‘m je s tem pokazal, da ni opustil stalinovskih nasilnih metod, ki jih Hruščev z lepimi besedami obsoja.
Pristaši svobode so se po vsem svetu zganili in zahtevajo pravičnost in razumevanje pri kaznovanju u-pornikov. Mednarodna zveza svetovnih sindikatov, ki ima sedež v Bruslju, obsoja komuniste, in njiho-V° hinavščino, ker so se drznili označiti uporne delavce za »reakcionarje in agente fašizma«. Svobod-
n11.]Slnd,lk»a!i zal>tevajo od varšav-sikih rdečih oblasti pravičen postopek z delavstvom, primerno obrambo za obtožene upornike in zlasti konec zatiranja delavstva v komunističnih deželah.
Korak nazaj v Moskvi
V gonji proti kultu osebnosti je Moskva naredila velik korak nazaj. Tisti naivni zahodni krogi, ki so mislili, da se bodo komunisti po objavi znanega Hruščevega poročila vsaj na pol spremenili v angelčke, so precej razočarani, ker so spoznali, kako zelo so se v svoji naivnosti prenaglili. Sovjetska komunistična partija je namreč sprejela resolucijo, ki zelo omejuje pomen politike, katero je nakazal Hruščev v svojem poročilu o odpravljanju kulta osebnosti in stalinizma. Resolucija pravi, da bo v Sovjetski zvezi ostala samo ena, to je komunistična partija in da ne bodo niti trohice pre-
vzeli od zahodne demokracije. Sovjetska partija si tudi lasti popolno nadzorstvo nad vsemi komunističnimi partijami izven Sovjetske zveze, češ da je treba čuvati »socialistično enotnost«. V Moskvi so torej naredili konec utvari, da bi komunisti v drugih deželah lahko v bodoče hodili svoja svobodna pota. Te dni romajo v Moskvo zastopstva tujih komunistov, da se poučijo o sovjetski politiki in naravnajo svoje delo po njenih kolesnicah. Drugače tudi bili ne more. Komunizem bi zgubil svoje bistvo, če bi opustil diktatorsko in nasilno politiko. Če bi le malo popustil, bi ga val uporov hitro odpihnil. Najlepši prime-, za to je splošno vrenje, ki že nekaj časa vlada med uvidevnejšimi komunisti, in pa upor v Poznanju. Kakor hitro je le za trohico zadišalo po svobodi, so se poznanjski delavci uprli. Svoboda je močna reč, je kakor strelivo, ki bi konm-
Ameriški časnikar Sulzberger je v »Nevv York Timesu« objavil članek o razmerah na Balkanu. Predvsem se je zaustavil ob vprašanju Makedonije. Najprej je prikazal bolgarske odnose do Grčije, ki so bili do nedavnega precej slabi. Ker pa no-
vi	sovjetski politiki prijata pomiritev in prijateljstvo, se sedaj vidno izboljšujejo. Obe državi pa sta dedni sovražnici, in k temu je nemalo pripomogel spor glede Makedonije, tudi one, ki je sedaj pod Jugoslavijo. — V zvezi z jugoslo-vansko-bolgarskimi odnosi pa Sulz-berger piše:
»Makedonija je na dnevnem jedu vsakih razgovorov o Balkanu. Njena senca je padla tudi na razgovore z Jugoslavijo. Bolgari so navadno trdili, da so makedonski Slovani v resnici Bolgari in ne poseben narod.
Decembra 1946, ko sta bila Sofija in Beograd še oba povezana z Moskvo, je prišel E. Kardelj, eden glavnih Titovih sodelavcev, v Sofijo na razgovore o združitvi vseh južnih Slovanov. Bolgari so v načelu pristali, toda zahtevali so združitev na osnovi kondominija, to se pravi, da naj bi imela Bolgarija v zvezi enake pravice kot cela Jugoslavija. Beograd je hotel imeti Bolgarijo le kot eno izmed republik federativne Jugoslavije s pravicami, kot jih i-majo ostale zvezne republike: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Črna gora, Makedonija ter Bosna in Hercegovina. Stalin je takrat podpiral v tem pogledu Tita.
L. 1947 sta Tito in G-. Dimitrov, tedanji bolgarski voditelj, podpisala na Bledu sporazum. Ta je predvideval tudi morebitno vključitev grške Makedonije in Soluna. V tem je prišlo do jugoslovanske izključitve iz kominforma, Dimitrov pa je umrl. Gen. Markos, vodja grškega upora, je bil odstranjen in upor sam je propadel.
Do pretekle pomladi, ko sta prišla Hruščev in Bulganin v Beograd sklepat mir s Titom, se je Bolgarija vneto zaganjala v Tita. Policija Vulka Červenkova je vdrla celo v jugoslovansko poslaništvo v Sofiji in odvlekla iz njega nekatere osebe. Bolgarski agentje so skušali celo dvigniti upor v jugoslovanski Makedoniji. Zdaj, ko so Bolgari prisiljeni se pomiriti, so se njihove misli obrnile na Makedonijo in blejski sporazum. Jugoslovani, ki so v zadnjih devetih letih marsikaj poskusili, so iznenadeni in ne marajo o tem nič slišati. Trdijo, da so prijateljski odnosi nekaj odličnega — toda na čisto novem temelju, ne oziraje se na stare sporazume. Politični direktor sofijskega zunanjega
nizem raznesla. Zato je komunizem brez nasilja nemogoč. A tudi nasilje lahko traja le nekaj časa.
Angleži in Ciper
Po dolgih posvetih, ki jih je imel guverner Harding v Londonu, so Angleži napovedali novo politiko za Ciper. Izjavili so, da so pripravljeni priznati Ciprčanom pravico do samoodločbe, toda v vsakem primeru bi moralo britansko vojaštvo ostati na otoku za zaščito britanskih petrolejskih koristi na Srednjem Vzhodu in zaradi negotovega stanja na tamkajšnjem področju. Oglasili so se tudi Turki, ki hočejo, da bi se Ciper pridružil Grčiji. Zato Angleži, ki bi želeli doseči sporazumno rešitev med Londonom. Atenami in Ankaro, niso določili datuma, kdaj naj bi Ciprčani dejansko dobili pravico do samoodločbe.
ministrstva A. Nedeljkov je kljub temu mnenja, da Tito-Dimitrov sporazum ni mrtev. Jugoslovani trdijo, da ne vedo, o čem govori, toda Grki, ki so hudo nervozni ob vsakem izgledu na združitev južnoslovanskih narodov, so v skrbeh. — Nemogoče je reči, kaj misli o tem Moskva. Nekateri trdijo, da uporablja Kremelj Makedonijo kot možni adut v igri s Titom, ki govori o nevtralnosti med Vzhodom in Zahodom. Trdijo, da bi utegnil biti Červenkov, znani Titov sovražnik, žrtvovan za pridobitev Jugoslavije.
Medtem ko je vse to zelo negotovo, ostane dejstvo, da govore v Sofiji izredno dosti o Makedoniji in o novi ureditvi odnosov med južnimi Slovani...«
Nova napetost na Srednjem Vzhodu?
Prejšnji teden se je nenadno pojavila nova napetost na Srednjem Vzhodu. Jordanci so začeli tožiti, da jih namerava Izrael napasti. Vladi Egipta in Sirije pa sta takoj izjavili, da bi v primeru napada priskočili Jordaniji na pomoč. Izraelci so te trditve zanikali in trdili, da je napetost vzrok nesoglasij med Arabci samimi. Po izraelskih novicah se pripravljata na eni strani Egipt, na drugi pa Irak, da si s silo priključita tnalo jordansko državico. Kaže, da so velesile naglo posredovale, ker se na Srednjem Vzhodu kljub močnemu viku ni nič zgodilo. Res pa je, da vodi nova izraelska zunanja ministrica ostrejšo politiko proti Arabcem, ti pa so spet opogumljeni zaradi pomoči, ki jo dobivajo od Sovjetske zveze.
Togliatti in Nenni
Italijanski komunisti in socialisti imajo precejšnjo smolo. Ko je Hru-sčev objavil znano poročilo, ga je Togliatti kritiziral. Moskva |>a ga je pošteno ckrenila in v sovjetsko prestolnico je odpotovalo italijansko komunistično odposlanstvo brez Togliattija. Tudi Nenni je bil deset dni upornik proti komunistom, katerim je očital, da kremeljske spremembe ne bodo dosti pomenile, dokler se ne bo komunizem odločil za demokracijo. Toda Togliatti ga je poklical na odgovor in rdeča prvaka sta se spravila pri obilnem kosilu ter sladki kapljici. V članstvu obeh strank pa vre. Pošteno delavstvo vidi, da nekaj ni v redu, da so ga njegovi voditelji varali. Strankarska disciplina bo zmagala, toda kal nemira bo klila naprej ter bo prej ali slej rodila zdrave sadove.
