Natisov 14.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. iništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. ijerc izhaja vsaki drugi petek, tiran z due naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli. ipisi se ne vračajo in se morajo ilje do pondeljka pred izdajo do-tične številke vposlati. Štev. 22 n Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Za inserate uredništvo in upravnifitvo ni odgovorno. Cena oznanil je za: 1 stran K 32.—, «/« strani K 16.—. «/4 strani K 8.—, '/8 strani K 4.-. Vi« strani K 2.—, »/«« strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. 7 Ptuju v nedeljo dne 2. novembra 1902. IJL letnik. Napredni volilni možje! Napredni volilni možje se boderno na [dan volitve znašli pred volitvo in sicer: V Ptuju gostilni gospoda Vračka starejšega, blizu ite. V Mariboru gostilni gospoda Tomaža Gotza nasproti frančiškanske cerkve. I ' V Ljutomeru gostilni gospoda Straserja. Spomini na vojaško službo. (Konec.) Bataljonski hornist. Pri naši kompaniji je bilo zmiraj prijetno in ilo. Služilo nas je tamkaj več „zdravih kostij", vrhu tega smo imeli v naši sredini najveselejšega cele kasarne, bataljonskega trobentača Jurija tiča. Še zdaj se smejem, kadar se spomnim na tega tvega človeka. Kot muzikant je dobre in slabe kar stresal iz rokava, da smo včasih od smeha popokali. Slabe volje ni poznal. Navihan pa je da bi morabiti še vraga na ledu podkoval, ako le podkove imel. Našega hudega stotnika je iz-10 za nos vodil in čeravno je kar cele noči iz-ajal, doletela ga je kazen vendar redkokedaj, pač je moral biti ob devetih doma, med tem ko so vodniki smeli izostajati do jednajste ure. Bučar je prav dobro vodel, da ga je Muhič že irat nafarbal. Zato mu tudi ni dovolil izostati, če gotovo, ker je jako važno, da se zjedi-nimo, da se pogovorimo! „Fihposov" urednik kandidat. kmečki Glejte jih no, klerikalce, kako so jo zopet pihnili in zasukali! Ker niso imeli korajže, (la bi bili v svojem slaboznanem „Slovenskem Gospodarju" in pa v „Naš Domu", po domačem v „Fihposu" bralcem naznanili, kako se jim godi glede deželnozborskih volitev, zatekli so se k klerikalnemu glasilu k „Slovencu" na Kranjsko. Časnik „Slovenec" prinese dne 27. t. m. prav čudne reči pod uvodnim člankom „Zmešnjava za zmešnjavo" ! Dopis je z murskega polja. Med drugim je bil le količkaj slabe volje. In še krivice mu ni delal s tem, ker hornist je skoraj vsak drugi dan prosil za dovoljenje do polnoči ali do dveh, treh zjutraj. Nekega torka je zopet stal pri raportu s svojo navadno prošnjo. Stotnik je že začel rentačiti, ko je zagledal Muhiča med prošnjaki. „Kakor amen v očenašu, ravno tako mora biti ta cvilež vsak dan med prošnjaki. Seveda temu nič-vrednežu je s*eti vojaški stan na svetu, da se razveseljuje in z ženskami kratkočasi, da krade Bogu čas in cesarju denar, da lazi po noči okrog ko čuk, a po dnevi spi, na vajah pa čivka ko bolano pišče. Potepuh, marš k delu!" „Gospod stotnik, prosim pokorno, danes pride v mesto moja sestra in se bode še le ob jednajstih ponoči odpeljala, zato ..." Bučar zakriči; „Kehrt euch! Vonvarts Marsch!" in prošnja je bila končana. Z ne posebno sladkim obrazom je prisopihal iz hodnika v sobo. Svojo jezo je hladil s tem, da je ž — piše „Slovenec": „Niti štirinajst dni ni več, do dneva, ko si bodo kmetske skupine na „Štajerskem volile poslance za deželni zbor, a mi v ljutomersko-ormož-kem okraju še nimamo kandidata. Odkar pomnimo še ni bilo take zmešnjave med nami, kakor sedaj!" Dobro, pa si bodemo to zmešnjavo malo ogledali. Veste dragi kmetje, za Vas kmete ni zmešnjave, pač pa za klerikalce. Najprvič se je postavil za kmečke občine od klerikalcev za kandidata veleznani „kmet" po imenu dobtar Rosina. Ta je najprvič naznanil kmetom, da ne sprejme kandidature, dobro vedoč, kako priljubljen je pri kmetih, pri katerih še je od svojega bivanja v Ljutomeru v prav slabem spominu. Kmalu potem pa je dobtar Rosina na prošnjo svojih bratov v dolgih črnih suknjah poslal kmetom — „veseli" glas, da hoče biti kot dohtar njihov poslanec. Zato so ga napadli vsi listi, češ kaj pa bodeš ti kot dohtar, ki si v tako slabem spominu pri kmetih kandidiral za poslanca? Dohtar Rosina je na to zopet izjavil — da noče biti poslanec. Ko je dr. Rosina drugič odklonil mandat, naznanila nam je klerikalna „Domovina" novega kandidata, IvanaKočevarja. „Slovenec" piše o njem ravno tam: „O tem kandidatu pri nas ni nič znano, in zato tudi nobenega posebnega navdušenja ni. Sicer pa čujemo od Ljutomeižanov, da se bo ta kandidat t u d i odpovedal, ker mu ni za dežel 11 i z b o r." Proti dohtarju Rosinu so postavili nekteri kmetje posebnega kandidata po imenu Marsa, tovarnarja (fabrikanta) s cementom. Mursa je, kakor piše „Domovina" in „Sudsteierische Prese" tudi o d-klonil poslanstvo. Glejte jih no, klerikalce! „Slovenec" piše na to: „Naš okraj je toraj brez kandidata, a deželne volitve so pred durmi!" Zato pa so postavili duhovniki sami novega kmečkega kandidata za ljutomerški in ormožki okraj namreč „Fihposovega" urednika Antona Korošca. Kdo vlačil stotnika čez kosmate zobe in da ga je oponašal na razne načine. Ko se je njegova jezica malo ohladila, zažvižgal je Radeckijev marš in nato dejal: „Ta bi pa bila lepa, da bi jaz pustil bratranko samo! Kaj bi si le neki mislila o meni, Če bi ne imel toliko korajže, da bi ne izostal njej na ljubo. Ženske imajo samo korajžne fante rade. Zato tudi danes Jurček ne gre ob devetih spat. Tudi ne bo zastonj, če Tereziki povem, da bodem zavoljo nje zaprt, bode hitro izpustila iz svoje debele mošnje zelenkastega metulja, kateremu je ime petak. Pa tudi kaše ne bodem pihal, če se ravno Bučar na glavo postavi, štajerski fantje, mi smo mi, po naših žilah teče kri, ne pa zeljna voda. Po teh besedah se obrne k meni in reče: „Prijatelj Kmetič, ti si danes gospod „rešpektor" naše kompanije. Ako hočeš imeti srečo na tem in onem svetu, moraš reči lajtnatn Langu, ko pride ob devetih v našo sobo sitnost prodajat, da sem ravnokar odšel iz sobe, najbrž v stranišče. Lang me ima rad, zato ti bode verjel." je Anton Korošec? Anton Korošec je mlad kai kateri je zapustil še le pred par leti bogosk Čudno, čudno, da mu ne upajo druzega imena kakor „urednik." Zakaj pa ne povejo, daje kaj Sicer pa je Korošec sam povzročil celo kleril zmešnjavo, ker bi bil rad poslanec, celó dohtai se je zameril. Kdo je Anton Korošec? Anton šec je veleznani urednik „Fihposa", in pa „G< darja". Zakaj pa je sedel „Gospodar" na obi klopi pred par mesci pred