Nemški kancler v Rimu
vek k izvajanju Vanonijevega naer-
Zahodnonemški kancler Adenauer je bil s svojim zunanjim ministrom von Brentanom na uspešnem 3-dnev-nem obisku v Rimu. Zahodna Nemčija in Italija danes druga drugo potrebujeta. Nemcem je potrebna italijanska diplomatična podpora za dosego združitve obeh Nemčij, Italiji pa nemška gospodarska pomoč pri izvajanju Vanonijevega načrta za gospodarski razvoj in odpravo brezposelnosti. Sklepi, ki so jih sprejeli nemški in italijanski državniki pri rimskih razgovorih, so v glavnem naslednji:
Zvestoba Italije in Nemčije atlantskemu zavezništvu, pri čemer bo Nemčija podprla italijansko politiko za razširitev atlantske skupnosti na gospodarsko in politično področje; zvestoba politiki evropskega združevanja, gospodarsko sodelovanje med Italijo in Nemčijo ter nemški tehnični in finančni prispe-
Moskva in Alžir
Ni še dolgo, ko sta se predsednik francoske vlade Mollet in zunanji minister Pineau vrnila z obiska v Sovjetski zvezi. Pa ju najbrž boli glava, ker je Moskva dala nov udarec Franciji na tistem področju, ki jo najbolj boli: v pogledu Alžira. Moskovska »Pravda« je objavila članek, v katerem napada Francijo Zaradi politike v Alžiru ter zagotavlja Arahcem vso sovjetsko moralno pomoč. S tem bi se strinjali, če bi Sovjeti hkrati sklenili, da tudi oni vrnejo svobodo tistim številnim državam, katerim so jo vzeli in jim zdaj vladajo z nasiljem.
ta. Italijanski opozicijski tisk je nekoliko negodoval zaradi Adenauer-jeve odločne politike do Sovjetske zveze, češ da je neprožna in da ne odgovarja novemu položaju. Meščanski opozicijski tisk pa je le precej utihnil, zlasti ko je v idel, da po zadnjih znakih »nova sovjetska politika« nele po cilju, ampak tudi po metodah ni dosti različna od Stalinove. Veliko zadovoljstvo so vsi italijanski krogi izrazili nad gospodarskim uspehom rimskih razgovorov. Kaže, da bo Zahodna Nemčija na osebno kanclerjevo prizadevanje investirala precej kapitala v Italiji za Vanonijev gospodarski načrt, ki je res nekaj velikega in bi Italiji ogromno koristil, če bi ga lahko izvedli. Italija pa je zagotovila Nemčiji vso diplomatsko pomoč v njenem prizadevanju za zedinjenje.
Ameriška pomoč za Jugoslavijo
Ameriški kongres je za tekoče finančno leto izglasoval precej visoko vsoto za pomoč zavezniškim državam. Med njimi je tudi Jugoslavija. Vendar je imela vvashington-ska vlada po Titovem obisku v Moskvi precej .težav s kongresom. Končno so se zedinili, da bo Jugoslavija dobila obljubljeno pomoč, a le pod pogojem, če bo predsednik Eisenhovver sodil, da je to koristno za Združene države in če Jugoslavija ne bo spremenila svoje zunanje politike.
Maščevanje nad poljskimi uporniki
SLOVANI IN BALKAN
NAS TEDEN V CERKVI
15. 7.*nedelja, 8. pob.: sv. Henrik, kr.
16. 7. ponedeljek: Karmelska Mati božja
17. 7.	torek:	sv.	Aleš, sp.
18. 7.	sreda:	sv.	Kamil, sp.
19. 7. četrtek: sv. Vincencij Pavelski, sp.
20. 7.	petek:	sv.	Marjeta,	de v.
21. 7.	sobota:	sv. Daniel,	prerok
*
KARMELSKA MATI BOŽJA. Karmelsko gora je na severu Svete dežele. Tu je prerok Elija, ko je suša trajala že silno dolgoprosil dežja. Prikazala se je meglica, ki je rastla in zagrnila nebo ter prinesla blagodejnega dežja.
Ta meglica je pred podoba Device Marije, ki je posredovala blagodejni dež odrešen ja.
Na Karmelski gori so bili puščav ni ki.
ki so posebno častili Devico Marijo. Ti so se združili leta 1150 v karmelski ali karmelitanski red. Ta je bil pa več časa preganjan. Šesti general, Simon Stock, je prosil goreče Devico Marijo, naj pomaga. Marija se mu je prikazala 16. 7. 1251 in mu dala škapulir, kot posebno znamenje njene naklonjenosti do reda. To je tudi začetek karmelske bratovščine. Ali si vanjo zapisan?
Posebna prednost bratovščine:	zvesti
lulje bodo rešeni čim prej iz vic, posebno na soboto (sobotni privilegij).
S škapulir jem, ki je znak redovniške halje, opominja Marija tudi na dostojnost v modi. Ta dostojnost je posebno v poletnih mesecih tudi od nekaterih vernih večkrat teptana in zasmehovana.
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je povedal Jezus \ŠJ svojim učencem to prili-ko: »Bil je bogatin, ki je imel oskrbnika, in tega so mu zatožili, da mu imetje zapravlja. Poklical ga je ter mu rekel: 'Kaj to slišim o tebi? Daj odgovor o svojem oskrbovanju, zakaj odslej ne boš mogel biti več oskrbnik0-skrbnik pa je rekel sam pri sebi:
'Kaj naj storim, ker mi moj gospod jemlje oskrbništvo? Kopati ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me sprejmejo v svoje hiše, ko bom od oskrbništva odstavljen.' In poklical je dolžnike svojega gospoda, vsakega posebej, in dejal prvemu: 'Koliko si dolžan mojemu gospodu?' — 'Sto mer u-Ija,' je rekel ta. On pa mu je dejal:	'Vzemi	svoje	pismo,	brž	sedi
in zapiši: osemdeset.' — IS at o je rekel drugemu: 'Koliko si pa ti dolžan?' Ta je rekel: 'Sto mer žita.’ Pravi mu:	'Vzemi svoje pismo in
zapiši: osemdeset.' — In gospod je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je razumno ravnat. Zakaj otroci tega sveta so nasproti svojemu rodu razumnejši kakor otroci luči. In jaz vam pravim:	Pridobite si prijate-
ljev s krivičnim mamonom, du vas. ko obnemorete, sprejmejo v večna bivališča.«
Evangelij pripoveduje poučno zgodho o krivičnem oskrbniku. Vsak človek je neke vrste oskrbnik, resnični bogatin je pa Bog, ki je vse iz nič naredil, ustvaril ljudi in jim dal imetje. Nimajo sicer vsi zemljani premoženja (hiša, zemlja, denar), a vsakdo ima v oskrbi velik kapital: to je lastno življenje, ki ga mora tako živeti, da si pripravi večno srečo v nebesih. Vedno znova in enako važno odmevajo v naših ušesih tiste pomenljive in presunljive Zveličarjeve besede:	»Kaj
pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa za vekomaj pogubi!« Zares, bogastvo tega sveta, naj bo še tako veliko in zapeljivo,
more nuditi svojo navidezno srečo le do smrti, le na tem svetu in do telesne smrti; potem pa ne služi več. Pravično in pošteno življenje, četudi v pomanjkanju in siroinašno-sti preživeto, pa vodi v večno blaženost.
Kakor oskrbnika, tako čaka vsakega človeka po smrti obračun s Stvarnikom: treba bo dajati odgovor za vse dni, vse ure in vse trenutke našega življenja; za vse besede, vse inisli, vsa dejanja. Blagor tistemu, ki bo mogel pokazati čisto vest! Njegov račun bo lahek. A gorje tistemu, ki bo v dolgovih z Bogom! Kakšna bo njegova sodba?! Bog je pravičen Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Tako pra-
vi	kršč. katekizem. Mnogi se tolažijo z božjim usmiljenjem in dobroto. Gotovo, obupati ne smemo nikdar, četudi smo padli v grehe, ampak tudi zlorabljati ne smemo božje dobrote. Tudi božje potrpljenje ima svoje meje. Neizpovedani in nepopravljeni grehi bodo brez dvoma kaznovani. Bog dobro plačuje, a hudo kaznuje. Če hočemo uteči božji kazni, ni druge poti kot ia, tla se varujemo greha in oklenem-svetosti. Svetnikom in pravičnim ljudem, ki imajo čisto vest, smrt ne ho težka.
Zveličar modro uči: bogastvo naj služi za vse ljudi! Kdor ga nna, naj ga pametno upravlja in naj pcmaga revežem ter naj se ne navezuje nanj, ker je sicer v nevarnosti njegova duša. Kdor ga nima, naj nt bo otožen, ker to življenje z vsemi svojimi užitki hitro mine. Vsakdo naj pošteno živi, naj se trudi z a svetost s pomočjo molitve in pogostih sv. zakramentov ter naj izkazuje po svojih močeh dobrote drugim, da si zagotovi večna nebesa! Bogatim in odgovornim kliče: Dajte lačnim kruha, raztrganim o-bleko, brezposelnim delo, vsem potrebnim primerno pomoč! Imeli boste veliko zasluženje pred Bogom, v obratnem primeru pa težek račun. — Jezus, vir življenja in svetosti, usmili se nas!
Iz življenja Cerkve
CIGANSKO ROMANJE
V	južnofraneoskem mestu	Careassonne
se je vršilo * vsakoletno romanje ciganov. Ti poromajo vsako leto v svetišče Marije Device ob Morju v tamkajšnjem mestu. Cerkvene obrede je vodil letos sam nadškof iz Aixa v Pr o venci msgr. Provenehe-reis. Svojevrstni romarji so poslali vdanostno brzojavko sv. očetu, ki jim je v odgovor poslal svoj blagoslov.
UPRAVIČEN PROTEST
Angleški kardinal Griffin	je naipisal
pastirsko pismo, ki so ga prebrali v vseh cerkvah njegove škofije. V	tem pismu
izraža kardinal svojo zaskrbljenost zaradi razporok, ki se vedno bolj množe, tudi med katoličani. Več kot polovica teh razporok se tiče zakonov sklenjenih med zadnjo vojno ali takoj po njej, kar priča, da je takrat prišlo do marsikake zakonske zveze s preveliko naglico. Kardinal pa se ustavlja še ob nekem drugem pojavu, ki je kriv razporok, in to je dejstvo umetnega omejevanja rojstev otrok. Ker so številni zakoni po volji zakoncev samih brez otrok, se rado zgodi, da čez nekaj let skupnega življenja ne marata drug za drugega. Toda tej rani niso krivi samo zakonci, temveč tudi drugi, predvsem gospodarji hišnih stanovanj, ki nočejo spre-
vat katoliške otroke, so nahujskani domačini napadli cerkev. Prišlo je celo do streljanja in so bile žirtve na obeh straneh. Sele po posredovanju kralja Husseina se je posrečilo pomiriti duhove. Organizacija muslimanskih bratov ima na vesti tudi te žrtve, saj je ona najbolj kriva za nemire.
ZLATA ROŽA
Sv. oče vsako leto podeli zlato rožo oni kraljici, ki se je med letom najbolj odlikovala po vzornem življenju in dobrodelnosti. Pretekli teden je tako rožo .poslal kneginji Carlotti Luksemburški.
ADENAUER PRI PAPEŽU
Ob svojem zadnjem obisku v Rimu je bil nemški kancler Adenauer v avdienci pri papežu. Pri njem se je zadržal nad eno uro v zaupnem razgovoru. Rdeče časopisje soi m niči zaradi tega, da je sv. oče zahteval od Adenauerja, naj vztraja v atlantski zvezi in v odporu zoper pogajanja s Sovjeti za združitev Nemčije. Rdeči komentatorji s tem zopet izpričujejo svojo zabitost, ko menijo, da vodi \ a.tikan ne samo versko, temveč tudi politično živ-
ljenje katoliških držav, podobno kakor je delal Stalin v Rusiji. V politiki je vendar . katoličan prost, da vodi politiko, ki se mu zdi primernejša za njegovo državo.
CERKEV BRATSTVA
Na cisto svojevrstno misel je prišel italijanski duhovnik don Adamo Aeeosa, kurat v mali gorski vasici Cella di Bobbio v bližini Pavie. Poslal je v vse dežele, v katerih je divjala zadnja vojna, prošnjo, naj mu pošljejo kose ruševin od cerkva, ki so bile razdejane med vojno. In res je uspel v svoji zamisli in danes že stoji v njegovi vasici cerkev bratstva, pri kateri so sodelovale dežele vseh kontinentov, čez katere je šla zadnja vojna. Tudi Japonska se je odzvala njegovemu pozivu in poslala kose ruševin cerkva iz Hirošime in Nagasakija, ki jih je porušila atomska bomba. Okrog glavnega oltarja, ki je tudi sestavljen iz ruševin oltarjev vseh kontinentov, plapolajo zastave vseh držav, ki so sodelovale pri tej lepi akciji. Kurat Accosa pa ni še zadovoljen. Ponovno je poslal poziv na vse strani sveta za kose brona, iz katerih misli vliti 5 zvonov, vsak zvon dodeljen enemu kontinentu.
Novomašnik Danilo Cimprič
Ponosne so Volče na svojega novomaš-nika, ki je preteklo nedeljo 8. julija pel svojo prvo slovesno mašo v domači župniji, ponosne so toliko bolj. ker je bil novomašnik. na res čudovit način poklican v duhovski stan. Iz številne družine je Danilo vedno upal, da postane duhovnik. A kako, ko ni bilo sredstev? Tedaj se odloči in kot 17-leten mladenič gre k salezijan-
jemati družin z otroki, in pa država, ki v ljudskih hišah gradi tako tesna stanovanja, da v njih ne more dobiti prostora družina z več otroki. Zato je tudi stanovanjska kriza kriva, poudarja kardinal, da ostane toliko družin brez otrok ali kvečjemu z enim oziroma z dvema. Dogaja se, ugotavlja kardinal, da gospodarji mečejo iz hiš zakonce, ko dobijo ti otroke. To je vnebovpijoča krivica.
Na žalost ni to pojav samo v Angliji, temveč je zajel tudi nase kraje, zlasti Trst in Gorico, pa tudi deželo. Tudi tu nočejo na stanovanja družin z otroki ali pa so ta tako tesna, da otrok res nimajo kam deti. Pravilna socialna politika mora tudi ta problem rešiti.
SOVRAŠTVO SE RAZPLAMTEVA
V	Transjordaniji je prišlo v mesecu maju do hudih protikatoliških demonstracij in neredov v mestecu Madahi, ki je znano že iz starega zakona. V tem mestu živi številna katoliška verska kolonija med muslimansko večino. Katoličanov je sko-ro dva tisoč, muslimanov pa pet tisoč. Do sedaj so živeli v soglasju. Narodno in versko sovraštvo, ki ga sejejo med muslimani zlasti zadnja leta, je * pa zadnje čase hudo razburilo duhove tudi v tem mestecu. Ob pastirskem obisku patriarha Gorija iz Jeruzalema, ki je prišel birmo-
cem s tiho željo, da postane duhovnik. Toda prišla je vojnu in moral je k vojakom, ki jih je služil v ital. armadi. Leta 1945 se je vrnil domov ter stopil v gori-ško malo semenišče. Vse je kuzalo, da bo dohitel izgubljena leta, ko je po razmejitvi septembra 1947 ostcla Primorska ločena od Gorice in Danilo Cimprič ločen od goriškega malega semenišča. Toda to mu ni i'zelo poguma. Čez dve leti ga namreč najdemo v ljubljanskem bogoslovju,, kjer začne z rednim bogoslovnim študijem. Eno leto je že bil bogoslovec in sanjal o novi maši, ko ga lepega dne zapro. Zakaj? Ker je bil do septembra 1947 vnet širitelj »Slovenskega Primorca«, našega prvega katol. tednika. To ga je stalo dva meseca zapora. Za kratek čas so ga zopet izpustili, a koj nato spet zaprli in poslali na prisilno delo v Strnišče pri Ptuju, kjer so tista leta gradili veliko tovarno aluminija, ki je danes znana kot Kidričeva tovarna. *
Iz sibirskega ujetništva v jugoslovanske ječe
Neki dopisnik z Dunaja poroča, da je že dalj časa zaprt v ječah Nove vasi pri Zagrebu poseben ujetnik, in sicer Savo Stedimlija, zelo znan črnogorski politik, ki so ga vsi že dolga lela smatrali za mrtvega. Izginil je leta 1945, ko so ga po aretaciji poslali v Sibirijo. Ne dolgo po tem so njegovi domači dobili od jugoslovanske vlade potrdilo o njegovi smrti v sibirskih steipah. Ta vest ni odgovarjala resnici, Titova vlada je le iskala ugodnega trenutka, da hi uprizorila klamorozen proces, na katerem bi obtoženec vse »priznal«. Zdi se, da je ta ugoden trenutek prišel prav sedaj, ko so se odnošaji med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo spet okrepili. Sedaj obe vladi skupno pripravljata proces in med svobodnimi Hrvati »p sirijo govorice, da ho ta prcri« brez dvoma imel namen udariti po kat. Cerkvi in po zavednih Hrvatih \ hegun tiu.
NA PRISILNEM DELU
Bil je odkrit in neupogljiv značaj, o tudi pogumen. Vsem skupaj z njim zaprtim bogoslovcem, in bilo jih je 13, je dajal poguma in jih držal pri dobri volji. Vedno je znal organizirati kake svete podvige. Tako so n. pr. ta čas ob neki priložnosti vtihotapili v taborišče Najsvetejše v škatlici za vžigalice. Diakon med njimi jih je obhajal. Ob drugi priložnosti je Danilo sam iz glave narekoval križev pot sv. Ma-vricija Portomavriškega. ki ga imamo v,naših mašnih knjižicah, da so ga mogli skupaj opravljati. Iz tega časa je poslal domov in celo sestri r tujino lepo vezene prtiče iz ne vem več kakšnega blagu. Tu se je tudi za njegovega bivanja pripetil
zelo mučen prizor, ki ga jetniki iz Kidričevega ne morejo pozabiti. Neki miličnik je brez razloga hudo kaznoval nekega zaprtega fanta, ki pa ni bil bogoslovec. To je sojetnike zelo razburilo, da so protestirali in se za fanta zavzeli. Miličniku je bilo preveč take drznosti in je zato dal postaviti v vrsto vse bogoslovce, vse jetnike je pa prisilil, da so šli mimo njih in jih	pljuvali.	Težki časi so	bili	tista leta,
ko	je	po taboriščih smel	vsakdo gospo-
dariti in kaznovati. Rankovič sam je nekoč priznal, da so se tedaj godile težke krivice po jugoslovanskih zaporih.
MODERNI SLOVENSKI ODISEJ
Iz Kidričevega so Danila Cimpriča premestili v Litostroj v Ljubljani. Tu je delal z jezuiti in drugimi priprtimi duhovniki. Dve leti je bil že zaprt in še vedno ni bil	sojen	in še vedno ni	niti	vedel, zakaj	je	prav	za prav zaprt.	Kar	so ga le-
pega dne izpustili. Ali glej, poklicali so ga takoj k vojakom. Ko se je po enem letu vrnil domov, so ga po treh tednih zopet poklicali, češ da mora odslužiti celoten rok 18 mesecev, ker nima mature. Šele na posredovanje premilostljivega\ g. administratorja msgr. Toroša so ga pustili domov in mu dovolili, da je stopil v resko bogoslovje. Na novo mu je zasijala upanje, bliže kot kdaj prej. Ali po 4 mesecih n je gQle ga bivanja v reškem bogoslovju šč to slednje državne oblasti zaprle, češ da se je tam gojila ustaška propaganda. Danilo je zaprosil za gostoljubje v Pazinu, kamor so premestili reško bogoslovje. Tako je po dolgih kolobocijah moderni slovenski Odisej prišel do nekaj mirni n let, da je lahko dokončal bogoslovne študije in se pripravil na mašniško posvečenje, katero je prejel v nedeljo 24. junija na Sv. gori, ter na novo mašo, katero je pel preteklo nedeljo. Dvaintrideset let Je po tem cilju hrepenel in zanj trpel, se-
Sa Je dočakal. Gospod naj stoji zvesto ob strani temu svojemu že tako preizkušenemu nlašniku, ki ga zaradi njegove podjetnosti in gorečnosti pozna že vsa Primorska in Kranjska. Mi pa molimo zanj in njegove trpeče sobrate.
Mohor Kacafura, Tulminensis
Umetna uprizoritev procesa proti g. A. Simčiča
V	zvezi z obsodbo solkanskega župnika
in dekana č. g. Andreja Simčiča nam je prišlo v roke zanimivo pismo, ki ga je neka oseba s Kobariškega poslalu preko Čedada znancu v Gorico. Pismo vsebuje točno poročilo o poteku procesa pred okrajnim sodiščem v Tolminu, o sestavi sodišča, o junaškem nastopu obdolženca g. Simčiča, kot tudi o odmevu pri ljudstvu.