porotniki, zakaj pa obsojen na dva met ca kajhe? Zakaj neki? Z laži. Podolžil je namreč bil po krivici poštene bivalce celega mesta, da so užgali hišo enega ki To je podolžil samo iz nacijonalnega sovraštvi nacijonalne nestrpnosti. Po milosti samega presvit cesarja je moral plačati tisoč kron. In tako bode tudi sedaj samo lagal pri volitvah in dalje. Kdo pa je postavil tega mladega kaplai kandidata? Gospodje dohtarji in pa farji so se kmetov pogovorili. Zato pa je dohtar Rosina odg in postavili so za kandidata Fihposovega uredi kaplana Korošca. Druga dva, Kočevar in Muisa sta odstopila in napravila prostor kaplanu, ker najbrž oba z dušo in telom klerikalca. Ta človek, toraj Fihposov ^urednik, naj kmečki poslanec? Ves čas do sedaj je šolah ; od kmečkih žuljev ve toliko, kakor zajcj boben, sploh pa bi moral kot duhovnik „duše p* ne pa biti za poslanca. Še za prefekta ga v boru več ne marajo in na njegovo mesto je priti drugi, kateri se s politiko popolnoma i peča, ker je — pameten! In kdo ga je odpu« Odpustili so ga milostljivi gospod knez in škof, vzvišeni naš pastir sami, katerim ni za politiko, več samo za našo presveto vero. Gospod kne? hočejo imeti takega vzgojitelja svojih bodočih nikov, kateri se bode po njihovem prekrasnem vz< „Kaj pa naj rečem, če pribuči Bučar?" zači se izgovarjati. „Tiho gospod ,rešpektor", mi odgovori, j slušaj, ker še nisem gotov! Bučar gre danes g( v gledališče (teater), zato ga pred jednajsto uro bode v kasarno. Jaz hočem hiteti, da dojdem po jednajstih domov, toda šel ne bodem v ampak v hlev k svojemu konju. — Kot bataljoi homist je namreč imel konja. Ko j ko dospem v postavim luč na okno, da lahko spoznaš, če doma. Ako pride stotnik sem in vidiš luč v hlevu, reči, da sem pri konju, ki je zbolel; če pa ne za] luči, pa me zatoži. Bom pač zopet malo sedel fcml! Nič ne dene! Kajhe sem itak navajen, ks cigan mraza." Zvečer ob četrt na deset prileti Lang, a čilo se mi je, Muhiča izgovoriti. Dve uri pretečete. Za me je bil ta čas dolg, kajti bal sem se stotnika. Vedno sem gledat, če je že luč na hlevskem oknu ali pa na stopnicah poslušal, ako že morda ne pride Bi ^lan, nico. dati, ua.il ? talno rjem Coro-Dspo-tožni je bil ivoljo premeta, a, in itlega nam tako na za brez stopil inika, sa pa sr sta ačnem > »P°-gotovo uro ne »m brž sobo, iljonski v hlev, če sem i, tedaj zapaziš [ in po-kakor , posre- as j ako j\ hodil pa sem > Bučar. brigal bolj za oltar in za kancel, kakor pa za deželno poslanstvo. „Slovenec" piše nadalje, da je skrajni čas, da se postavi mladi kaplan Korošec za kandidata, ker drugače z nabiti prodere kmečki kandidat, gospodar V račk o. Ja, dragi nam gospodje, to je toraj kmečka volja? Po vsej sili postavljate si sami kmečke kandidate in se bojite, da bi bil izvoljen kmet, postavljen od kmetov, kot kmečki poslanec!!! Drugi nam kmetje v ljutomerskem, v ormožkem in gornje radgonškem okraju, vaš kmečki kandidat je edino le kmet Franc Vračko iz Orehovca, načelnik okrajnega zastopa v Gornji Radgoni. Vračko ni dohtar, Vračko ni mladi, neizkušeni, sluboznani kaplan ; Vračko ni fabrikant, ni profesor, temveč on je kmet, pozna kmečke žulje in kmečke težnje in bode stokrat boljše zastopal kmete, kakor pa Fihposov urednik. Sploh pa poznate vi