Iz tega res zanimivega pisma, ki nam osvetli ozadje tega čudnega postopka, objavljamo za danes del, ki se nanaša na tožiteljico Ano Fratnik iz Idrskega pri Kobaridu:
»....Zanima te,a tako piše oseba s Kobariškega, »kako tu ljudstvo gleda na Ano Fratnikovo in njenega moža Mirka. Večina jo ostro obsoja in se je izogiba kot izobčenke, ker je oskrunila zakrament sv. spovedi in vrgla v ječo duhovnika. Nekateri pa jo skušajo opravičiti, češ da tega ni storila prostovoljno, ampak pod pritiskom. Ti trdijo, da je Ana v svoji ženski jezikavosti omenila nekaterim prijateljicam o težavah .pri spovedi. Stvar je prišla na. uho miličnikom, ki so baje prav tedaj sprejeli višji nalog, naj preiščejo, če je solkanski župnik o priliki misijona v Kobaridu izvajal »na kateri koli način moralni pritiska na vernike.
In tako sta bila Ana in mož Mirko zaslišana in sta morala podpisati, kar jima je bilo predloženo. Ana je mislila, da je s tem zadeva zaključena. Ko pa je dobila poziv, da se predstavi na sodišče v Tolmin, je šla na milico v Kobarid in vse preklicala, a tu niso hoteli sprejeti preklica, rekoč, da je zadeva že v rokah sodnije, kjer naj eventuelno prekliče. Ko sta z možem prišla na sodnijo v Tolmin, sta na hodniku srečala g. Simčiča, ki ju Je vprašal, če ga bosta ona dva tožila. Ana je tetiaj zw’ela trdili, da ga niti ne pozna, da ga ni nikoli poprej videla, nato pa je bruhnila v krčevit jok. Ali komaj je sto-pila pred soilnike, ki so najbrže ze vedeli, da hoče stvar preklicati, jo je sodnik l Uidi mir Macarol pozval, naj izpove kakor v poizvedbah, ker bo sicer zagrešila neresnico in tako zapadla težkim kaznim za krivo pričevanje. Fratnikovi so tedaj docela odpovedali živci in je pričala, kot so oni h oteli m
Ze iz teh otlstavkov so razvidne težke nepravilnosti in zlorabe javne oblasti v uprizoritvi sodni jskega postopka proti g. A, Simčiču. Ugotavljamo:
I.	Iz nam neznanih razlogov so višji organi vnaprej sklenili obsodili g. Simčiča. Ker pri večkratnih zasliševanjih g. Sim-
čiča in drugih oseb v Solkanu nU^ našh
krivde, so pozvali kobariško milico, naj na pcdlagi misijona, ki ga je g. Simčič, vodil r Kobaridu, ustvari ustrezni slučaj.
2. Ana Fratnikova je v svoji naivnosti postala žrtev zvitih vprašanj in kot slepo orodje podpisala neresnične izjave.
3. Ko pa je Fratnikova sprevidela, za kaj gre, je na milici in tudi drugod preklicala svoje izjave. Ne moremo razumeti, zakaj niso polirjhjski organi sprejeli na zapisnik preklica in ga uradno oddali na pristojno sodišče! So imeli drugačna navodila?
4. Pravo zlorabo sodni jske oblasti pa je zagrešil predsednik okrajnega sodišča v Tolminu Vladimir Macarol, ki je z grožnjami moralno prisilil jokajočo in preplašeno žensko, da je potrdila izjavo v izpovedbah. Fratnikova je namreč ačividnn nameravala podati preklic svojih izjav, ki so ji bile izvite v Kobaridu, a tega se zaradi jasne sodnikove grožnje ni drznila več storiti.
Pozivamo zatorej jugoslovanske odgovorne oblasti, du izvedejo točno preiskavo o zgoraj navedenih zlorabah, strogo kaznujejo krivce in vrnejo svobodo po nedolžnem. zaprtemu duhovniku.
*
Te dni smo izvedeli, da je v petek dne 6. julija g. Andrej Simčič, župnik in dekan solkanski, nastopil svoj šestmesečni zapor.
Zaman smo upali, da ga višje obla«** pustijo na prostem do izida novega priziva.
Solkanska župnija je tako spet osirotela. In vendarle gre za najbolj važno župnijo v* jugoslovanskem delu goriške nadškofije, ki jo vodi ap. administrator msgr. Toroš.
Upamo, da bodo višje sodni jske oblasti činiprej ugodno rešile novi priziv in vr-n*le g. Simčiča njegovi župniji* ki ga težko pričakuje.
Po Stalinovem padcu
Oboževanje Stalinove osebnosti jr spravilo v zadrego tudi marsikatere italijanske starše, ki so iz velikega navdušenja do Stalina dali svojim otrokom njegovo ime. Računajo, da je trenutno v Italiji 187 malih Stalinov. Samo v milanski provinci jih je 12. Sedaj je večina teh staršev vložila prošnjo na anagrafski urad za spremembo imena. So vseeno bolj gotovi naši svetniki, ki nikdar ne padejo v nemilost ne pri Bogu ne pri ljudeh.
Leto VIII - 1956 • Štev. 28
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3
Novolistarji nam še niso odgovorili
V	svojem listu so ponovno napadli Slov. kat. skupnost in ji podtikali, da se veže z demokristjani. Med drugim so navajali kot dokaz dopis v nekem lističu »Difesa Adriatica«. »Difesa Adriatica« je baje trdila:, da pri zadnjih volitvah demokristjani niso napadali Slovenske liste, ter da smatra to dejstvo kot prednost, ki so jo izkazovali demokristjani naši listi. Na to smo spet odgovorili, da so demokristjani postavili svojo listo v dolinski občini, kjer ni bilo nikakega upanja na uspeh, ter so odjedli naši listi nekaj sto glasov. Ker so demokristjani proti manjšinskemu statutu, enakopravnosti Slovencev z Italijani, proti integralni prosti coni itd., je Slovenska lista v tisku in na shodih pozivala slovenske volivce, naj ne dajo nobenega glasu demokristjanom.
KAJ PRAVZAPRAV POMENI,
CE TE NASPROTNIK NE NAPADA?
\ zroki so lahko različni. Demokristjani so imeli preveč opravka s svojimi številnimi nasprotniki, zato niso imeli časa, da hi se ukvarjali z nami, ker jim nismo bili nevarni. Nas so napadali predvsem titovci, posebno Dekleva, in »Novi list«. Nas so morda s tem oškodovali za kak glas na korist Vidaliju, sebi pa niso koristili, kot je pokazal volilni izid. Če pa se zdi novo-listarjem v resnici tako važno to nenapadanje, potem upravičeno vprašamo: Kaj sledi iz tega, da vas komunisti ne napadajo? Ali to, da ste morda z njimi v zvezi? Po vseh pravilih logike bi m; imeli pravico trditi, da ste vi s komunisti v zvezi, ker vas komunisti ne napadajo, dokler vztrajale vi s svojo trditvijo, da smo mi v zvezi z demokristjani, ker nas demokristjani ne napadajo.
ČAKAMO ŠE ENEGA ODGOVORA
Svoj čas je pisal tednik novolistarjev o nekem Danderju, ki je baje na Južnem Tirolskem zrušil edinost nemške »Ljudske stranke« in je baje dobil celo pomoč iz posebnih skladov, in sicer pet milijonov lir. Pri tem so opozarjali novolistarji slovensko javnost, da je morda tudi na Tržaškem kak slovenski Dander, ki prejema pomoč iz posebnih skladov. Da hi padel sum na Slov. kat. skupnost, so navajali besede nekega Botterija. ki je poročal svojim ljudem, tla naša organizacija še ni stopila v skupščino slovenskih županov in. občinskih svetovalcev, kar naj bi bil dokaz. da se Slov. kat. skupnost upira slo-
venski obrambni skupnosti. Glede tega je »Kat. glas« ponovno pojasnil, da je predlog o pristopu Slov. kat. skupnosti omenjena skupščina odklonila, a je Slov. kat. 9kupnost kljub temu izrazila svojo solidarnost z delom naših županov in občinskih svetovalcev. Ob tisti priliki smo pa opozorili, da bi bilo koristno ugotoviti, kako je s temi Danderji med Slovenci. Zakaj ljudje Slovenske liste in okrog Kat. glasu živijo v skromnih razmerah ter se morajo preživljati s svojim poklicnim delom. Le nekaj skromnih uric morejo posvetiti brezplačnim političnim in novinarskim poslom. Med novolistarji pa so ljudje, ki so samo novinarji in politiki in doslej še niso povedali, da bi se preživljali s kakim drugim delom razen s politiko in novinarstvom. Njihovemu listu ni videti, da bi se boril s finančnimi težavami, saj smo videli pri svojih znancih, da jim ga pošiljajo brezplačno na ogled. Ker se ta list zanima za slovenske Dan-derje ter posebne sklade, hi vedel morda kaj več o tem povedati. Toda odgovora še vedno čakamo.
ŠE TRETJE VPRAŠANJE
Ta list je pri zadnjih volitvah priporočal volivcem, naj oddajo v okoliških občinah glas za slov.-ital. komun istično-be-sednjakovsko listo v Nabrežini ter komu-nistično-besednjakovsko listo v drugih o-koliških občinah. V Nabrežini je to utemeljeval z nevarnostjo, da pride lahko občina v italijanske roke. Da je bil v zmoti, je pokazal izid, zakaj brezobzirni napadi titoveev in novolistarjev na Slovensko listo so pripomogli, da je prišla naša lista na tretje mesto. Tako imamo
•edaj namesto naših v občinskem odboru Italijane. Toda glede Nabrežine se lahko izgovarjajo novolistarji, da so se ušteli. Kaj pa v Dolini in drugih občinah? Zakaj je bila v teh občinah potrebna zveza s komunisti? V Dolini se je poleg tega pred volitvami širil glas, da imajo namen titovci in besednjakovci po volitvah glasovati proti Lovrihu. Ali je bilo to resnično aii pa le volilna zvijača? Lovrilra danes spet zelo trdno sedi na svojem županskem stolčku. Po volitvah leta 1952 so sedanji novolistarji ostro in dolgo napadali Slov. dem. zvezo, češ da ni držala volilnega dogovora po volitvah. Od kod pa po teh volitvah taka tišina? Ali je bil že pred volitvami tajen dogovor, da bo župan Lo-vriha? Zakaj pa niso na to opozorili že pred volitvami naših ljudi tisti, ki se sami hazivajo katoličane, ki ljubijo resnico?