kmetje vsi Vračka, Fihpo-sovega urednika pa ne pozna 11 išče izmed vas. Kmetje, volilni možje, v omenjenih okrajih ne volite toraj nobenega od vseh klerikalcev, kateri so se itak vsi odpovedali kandidaturi, ne volite dohtarja Rosina, ne volite Kočevarja, ne volite Mursa, ne volite teh, saj itak nočejo biti poslanci, pa tudi ne Korošca, toraj kaplana, kateri se je od klerikalcev lostavil za kandidata, in sicer postavil v sili, ker iso druzega nobenega imeli in ker nočejo za poslanca — kmeta. 0rm9žki, ljutomerški, gornje radgonški kmetje, volite Vašega moža, volite enoglasno kmeta Franc Vračka, aianega in obče spoštovanega ter zanesljivega moža, ne pa — Fihposovega urednika! Kmetje, pustite osebno medsebojno sovraštvo, ite — kmeta! hendar enkrat je dal Muhič znamenje, da je srečno spel v hlev. Kmalu potem priropoče stotnik. Že Dri vratih vpraša : „Ali spi hornist Muhič?" Jaz se navihano nasmehnem ter odgovorim: ^Gospod stotnik, naznanjam pokorno, da Muhič ni ikaj on je . . ." Nisem mogel skončati stavka, kajti Bučar je po roji stari navadi zarohnel: „Sem vedel, da bode ta ivrednež izostal brez dovoljenja, zato sem prišel lat. Pa mu bodem njegovo predrznost odkupil!" „Gospod stotnik", začnem zopet, „hornist je v ivu pri konju, ki je zbolel." Bučar se takoj obrne odide v hlev. Par minut pozneje se prismeje Muhič v sobo. ustih je imel dišečo smodko (cigaro). Potegnil me v kot ter začel tiho pripovedovati: „Dobro sem lika napetnajstil. Ko sem ga slišal priti, pokril hitro konja z dvema odejama, se vsedel k njemu jasli ter ga lepo božal. Vpraša me, kaj delam pri Dragi kmetje! Na občno željo večine napreduih slovenskih kmetov iz okrajev Brežice, Kozje in Sevnica se je postavil, kakor se nam javlja od mnogih volilnih možev iz teh okrajev, kot kandidat za deželni zbor, obče spoštovani in priljubljeni ter vsega zaupanja vredni veleposestnik in načelnik brežkega okrajnega zastopa, gospodar Jože Janežič, na B i z e 1 j s k e 111 pri B r e ž i c a h. Dragi kmetje, te kraje je dosedaj zastopal župnik Žičkar v deželnem zboru. To je, zastopal jih ni, ker je ostal, namesto da bi šel v deželno zbornico kmečkih koristi zagovarjat, doma! Gotovo ste Vi prepričani, da bode gospodar Jože Janežič, tudi vrl slovensTki narodnjak in slovenski kmet, kmete mnogo boljše zastopal, kakor pa klerikalec Žičkar, posebno ker se je Žičkar že itak izrekel, da 11111 ni posebno za deželuo poslanstvo. Volilni možje v okrajih Brežice, Kozje in Sevnica, pokažite svoj ponos, bodite samostojni, volite kmeta za kmečkega poslanca, ne pa duhovnika, ker vrana vrani še nikoli ni izkljuvala očij; toraj od duhovnika ni druzega pričakovati, kakor da bode po starem kopitu zopet deloval za duhovnike. Gospodar Janežič bode čisto konju. Jaz pa bleknem, da sem se ob devetih podal v hlev gledat, če je konj v redu. Našel sem ga bo-lanega, trla ga je kolika. Zato sem ga toplo odel in malo po hlevu vodil. Pa zdaj mu je že odleglo. Stotniku se obraz razjasni, vzame iz škrinje pest ovsa ter ga ponudi mrbi. Ker je rada jedla, mi je rekel, da smem iti spat. Za moj veliki trud mi je daroval tri smodke in dvajset krajcarjev. Tudi me je prav lepo pohvalil, rekoč: „Nisem si mislil, da je muhasti Muhič tako skrben in priden človek." Hvala