NAUK IZ ZADNJIH VOLITEV
Zadnje volitve so nas naučile, da nima vedno uspeha tisti, ki iz vljudnosti ali iz ljubezni do miru molči. Zato bomo ob raznih prilikah obelodanili še kako zadevico, ki leži na našem pultu, pa bi jo morda kdo rad pozabil. Kot smo zvedel* v nedeljo, so izvolili sedaj tudi v Nabrežini za župana titovskega somišljenika. Novolistarji so pripomogli, da so prišli v o-koliških občinah županski sedeži in večina v občinskih odborih v komunistične roke. Kdor pa ni slep, z lahkoto spozna, da je komunizem kljub lepim besedam monolitna tvorba, ki se hoče raztegniti na ves svet. Okoliške občine so prišle pod isto komunistično oblast, katera je na Poljskem streljala na množieo krulia in svobode željnih delavcev, ki zapira v mnogih deželah škofe in duhovnike ter tepta svobodo cerkvenega življenja in vsako človeško svobodo.
Kongres svobodne mladine v Parizu
V	dneh od 7. do 3. julija se je v Parizu vršil 11. kongres Sveta svobodne mladine iz srednje in vzhodne Evrope. K tej pomembni manifestaciji za osvoboditev narodov izpod komunističnega jarma in za združenje v demokratično evropsko skupnost se je zbralo skoraj 150 delegatov. Zastopane so bile razne mednarodne organizacije, kot so na primer Krščansko-de-mokratska zveza, Kmečka internacionala. Unija liberalne mladine in Zveza študentov in pa 11 posameznih dežela iz srednje in vzhodne Evrope:	Albanija. Bolgarija,
koroška v sliki
(Ob razstavi isfvgusta Čebula v IJcrtcO
Pozdravlja s sten me zemlja čudovita, v odtenkih barvnih ljuba in domača okrog Obirja, Pece in Dobrača .... Po njej vsa sončna sreča je razlita.
Koroška lepa tu je kot na dlani . . . Toplino daje barv ji harmonija. Nasmeh iskren je njena bogatija — že tisoč let svetinje slavne hrani.
In kakor da k vstajenju potrkava pri Gospe Sveti, vse pojo stezice in cerkvice na holmih in vasice.
V
Oj, zemljica koroška, bodi zdrava!
A a j vedro bo in jasno tvoje lice, ti zibel naše sladke govorice!
Ljubka Šorli
Estonija. Madžarska, Letonija, Litvanija, Poljska, Romunija, Češkoslovaška. Ukrajina in Jugoslavija (Srbija, Hrvatska. Slovenija ).
Zborovanje je poteklo vzorno, pri čemer je bilo mogoče videti, da se mladi emigrant je — velika večina jih je bila v starosti od 20 do 30 let ni samo odlično naučila zahodnih jezikov, posebno francoščine, ampak da se je tudi navzela duha demokracije in politične strpnosti, ne da bi pri tem trpela vnema in idealizem. Iz debat, ki so se malone vsak dan zavlekle do jutranjih ur, so se rodile konstruktivne resolucije, s katerimi svobodna mladina opredeluje svoje stališče do perečih problemov splošnega značaja in do tistih posebnih vprašanj, ki se tičejo vprav nje.
V svoji politični resoluciji svobodna mladina iz srednje in vzhodne Evrope svari svet pred utvarami spričo nove taktike mednarodnega komunizma in podčrtava, da bo resnično sožitje med narodi mogoče šele tedaj, ko bo ljudstvu, ki danes ječi pod komunističnimi režimi, dana možnost, da na svobodnih volitvah izbere svoje resnične predstavnike. O tem je na kongresu vladala popolna enodušnost, ki so jo s svojimi nagovori na otvoritveni dan podprli tudi odlični gostje iz francoskega javnega življenja: Rene Courtin, predsednik izvršnega odbora evropskega gibanja v Franciji, poslanca Vigier in Fontanet ter senator Lafargue.
V debati o politični resoluciji ni prodrl predlog nekaterih delegatov, da bi se mladina izrazila proti »starim režimoma v svojih domovinah in se obvezala, da bo
ohranila tisto, kar je komunizem utegnil prinesti pozitivnega. Večina je glasovala proti temu predlogu, saj so, kot je naglasil nek haitijski predstavnik, v mnogih deželah vzhodne Evropi pred vojno izvedli dalekosežne socialne in agrarne reforme, medtem ko nam danes še manjka zanesljivih podatkov o tem ali je komunizem prinesel sploh kaj trajnega napredka.
V	resoluciji o begunskih vprašanjih so se pa dotaknili nekaterih bolečih problemov, ki terjajo nujne rešitve. V tej re-. soluciji na vidnem mestu protestirajo zoper nasilno vračanje beguncev iz Jugoslavije, ki da jih nekatere države v>po krivem označujejo za zgolj ekonomske emigrante«.
Hkrati v resoluciji zahtevajo, da jugoslovanske oblasti osvobode begunce, ki so se zatekli tja iz drugih komunističnih držav. Obsojajo tudi y)sramotnoa stanje, ki vlada v begunskih taboriščih nekaterih zahodnih držav. Terjajo enakopravnost v pogledu študija in zaposlitve v deželah, kjer so se naselili. Nadalje naj se dobrodelne organizacije združijo v mednarodnem centru, Svet svobodne mladine pa naj delegira svoje ljudi v posameznih državah, ki bodo intervenirali v konkretnih vprašanjih pri krajevnih oblasteh. Kongres je mnenja, da je določena integracija beguncev na strokovnem in kulturnem polju potrebna z domačim življenjem v deželah, kjer bivajo. Toda upirati se je treba slehernim poizkusom potujčevanja, posebno v pogledu emigrantske mladine. Kot resolucija o beguncih pravi v svojem zadnjem odstavku: »Begunska mladina naj ohrani čim tesnejši stik z dogajanjem v svojih domovinah tako, da bo pripravljena vsak trenutek zasesti svoje mesto v življenju svojega naroda in učinkovito prispevati k gradnji lepše bodočnosti.«
Jasno je, da težnje emigrantske mladine iz komunističnih držav, izražene na tem kongresu, ne bodo uresničene še s samimi resolucijami na papirju. Toda zborovanja te vrste nujno odjeknejo širom sveta in ppmagajo dramiti svdt zahodnih narodov, ki se pogosto vdajajo brezbrižnosti in utvaram. Na kongresu je bilo videti vec dopisnikov mednarodnih poročevalskih a-genciji, tiska in radia. Nekatere radijske postaje, posebno Radio Svobodna Evropa, so pa organizirale neposredne prenose s kongresa tako, da bodo za delo mladih beguncev v svobodnem svetu zvedeli tudi njihovi sovrstniki v domovini, kar jim bo vlivalo pogum in jim bo krepilo zavest, da niso pozabljeni, ampak da se njihovi bratje na svobodi bore z njimi za iste cilje.	B. G.
Nemčija in jugoslovanske tčrjatve
Zahodnonemška in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da bo Nemčija izplačala precejšnje jugoslovanske terjatve iz vojne in predvojne dobe. Sporazum bi moral ratificirati zaliodnonemški parlament, ki pa je ratifikacijo že dvakrat odložil. Na sobotni seji, ki je bila zadnja pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami, tega sporazuma sploh niso dali v razpravo. O njem bodo razpravljali torej šele na jesenskem zasedanju. Vzrok za to odlaganje je Titovo zhližanje z Moskvo. V Bonnu se bojijo, da bi Jugoslavija uradno priznala vzhodnonemško vlado, s katero ima že neuradne, zlasti pa trgovske in gospodarske stike.
Ob razstavi cAvgusta Čebula
Slov. kat. prosv. društvo v Gorici je priredilo v Marijinem domu na Plavuti slikarsko razstavo slikarja Avg. Čebula iz Št. Lenarta pri sedmih studencih na Koroškem.
•'tvoritev se jc izvršila v sredo 4. julija. Otvoritveni govor je imel M. K., ki je predstavil razstavljalea s temi besedami :
»Nase prosvetno društvo je do danes nudilo ljudstvu s svojim kulturnim delom le živo besedo, t. j. pesem in igro.
Ko sva lansko leto s prof. M. F. obiskala današnjega razstavljalca slik, g. Avg. Čebula ter si ogledala njegov arbiv slik, se nama je porodila inisel na slikarsko razstavo, da bi tudi z živo sliko in barvo, ne samo z besedo, spoznali košček koroške zemlje. Nocoj stojimo pred takimi slikami koroškimi motivi.
V	načrtu je bilo, da bi spregovoril umetnik sam in bi nam tako kaj povedal o svojem delu. Radi časa, s katerim smo se križali, to ni mogoče. Zato vam nekaj kramljanja, ki sem ga imel s slikarjem, podam v par besedah. Pripovedoval mi je:
»»Ko sem obiskoval kot duhovnik razne družine po fari, sem prišel v stik z otroki in tako pogostoma naletel, ko so pisali domače	naloge i„ risal;. pa	jim	pQ.
magal narisati hišo, drevo, domačo žival, domačo	vas.	Videl sem, da	je	kar	šlo.