Bogu, hudiču pa prav dolgo figo, dobro je šlo! Svet je pač čuden, on hoče biti goljufan. Če bi mi bil dal Bučar dovoljenje, bi si bil nekaj prihranil. Saj pravim! dober mora človek biti, potem mu Bog srečo da. Tu imaš jedno smodko, jutri po kosilu pa si povabljen na kupico vina. Lahko noč!" Drugi dan opoldne sva spila liter vina na zdravje stotnikovo in bratrankino. gotovo izvoljen, ako bode izpolnil vsaki od Vas, volilni možje, svojo dolžnost. Kmet, ne izdaj svojega slana, ne izroči kmeta klerikalnim krempljem! Za okraj Slovenji Gradec, Šoštanj, in M a r e n b e r g se je postavil od volilnih kmečkih možov za kmečkega kandidata Alojz Grubelnik, kmet v Janživrhu uri Ribnici na Pohorju. Kmetje, gospodar Grubelnik vam je znan kot kmet in poštenjak, volite njega, ker vas bode gotovo dobro v deželnem zboru zagovarjal! Hvala Bogu, tudi v tem kraju so začeli kmetje postajati samostojni in se ne bodejo dali več od drugih voditi. Le pognm! Kmetje, držite skupaj, volite enoglasno tega kmeta in videli bodete, da bode to v lastno vašo korist. Našim naročnikom. Dne 23. tega meseca smo izdali posebno izdajo „Štajerca". To posebno izdajo smo razposlali na Spodnjem Štajerskem samo v tiste okraje, v katerih so bili do sedaj na vašo željo nastavljeni kmečki kandidati. Proglasili smo v njej kandidate za deželni zbor in sicer same kmete. Ti kandidati so za ptujski in rogački okraj, gospodar Peter Zadravec, kmet iz Loperšič. Za mariborški, slove n j e - Na dopust! Oj sladka, za vojake najslajša beseda „nrlaub"! Presrečen vojak, kateremu je družica! Pa tudi ni kaj malega, podati se po treh dolgih letih, polnih truda in nadlog, zopet v očetovo hišo, kjer ni straže, ječe in nadležnih mrčes, kjer ni slišati strogih vojaških povelj in kasarnskih kletev, marveč kjer se glasijo le ljobeznjive govorice predragih starišev ter ljubljenih sestric in bratov. Zato vleče vsakega „cesarskega" človeka neka neznana sila na njegov mili dom. Zadnji čas vojaške službe ne misli na ničesar druzega, kakor na zlato prostost, ki ga čaka. Skrbno šteje mesece; ko je teh število že majhno, šteje tedne in dni, a nazadnje še preračuni, koliko ur in minut ga še loči od njegovih dragih. Jesenski manevri minejo, in stare vojake odpuste. Kdor jih je slišal poprej govoriti o dopustu (urlaubu), si bode zdaj mislil, da pri ločitvi skačejo in vriskajo bistrički in sv. lenartški okraj, gos Ludovik Kresnik, kmet v Crešnjevcu in pa A. Damijan, veleposestnik pri Sv. Juriju na Pesnici. Za ormožki, ljutomerski in gornj radgonski okraj Franz Vračko, kmet in načelnik okrajnega zastopa v Gornji goni iz Orehovca. Kmetje, volite jih, ker bode v lastno vašo korist! Volilni shodi. Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Kmečki kandidat gospodar Ludovik Kresni priredi v nedeljo dne 2. novembra po večerni shod volilcev in volilnih mož pri Sv. Trojici v S venskih goricah. Volilci in volilni možje iz Šlovens goric se vabijo, naj pridejo mnogoštevilno na ta s ker se bodejo tam gotovo prepričali, da je k Kresnik gotovo bolj sposoben za kmečkega posla kakor bodisi kateri dohtar, župnik ali pa klerikal llogatec. Peter Zadravec, kmečki kandidat za dež zbor priredi v nedeljo dne 2. novembra po večerni shod volicev in volilnih mož v Rogatcu v „gostiln pri pošti". Vsaki kmet, kateri bode prišel k tom shodu, bode videl, da bode Zadravec mnogo bol' poslanec, kakor so bili do sedaj vsi poslanci, dohta župniki in profesorji. Dohtar je in ostane kme pijavka, dohovnik pa, kateri dohtarje podpira, ni pra duhovnik, nego — klerikalec. -----J—_------ --- .FP—"^»^—■—gggBB samega veselja. Toda temu ni tako. Le poglej jih, s kako žalostjo snažijo poslednjikrat svoje puške, kako tožno gledajo za njimi v magacinu, kamor je shranil puškar. Z bolestjo tudi oddajejo voj obleko, čeravno si pred kratkim niso ničesar želeli, kakor zopet hoditi v visokih škornjih, suknji in z šopkom olepšanim klobukom. Tudi naj robatim možem se pozna, da so navzlic vsem te vam ljubili stan, kateremu dajejo slovo. Človek pač podoben Bogu, neskončni ljubezni. Vse njego dejanje in nehanje je le plod ljubavi ali pa je r! tesno združeno ž njo: ljubezen ga je rodila, ljube izredila, ljubezen mu daje pogum in moč v vsa1 njem trpjlenju, ljubezen ga vrača iz tujine med domače, a ljubezen žene zopet moža v daljni svet in pred smrtonosne puške in bojni grom. Takšen je t« gospodar zemlje in bo tudi ostal; naj se tru" znani črni duhovi, kakor hočejo, tega najimenitnejšega čuta ne bodo mogli nikdar izruti iz člove src. Razne stvari. Od Svetega Vida pri Ptuju. Dragi mi „Štajerc"! meli smo volitve za volilne može in sicer 24. t. m. )ve občine so volile, namreč Pobreže in Vareja. olitve so se vršile pri obče spoštovanem gospodu irajncu v Sv. Vidu. Zvolili so se možje, kakor mi-glim, po pravi kmečki pameti, toraj pa je gotovo, da bodejo kmeta, ne pa dohtarja in duhovnika vo-ili. Ali vendar brez kaplana se to ni moglo zgoditi. io8pod kaplan, prosim katekizem v roke, pa ne vo-itveni, temveč molitveni. Gospod kaplan, prosim Vas, iridigajte raji od svete vere, ne pa od volitve, ker Vam pridige že ravno tako dobro sodijo! Saj veste, ako zna zaje na boben! Ko se je končala volitva, smo se podali vsi na svoje delo. Ali glejte, gospod plan si je močno prizadeval, da je naše može ob-stanovil 8 svojimi sladkimi obljubami in pa s svojim sladkim vincem. Tukaj je znal boljše govoriti, kakor zna na prižnici (kancelnu). V nedeljo potem pa se je hvalil s prižnice, da je vse dobro izvršil! Glejte možje, ne dajte se črni suknji v žep! Gospod kaplan, vi ste strašno dobri pridigar! Ako imamo ob nedeljah rano božjo službo, gre vse iz cerkve, pri pozni maši pa nišče t cerkev, ker se pri tej božji službi navadno začne mlatiti po faranih in se začnejo ti ogovarjati. Ali je to služabnik božji? Po mojem mnenju ne! Na svetem kraju se božje in svete reči podu-¿njejo, nikdar pa ne šimfanje in obrekovanje. Gospod kaplan, kje pa je ostala pridiga naše letošne vidovske nedelje po rani službi božji? Ta bi bila za vas glavna var, ne pa volitve! In ravno na nedeljo se je obhajal god sv. Vida in vsak farman bi gotovo rad bil poslušal pridigo od našega farnega patrona. A ni je bilo čuti! Kaj ne gospod kaplan, Vam je bolj ljubo sladko kafe v farovžu, kakor pa „kancel"? Takega aplana imamo mi farmani, pa sicer je vam možje „Ljubezen je bila, Ljubezon še bo, Ko tebe in mene Na svetu ne bo!" Od ljubezni ni daleč do ljubice! Tudi od te se rojak navadno prav težko loči, če jo je resnično lju-; včasih pa se