Pri razlagi katekizma in zgodb sv. pisma, sem se posluževal kar lastnih slik in to v veliko veselje, otrok. Ostalo jc dalj časa samo pri tem ,kajti na resnejše delo ni-sem mislil. K temu delu so me nekako prisilili šele nekateri poznavalei slikarske umetnosti in	me tako prepričali,	da	sem
sc lotil	dela	in pričel misliti	tudi	na	raz-
stave. Razstavljal sem v več mestih v zadovoljstvo publike in tudi kritika se je dobro izrazila o mojih delili. Sam se ne oziram na kritike, kakor se tudi ne strinjam z vsemi načini, oziroma izražanjem m prikazovanjem umotvorov. Podajam tako kakor sam občutim in doumem predmet, ki ga mislim naslikati. Sem tega prepričanja, da nič ni grdega na svetu; kar je grdega, zmaliči človeška družba.««
»Ko boste ogledovali slike, boste tudi spoznali, da nam z nasmehom odkriva skrite in drobne lepote, ki jih je v resnici več kol jih v življenju opazimo s svojim nepravim gledanjem. So slike polne romantike, da se človek ob pogledu nanje
odpočije; so kakor mehka koroška pesem in to v smehu in žalosti. Tudi slika je kakor pesem o kateri poje pesnica Vida Tauferjeva:
»Raztrgana si kakor dan na dvoje.
Z menoj se smeješ in z menoj ihtiš, me vežeš trpko kakor smrt v ovoje, si kakor luč in kakor temen križ.«
Pri slikah Avg. Čebula je mnogo več smeha in luči. In to je umetniku le v prid.
Vsak naj si pa ustvari lastno sodbo — brez nikakih umetniških »izmov«.
Ivan Cankar pravi, ko govori o umetnosti :
»Za izobrazbo umetniškega čuta ni poglavitno. koliko je človek videl podob In kipov, temveč kako jih je gledal. V' razstavo je treba stopiti brez predsodkov. Srce željno lepote, oko nepokvarjeno ter za lepoto sprejemljivo —- to je vse, česar je treba človeku, da spozna umetnost ter jo uživa. Umetnost je treba gledati z očesom. ne z jezikom.«
0 tem, prosim, da se vsak sam prepriča.«
*
Slikar je razstavljal 26 del; 23 akvarelov in 3 pastele. Razstava je bila od-
prta od 4. do 8. julija in je vzbudila precejšnje zanimanje pri ljubiteljih umetnosti. Mirno lahko rečemo, da je razstava imela lep moralni uspeh, in to v prvi vrsti, ter tudi gmotni.
Molitvenik „Kristns, kraljuj"
V Trstu jc izšla v drugem ponatisu lepa mala izdaja molitvenika »Kristus, kraljuj«, ki jo je pripravil dr. Ivan Vrečar, katehet na srednjih šolali.
Ta molitvenik je v vseh svojih dosedanjih izdajah, pravi dr. Vrečar v uvodu, imel namen, uvajati mladino, zlasti srednješolsko, v življenje s Cerkvijo« Hotel ji je biti molitvenik, mašna knjiga in pesmarica hkrati — in tako v glavnem zadostiti vsem potrebam bogočastnega življenja mladega človeka. Istemu namenu želi služiti tudi v novi zmanjšani izdaji.
V tej novi izdaji je molitvenik po vse. bini lahek in po obliki zelo priročen. Zaradi tega bo uporaben tudi za ljudskošot-ske učence, čeprav je še vedno namenjen predvsem dijakom.
Molitvenik obsega molitve za vsak dan, molitve za osebne zadeve, molitve za skupne in javne zadeve; poseben del je
VPRASPJETE - ODGOVARJAMO
V	zadnji številki Vašega lista opozarjale na jutranje oddaje radia Trst A, ko kratko predstavijo svetnika vsakega dne. Zanima me, ali se je na slovenski tržaški radijski postaji kaj spremenilo tudi v ostalem, kar je kritiziral Vaš list in nekateri drugi?
*
Omenili smo jutranjo oddajo in življenjepis svetnika zato, ker se nam zdi pravilno, da katoliški list na to opozori svoje bralce. V ostalem pa se ni na postaji nič spremenilo in nismo hoteli morda s tisto notico to reči. Vse tisto, kar je naš list pred časom pisal o vodstvu in smeri postaje v celoti drži. A kot vedno, tako bomo skušali biti tudi v naprej pravični kronisti v tem. da 'bomo opozarjali na napake, priznali pa tudi tisto, kar se nam zdi pozitivno in prav.
SLOVENSKI TABOR na Repentahru je bil zame in za vse, s katerimi sem govoril zelo lepa in veličastna narodna in prosvetna manifestacija. Ali se Vam, gospod urednik, ne zdi čudno, da tako hladno poroča o njem vedno za vse narodno tako vneti »Novi listu? In da niti ne pove, kdo je tabor pripravil?
*
To bi Vam znal najbolje povedati dr. Besednjak. Res je, da je pogosto »Novi list« pisal mnogo bolj obširno in navdušeno o stvareh in dogodkih, pri katerih se ni zbiralo na tisoče ljudi. Tudi ne vem, zakaj ne omenja prireditelja Slovenske prosvete v Trstu. Ne vem. Morda pa ne gre zdaj za »slovensko obalo« ?
Umrl je pisatelj 6. Papini
V	nedeljo 8. julija zjutraj je v Firencah umrl velik italijanski pisatelj Giovan-ni Papini. Rodil se je v Firencah leta 1881. Razmere njegovih otroških let so bile zelo težke in to mu je pripomoglo, da je predčasno dozorel. Že kot 14-leten deček je začel pisati. Vse do svojega 38. leta jc bil brezbrižen do vere. Leta I91V pa je začel pisali knjigo »La storia di Cristo«, ki ga je tudi privedla nazaj v naročje sv. Cerkve. Od te dobe dalje se Papini predvsem odlikuje krit katoliški pisatelj. Spisal je nešteto knjig, a med najbolj razširjenimi sta ostali dve. »La storia di Cristo« in »Un numo finito«. Žc bolan in skoro slep je leta 1953 spisal knjigo »II Diavolo«, ki je vzbudila veliko polemike, začudenja in tudi razočaranja. Papini je v svojih verskih razmišljanjih šel predaleč in njegovo pretirano usmiljenje do satana ga je privedlo do tega, da je ovrgel nauk sv. Cerkve o večnem •pogubljenju satana in se postavil nad božjo pravico s tem, da v tej knjigi zagovarja svoj nazor o končnem spreobrnjenju satana samega po božjem usmiljenju in privoljenju. Sv. Cerkev je to knjigo in njen nauk ostro obsodila, kajti nauki sv. Cerkve ostanejo za vse večne čase ne-izpremenjeni.
Papini ostane kljub temu pogrešku velik katoliški pisatelj, eden največjih zadnjega časa. Umrl je lopo, spravljen z Bogom in z veliko vdanostjo.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7 “/o davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
posvečen daritvi svete maše in svetim zakramentom : nadalje so v molitveniku razne pobožnosti in na koneu 88 pesmi z notami.
Pri tej izdaji moramo poudariti, da so vse važnejše molitve tiskane z debelimi črkami; deloma je v knjigi,, ki jo krasi naslovna slika Srca Jezusovega, dvobarven tisk; dodanih je v primeru s prvo izdajo dvoje novih mašnih molitev: »zasebne« in »ljudske« zborne maše. Posebno pa je treba poudariti, da je v knjigi troje spovednih molitev, od teh tretja s temeljitim poukom o spovedi. S tem dopolnilom bo molitvenik ustregel marsikomu in tako odstranil veliko vrzel v pripravi na dober prejem svete spovedi.
Molitvenik je tiskan na zelo finem in tankem papirju. Kljub 568 stranem in kazalu na 16 straneh knjižica ni prede-bela.
Dobi se v knjigarnah v Trstu in Gorici in stane v platno vezanem izvodu lir 65(t. Na razpolago bo tudi v boljših vezavah in z zlato obrezo.
Vsera vernikom, zlasti seveda mladini, priporočamo ta lepi molitvenik z željo, da bi pomagal živeti Njemu, ki je »kralj in središče vseh src«.
Dr. L. ŠK.
Korošci na kulturnem večeru
Gostovanje naših koroških bratov je postalo že nekaj tradicionalnega. Vsako leto znova prihajajo med nas, prinašajo nam svojo sončno pesem, pesem v zvokih in pesem v besedah, pozdrav svoje lepe zemlje, predvsem pa toplo zagotovilo svoje povezanosti z nami, ki , smo si po narodnosti in po veri bratje.
Prijeten večer je bil, ko se je raz oder Marijinega doma na Placuti oglasila koroška pesem, ko nam je mešani zbor pevcev iz Roža in Podjune zapel večno lepo Nmav čez izaro. Po dveh drugih koroških narodnih je s toplo besedo pozdravil go-riške	rojake	č. g. Sriene, ki	je nato	še
prečital svojo črtico »Iz preteklih dni«, polno globoko občutene lepote koroške zemlje, vere in ljubezni koroških ljudi. Dekleta iz Roža so nam v svojih pestrih narodnih nošah prinesle pozdrav svojih pisanih polj in svoje iskrene čiste mladosti. Ne moremo si misliti koroškega večera brez pesnice Milke Hartmanove. Ona je kot živo srce preprostega in vernega koroškega ljudstva, ki s svojo tako občuteno	besedo	odkrila njihove	radiosti	in
boli in poje nikdar izpeto pesem o narodu, ki hoče živeti.
Nič manj kot pesem Milke Hartmanove nam je šlo do srca petje baritonista Tonija iz Roža, ki je zapel »Nate mislim«. Zasanjani smo jo poslušali in navdušenje občinstva je bilo tolikšno, da jo je moral se ponoviti. Tudi dekliški zbor je nastopil s tremi pesmimi. Zbor je sestavljen iz samih	mladih	pevk, polnih navdušenja	za
slovensko pesem, in to navdušenje mnogo obeta. Pesnik Polanšek nam je tudi prečital nekaj svojih lepih pesmi.
Za zaključek je še enkrat nastopil mešani zbor in pod vodstvom svojega dirigenta Mateja Nageleta zapel še tri narodne.. Najbolj	je ugajala Pesem	ob rojstvu
s solospevi baritonista Tonija. Tudi to pesem so morali ponoviti.