tudi zgodi, da se je ne more lahko ¡nebiti. Zato dela marsikateremu staremu vojaku »vo mnogo preglavice, posebno ako ga pred kasar- io čakajo kar po dve ali tri „ne-veste". Pri takih •iložno8tih so ljubezenski pogovori zmerjanje in itve, a namesto poljubov se delijo brce in vroče rašnice (klofute). Seveda če je ljubček tako zvit, kakor je bil Inhič, tedaj se mu ni treba bati pol ducata zalju-Ijenih deklet. On nam je pred odhodom rekel: ,Fanti, kdor hoče videti kaj lepega, naj gre opoldne menoj v oštarijo pri „Divjem petelinu"! Ker sem il, slišati več smešnic, šel sem ž njim. Pred krčmo stopicala brhka deklica. Muhič jo je ljubeznjivo idravil in peljal v sobo. Tam ste sedeli dve znani mski, kateri ste nas zelo začudeno pogledali. Pa itak to znano, ravno tako, kakor meni! Zato možje, ne dajte se od njega pregovoriti, opominjam Vas, no dajte sebe in nas v njegove roke, ne dopustite, da bi dohtarji in duhovniki z nami orali in da bi pri tem oranju bili mi kmetje njihov — plug- Z Bogom Neustrašliv faran. „Prava učiteljica". „Ni res, da sem podpisana hotela pregovoriti neko slovensko kmetico, da ta ne sme dati svoje hčerke v nemško šolo. Res pa je, da nisem z nobeno kmetico nikoli kaj tacega govorila. Na Ptuji, dne 24. oktobra 1902. Adela Machnitsch, učiteljica." — (Opomba uredništva: Gospodična Machnitsch, mi pa trdimo, da je vse to, kar smo pisali od „prave učiteljice", popolnoma resnično. Prič imamo dovolj, in sicer takih, katere ne — lažejo!) Od svete Barbare v Halozah. Ljubi mi „Štajerc"! Pri nas se grozna megla kadi. Skoraj celi „špietiiren" je od nje zagrnjen. To meglo so povzročile volitve volilnih možev. Boge vé, kako je to, da mi Barbarčani moramo tako plesati, kakor en gospod med nami piska. Ta gospod je male postave, drugače pa je korenjak od pet do glave. Vse mora biti tako, kakor on hoče, in če bi enkrat izrazil željo, da moramo mi Barbarčani naš tako priljubljeni „špitztiiren" podreti, gotovo bi se to zgodilo. Ljubi „Štajerc" saj itak veš koga mislim. Veš, to ti je vrli naš občinski predstojnik, krčmar, mesar, posestnik in tako dalje, in tako dalje. Da pa bodeš vedel, kako vroče prepričanje ta gos-podek v svojem srcu goji, hočem ti od njega povedati malo, prav zanimivo dogodbico. Naš občinski predstojnik je „navdušen" Slovenec. To povdarja pri vsaki priliki. Zmagovito se trka po prsih in kliče: „Mi smo mi, navdušeni Slovenc!" Ako ta gospod kako nemško besedo sliši, potem se tako kislo drži, kakor da bi bil celi liter vina spil, katerega on v svoji krčmi toči. A glej ga no, vendar pa mu je tako zmerjana Nemščina tu in tam jako dobra. Pred krat- muzikant jima je hitro pomagal iz zadrege. Nasmejal se jima je in rekel: „Tako ljube moje, zdaj smo vsi skupaj, zato se nekaj malega pomenimo. Veste, drage moje, ker nisem turške vere, ne morem vseh treh vzeti; če pa jedno izmed vas vzamem, ostalima dvema ni prav. Najbolj pametno je, če gremo lepo narazen in pozabimo, kar je bilo — Z Bogom!" Potem se urno obrne in jo ubere iz sobe v kuhinjo, kjer se je skril. Komaj je odnesel pete, kajti Medvedova Liza je planila izza mize s steklenico v roki. Dve deklici ste jo sramežljivo popihali, a Liza se je še malo časa hudovala, potem pa tudi odšla, grozeč, da gre ničvredneža