Iskrena želja vseh Goričanov je, da bi naši koroški bratje še in še prišli med nas, a od naše strani obljubljamo, da bomo skušali upoštevati tudi njihovo željo in se čim prej oddolžiti njihovemu vabilu.
Kardinal Roncalli v Gorici
V soboto zvečer je zasebno obiskal naše mesto beneški kardinal Angelo Roncalli. Bil je sprejet pri goriškem nadškofu Am-brosiju, nakar se je podal v Trst, kjer je v nedeljo prisostvoval slovesnostim 400-letnice v. Ignacija.
Podjetje *Arrigoni“ v krizi
Zaradi slabega ribolova in pomanjkanja rib, zlasti sardel, je pretekli teden podjetje Arrigomi v Gradežu odpustilo 80 delavk. Vodstvo tovarne se je sestalo na županstvu v Gradežu. da prouči pereči slučaj.
Obmejni promet v juniju
V juniju se je obmejni promet med Jugoslavijo in Italijo še povečal. Največ oseb je prekoračilo mejo s prepustnic a m i in sicer 20.878 italijanskih državljanov in 32.298 jugoslovanskih. Z d v o lastniškimi
dovoljenji je prišlo čez mejo 4.720 italijanskih in 11.052 jugoslovanskih državljanov. S potnimi listi je prišlo in odšlo čez mejo nad 4000 oseb, 2000 na vsako stran. Ilegalno pa je prekoračilo mejo 29 Jugoslovanov in 2 Italijana.
Nova tovarna na tržaški cesti
Na Tržaški cesti bo industrijski kompleks »Devil« iz pokrajine Bergama zgradil veliko tovarno za motocikle. Kupili so že potrebno zemljišče med ulico Tabai in Tržaško cesto v obsegu 18.000 kv m. Nova tovarna z vsemi napravami bo stala okrog 500 milijonov lir, od katerih bodo 200 milijonov krili iz Rotacijskega fonda za Trst in Gorico. V novi tovarni bo dobilo zaposlitev 250 delavcev in uradnikov in obljubljeno je, da bodo zaposlili le domače ljudi.
Dramatičen beg iz Jugoslavije
Na železniški postaji v Vogheri v bližini Genove so uslužbenci zaslišali v nekem zapečatenem tovornem vagonu čudne glasove in udarce. Odprli so voz in presenečeni obstali pred možem, ki je bil na koncu svojih moči in je z znaki prosu za vodo. Ko so ga nasitili in napojili, je izjavil, da je pred tednom dni zbežal iz Jugoslavije in sicer da se je v Beogradu vkrcal v tovorni vagon, ki so ga nato zapečatili in je na ta način prekoračil mejo v upanju na boljše življenje v svobodnih državah.
Štandrež
4.	julija sta obhajala lep jubilej gospod Josip Filej s soprogo gospo Marijo Molar. Gotovo ni v Štandrežu domačina, ki bi zaslužnemu in spoštovanemu sovaščanu ne izrazil svojih čestitk in voščil k lepemu jubilejnemu dnevu 25-letnega življenja v zakonu, ko bi ga ne bila obhajala tako zasebno. Zato jima danes kličemo: Bog naju živi na mnoga leta!
Zahvala
Vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali do oltarja, do ponovitve nove maše v župni cerkvi sv. Ivana, za molitev, voščila in vso dobroto se iz srca zahvaljujem!
Vsakemu posebej, še posebno vsem Sve-toivančanom želim s hvaležnim srcem obilo božjega blagoslova v družini in pri delu.
Vdano vse pozdravljam!
VILJEM ŽERJAL, duhovnik
Trst, Sv. Ivan. 9. julija 1956.
Slovenska prosveta se vsem udeležencem tabora na Repentabru najlepše zahvaljuje. Številni udeleženci so s svojo prisotnostjo naj lepše izpričali, kako cenijo prosvetno delo.
Slovesnosti v čast sv. Jgnacija
Pri Sv. Antonu Novem e« na pobudo jezuitov slovesno počastili spomin velikega svetnika sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja Družbe Jezusove. Za slovesno tridne.-, nico so zaporedoma pridigovali škofje iz
Trsta, Vittorio Veneto in Vidma. Nedeljske svečanosti pa je vodil beneški patriarh kardinal Roncalli. Slovesne sv. maše so se udeležili najvišji predstavniki civilnih u-stanov z generalnim vladnim komisarjem na čelu.
Zaključek velesejma
Preteklo nedeljo so zaiprli vrata 8. tržaškemu velesejmu. Letošnji velesejem je sicer obiskalo več ljudi kot pa lanskeua, a posebnega napredka pa velesejem ni pokazal.
Trst sta zapustila
gg. Suhadolc Jože in Lenček Rado. Oba sta vsa leta poučevala na naših srednjih šolah. V novem svetu jima želimo obilo uspeha.
Komunist - župan v Nabrežini
Preteklo soboto 7. t. m. se je v prostorih našega županstva sestal novoizvoljeni obč. svet, da izvoli župana in ožji odbor, ki naj upravlja naše javne zadeve za dobo
LETOŠNJI PRVOOBHAJANO IZ BAZOVICE
prihodnjih štirih let.
O lažeh komunistične predvolilne propagande o »nevarnosti«, ki da je grozila naši občini, se je slovensko protikomunistično časopisje že dovolj razpisalo v predvolilni, kakor tudi v dobi takoj po volitvah. Številke volilnih izidov samih so to preračunano rdečo potegavščino dovolj jasno razgalile: komunistom in njihovim sopot-niškim bratcem se ni šlo samo za to. da se polaste obč. uprave, temveč da z določeno igro — po nalogu — zavestno in hote izrivajo može Slovenske liste iz obč. sveta sploh! 'Samo tako so od svojih rdečih gospodarjev lahko želi ono zaželeno in zasluženo pohvalo, kajti slovenski protikomunisti so jim povsod trn v peti; ti jim namreč še danes kalijo nočni mir in grenijo raznim sopotnikom že itak zagrenjeni volilni užitek! Danes je vsakemu nabre-žinškemu volivcu jasno, kako so razni besednjakovski in »neodvisni« sopotniki »branili« slovensko obalo in čigava zasluga je, da ima danes slovenska občina italijansko opozicijo!
Pri volitvah za župansko mesto je bil s komunistično -— sopotniško absolutno večino (16 glasov) izvoljen znani šempolaj-ski komunist Dušan Furlan, o katerem vedo Šempolajei povedati, da ima dva nekrsčena 'otroka in da jima niti v šoli ne dovoljuje prisostvovati verskemu pouku. V ožji odbor pa so bili izvoljeni komunisti:	Alojz	Markovič, Albin Škrk.
Anton Antonič in Drago Legiša njihov sopotnik, medtem ko se je »neodvisni« dr. Jež moral z Italijanom Olivo zadovoljiti z mestom namestnika. Pri obojnih volitvah so svetovalci italijanske, t. j. p(, zaslugi komunistov in njihovih sopotnikov D. Legiše in »neodvisnega« Ježa — edine opozicije v obč. svetu — oddali bele' glasovnice.
Ker nosita komunistična sopotnika D. Legiša in dr. Jež pri nahrežinski zadevi zgodovinsko soodgovornost za zmago komunizma v naši občini, jima bomo ob priliki posvetili kaj več pozornosti.
Zgonik
Prejšnjo soboto se je sestal novoizvoljeni zbor občinskih svetovalcev, da izvolijo župana in ožji odbor. Večino sestavlja 12 svetovalcev komunistične enotnosti od katerih je sedem kominformistov, pet pa titokomunistov. Naša Slovenska lista je zastopana s tremi svetovalci opozicije. Pri glasovanju za župana je član KP za tržaško ozemlje Alojz Pirc takoj dobil vseh dvanajst komunističnih glasov, naši pa so oddali bele glasovnice. Na isti način in z istim številom glasov je bil izvoljen ožji odbor, ki ga sestavljata komunista Stane Milič ter Cibic Vladimir. Imenovana odbornika imata kot namestnika tudi komunista Albina Hrovatina in Karla Grilanca.
To so predstavniki, ki so jih naši ljudje izvolili in jim zaupali občinsko upravo. Našim svetovalcem polagamo na srce, naj bodo odločni.
Dolina
Opasilo sv. Urha v Dolini (8. julij) je zopet sončna stran v zgodovini te preizkušene župnije. Od ranega jutra do večera se je mudil pri nas tržaški nadpastir in nam z misijonsko gorečnostjo oznanjal božjo besedo. Imel je kar pet govorov, štiri v cerkvah, petega pa v dvorani ob slovesu. Zlasti ta zadnji je bil izredno pomemben za krajevne razmere in bi bilo
Poslušajte versko uro na radiu Jist A vsako nedeljo ob 11,30!
zelo koristno, da bi ga še tukaj objavil i-Vsi, ki smo videli to apostolsko vnemo svojega škofa, smo zelo zadovoljni in hvaležni. Zadovoljni so zlasti mali birmanci, ki so v domači farni cerkvi doživeli praznik svoje sv. birme. Prav tako zadovoljni in hvaležni so vsi dobromisleči verniki, ki so kljub izredni vročini vztrajali skozi ves dan pri celotnem sporedu. Za težko preizkušeno župnijo, ki je središče komunistične občine, je bila nedelja 8. julija dan oddiha, tolažbe in novega upanja. Upanje daje samo mladina, ki se vedno boljj zgrinja okrog domačega oltarja v lepi župni cerkvi. Pomagajte prav vzgajati mladino in rešili bomo Dolino!
ZA ŠOLSKEGA SKRBNIKA na Trža--kem je bil imenovan dosedanji vršilec dolžnosti dr. A. M. Tavella. Ker vidimo, da se polagoma urejajo mesta pri šolski upravi, lahko upravičeno zahtevamo, naj se že končno urede tudi slovenske šole in da ne bo viselo vse samo na obljubah.
MATURANTI na naših višjih sre-diij iix šolah so polni skrbi. Na učiteljišču polaga usposobljenostni izpit II rednih in 3 izredni kandidati. Na klasični gimnaziji 14 in na realni 24 ter na trgovski akademiji 15 kandidatov. Komisije in kandidati v teh dneh vročine gotovo veliko trpe. No, s tem tednom bo vsega konec. Vsem želimo mnogo uspeha.
NAJMANJŠI ŠOLARJI pa že uživaijo svoje počitnice v kolonijah na Repentabru, Devinu in Paularo, Nahrežinski drobiž pa v Forni di Sopra.
OBVESTILA
ROMANJE V OROPO. V nedeljo 22. julija odpotuje 307 slovenskih romarjev v Oropo. 18 jih je iz Gorice, vsi drugi pa s Tržaškega. Romanje vodi in organizira Duhovska zveza v Trstu. Nedeljsko sveto mašo bodo vsi udeleženci imeli v marijanski božjepotni cerkvi Motta di I.ivenzo blizu Portogruara. Ves nadaljni spored kakor vsa točna navodila dobijo vsi romarji osebno na dom. Tu omenimo le, da trije avtobusi (Sv. Barbara-Škedenj, Doli-na-Bazoviea. Sv. Vincenc-Gorica) odpeljejo ob štirih zjutraj, ostali štirje avtobusi pa točno ob 4.30. Zamudniki naj si pomagajo z vlakom (to velja zlasti na povratku)!
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE v Trst,,
sporoča, da je med počitnicami tajništvo odprto vsak torek in petek med 18. in 19. uro.
Poravnajte naročnino
DAROVI ZA ALOJZIJEVJŠCE: Koršič
Silvester 500 lir.
ZA SLOV. SIROTIŠCE: Koršič Silvester 500 lir.
.Katoliški glas“ v vsako slovensko družino 1
££ misijonarji o fjjjelgijsfcern TKongu
Dogaja se, da ženina stran pri tem namreč odločajo vsi starejši člani rodbine
— noče sprejeti celotne dote. K temu jih nagiba zgolj pohlepnost, ker računajo, da se bo pozneje še kdo oglasil in več ponudil za nevesto ter jo bodo dali raje temu ženinu. Tudi morebitni otroci iz takega začasnega zakona, posebno deklice,
— ker za deklice gre predvsem, - pripadajo ženini rodbini kot lastnina, s katero bodo čez nekaj let lahko pravtako pridobitno barantali, kot so z materjo te deklice.
Upravna oblast prepoveduje mnogoženstvo. V preteklosti so si premožnejši privzemali po večje število žen kot potrebno delovno silo. Sedaj ni več tega, vendar je še mnogo primerov, ko si imovitejši, poleg prave žene, privzamejo še več pri-ležnic. Poleg užitka jim tako naloženo tekoče imetje prinaša gotove obresti. 0-blast gre mimo tega. Postavo si še ne upajo praktično izvajati. V nekaterih primerih se že na tudi podeduje; tudi katoličanu se more to primeriti.
ZAMORCI SE EVROPEIZIRAJO
Kjer so zamoTei v stiku z belimi ljudmi, jih radi v vsem posnemajo, ker jih smatrajo za višja bitja. Tudi oblačijo se zato, da so bolj podobni belemu. Neki evropski
trgovec je imel v zalogi serijo klobukov, ki jih nikakor ni mogel razprodati. »Vrgel« je modo teh svojih klobukov s tem, da se je sam in vsa njegova številna družina — imel je kopico otrok pokazal v javnosti s temi novimi pokrivali. Zamisel se je popolnoma obnesla, ker je nato kmalu vse. klobuke prodal. Majhne trgovine so že povsod posejane, kjer je kako nasjdlje le količkaj dostopno. Portugalci skrbijo za to. V takih trgovinah se zamorci po navadi znebijo vsega svojega denarja, ker kupujejo karkoli, dokler imajo s čim. V zakotnih, manj prometnih krajih, kjer težje pridejo do denarja, hodijo pa taki kot pred stoletji. Odrasli se pokrivajo okrog ledij. Nekoč so rabili v ta namen živalske kože, posebno moški, ali pa nekaj rastlinskih listov. V ta namen jim posebno dobro služi rafija, s katero se odevajo ženske. Sedaj jim ni pretežko dobiti kak kvadratni decimeter tudi starega evropskega blaga.
ZAMORSKI OTROCI
Zelo radi imajo otroke. Veliko veselje je v družini, kadar dobijo dvojčke, katerim v čast opravljajo razne ceremonije. Tudi roditelji dvojčkov so v časteh. Oba hodita ovenčana okoli ledij in z vencem na glavi še celo leto potem. Po obrazu si pa zrišejo neke bele pege, po katerih lahko vsakdo spozna, za kaj gre. Majhni otročički so ljubke stvarce, le žal jih v tej nežni dobi mnogo pomrje. Matere jih
imajo sicer rade, pa ne znajo z njimi prav ravnati ne jih higijensko negovati. Vedno so prilepljeni nanjo:	pri delu se dete
ziblje na materinem hrbtu, med hojo ji visi ob boku. Ko mati leži, je poleg nje na trdem ležišču tudi nago nepokrito dete. Premnogokrat se odrasli zaradi hladu kaj odenejo, ne pride jim pa na misel, da bi ogrnili tudi golega otroka. Oii otrokovi bolezni so pa zbegani in mu ne znajo pomagati. V novejšem času gre v tem oziru vedno na boljše, ker oblast mnogo stori za javno zdravje.
ŽENSKI LIšP
Zamorski	otrok	je	prav tako	brihten,
kakor so njegovi beli bratci ali morita še bolj.	Za	pouk	so	sprejemljivi	in do-
brega spomina. V vojaško taborišče je prišel k svoji tam poročeni sestri nek 7-8-Ietni	deček, ki	je	sam napravil kakih
600 km,	da	je prišel	do nje. V	domači
vasi se je. pridružil ljudem, ki so v pirogi potovali v njegovo smer. Ostali del poti
—	300 km je napravil peš. Ko pa mladina doraste. v kritično dobo razvoja, ki je pri zamorcu zgodnejša, tedaj obtiči. O tem zlasti pričajo misijonarji, ki to ugotavljajo po šolah.
Nekoč so se ženske težko obkladale z medenastim okrasjem: ovratnicami, v zapestju in do komolca ter na nogah od gležnjev proti kolenu. Njih zapestnice so v tesnih zavojih navita spirala, debela kot prst, ki pokriva dobršen del podlakti ali
sega do pol noge. Tako obtežene se težko prestopajo in nosijo podlakti pri hoji kakor tekači. Mnogo težje so vsačih ovratnice, iz masivne kovine, ploščate, do decimeter visoke, ali okrogle. Na eni naših misijonskih postaj hranijo tako 7 in pol kilograma težko ovratnico in drugo, ki tehta 3 kg; menda dosežejo celo 10 kg. Pravijo, da so se našle zamorke, 'ki so nosile 25 do 30 kg takega nakilja na sebi. Vsa ta kovina se. blesti kot zlato, ker je vedno lepo zlikana. Trdi se, da so zamorski veljaki tako obkladali svoje žene zato, da jim niso mogle uhajati iz harema. Pomisliti je. treba na muke, ki jih zahteva že polaganje	takega nakita	in	potem nošnja tolikega	bremena. Saj	ga	ni	mogoče
odložiti za počitek ali spanje. Ko so nekoč hoteli sneti n. pr. težko masivno ovratnico, so ženski kratkomalo glavo odrezali. Kadar se jim pa ni tako zelo mudilo, je žena legla na tla, v primerni razdalji od nje so od obeh strani pritrdili na drevo močno vrv, z drugim koncem pa na ovratnico ter od	obeh strani	močno	napeli.
Suho vrv so	nato zmočili,	da	se	je sama
od sebe skrčila in tako še silneje potegnila ter ovratnico več ali manj odprla. Če prvikrat ni zadostovalo, so postopek ponovili, dokler se ni dala ovratnica sneti.
Drugje imajo še modo, ki obstoji v tem, da si ženske obe ustnici polagoma tako razširijo, da ima spodnja ustnica v obliki okrogle plošče do 20 cm premera, zgornja pa do 10. Imenujejo to stvar >xsundu«. Po-
stopajo pa takole: ustnico prebodejo, kakor n. pr. uhelj, kadar hoče deklica nositi uhane. V luknjo potisnejo močno koničast lesen klin, ki ga tekom časa potiskajo vedno globlje in ga nadomestijo z debelejšim, ko je prvi sel skozi. Ko ima-jo čez čas že dovolj široko odprtino, potisnejo vanjo napet obroč odgovarjajoče velikosti in pozneje »e večjega, do zaželenega rezultata. Tedaj si pa nadenejo in nosijo obroče, čez katere je napeta kožica. Tekočo hrano uživajo tako, da jo nalivajo na spodnjo ploščato ustnico, trdo hrano si pa lučajo v usta. Obročke si seveda lahko snemajo in tedaj jim razširjene ustnice ohlapno visijo navzdol. Trdi se, da so si ženske začele na ta način kvariti obraz v dobi, ko so jih Arabci lovili in prodajali v sužnost. Take se bile pred njimi varne. Zopet koliko trpljenja, preden so dosegle svoj namen! Vsekakor junaštvo! Lepotičijo se se na mnoge načine. V ustnici si vdelajo do tri centimetre premera okrogle, ploščice iz medenine. V uhlje, si vtikajo razine okraske iz slonove kosti ali bakra ali celo kupljena majhna ogledalca. Tudi v nosnici si vtikajo 'ko-vinaste obroče ali koralde in tudi kline iz slonove kosti.
Ljudožrci so si spičili zobe. še si jih tako pilijo, drugi jih nazobčajo, da zglodajo kot žaga. Ponekod si plemena izbijajo zgornja dva sekalca, drugi zopet dva zgornja in dva spodnja.
(Se nadaljuje)