tožit. Počasi so prihajali tovariši, da bi si pri kupici vinca utrdili prijateljstvo. Govorili smo malo, besede nam niso nič kaj silile iz ust. Tudi Mihčeve šale nas niso mogle razvedriti, da celó gnusen se nam je zdel ta brezsrčni človek. Najbolj se je bahal, kako bode organist deklice za nos vodil. — Še enkrat smo si podali roke ter se ločili s klici: „Na svidenje pri prvi vojaški vaji!" kim je prišel v naš kraj c. kr. okrajni glavar iz Ptuja. Naš korenjak, misleč si, da se bode svet podrl, ako ne pride on prvi pred glavarja, se je široko postavil pred njega, in mu glasno in odločno zavpil še prej, ko se je sploh kdo za njega zmenil: „Ich bin der Gemeindevorsteher!" Potem je govoril vedno nemški, a gospod glavar pa slovenski. Kaj ne, to je pač čudno! Zdaj pa te vprašam ti gospodek, kako tako pa, da ti vedno in vedno zmerjaš Nemce, kako tako, da neveš nikdar drugod ziniti nemške besede, samo tedaj pa, ako pride kaka višja oseba k nam, samo tedaj znaš tako dobro nemški, tedaj ti vso navdušeno slovenstvo pade v hlače? — Seveda vse zavoljo tega, ker si — klerikalec. Ah, pa vendar tudi nisi ti pravi klerikalec, ne, sploh pri tebi se vse spreminja. Jaz vem za čase. ko si bil ti gospodek celo naprednjak. Seveda, zopet najbrž na videz! — Odkar so se vsi tvoji prijatelji, ki stanujejo tebi nasproti oženili, bodešjim moral ti, dragi naš občinski predstojnik, še eno šolo sezidati, ker bode ta do-sedajna za otroke premala. Jeli si me razumel? „Gospodek", le pametno žvižgaj, da bodemo ložje plesali mi Barbarčani in Bog ne daj, da bi nam ukazal podreti naš „ljubi dpicturen".—„Spictiiren". Crešnjevski Kresnik v pravi obliki. Pod tem naslovom prinesla sta „Slov. Gospodar" in „Domovina" v predzadnji štev. članek, ter po Kresniku kolikor mogoče klestila. —- Našega Kresnik a splošno obnašanje in politično postopanje je od nekdaj in daleč tako natančno znano, da mož po pravici vso zaupanje pri poštenem ljudstva uvživa. Daleč okrog moža vse spoštuje, razen zagriženih klerikalcev in njih zaslepljenih podvržencev. Dokler se je naš Kresnik klerikalcem upogibal, ni bilo človeka, kojega bi klerikalci bolj hvalisovali in priporočali, kakor njega; odkar pa se mož klerikalcem več ne uklanja, najraji bi ga ti gmotno in moralično celo uničili. Posrečila pa se njim to ni in se njim tudi ne bode, kajti hujše ga napadajo, hujše in bolj mu raste vpliv in priljubljenost pri ljudstvu. Če ravno je Kresnik od nekdaj vrl Slovenec, vendar pri vsem ne sovraži nikogar; v prvi vrsti pa je kmet po pravem kopitu ter je tudi 'okrog znano, da neostrašeno zastopa in brani kmetski stan. Kmet je z dušo in s telesom, in tako se je mož pač nekemu kmetskemu oderuhu in sleparju zameril. Mi kmetje iz tukajšnega okraja smo Kresnika kandidirali že v državni zbor in dobil je mož že tedaj v kljub najhujši in nesramni nasprotni agitaciji čez 100 glasov. To je bilo za njega gotovo častno! Mi kmetje pa smo moža zopet postavili za kandidata pri deželnih volitvah in volili ga bodemo vsi, razun nekih odvisnih in podkupljenih zaslepijencev- Kresnik je kmet od pluga, skuša in pozna kmetske težave in britkosti. Uzorno in v lep vzgled vodi svoje kmetijstvo po vseh straneh, naj že bode v živino-sadje-vinoreji i. t. d. ter je tudi njega obnašanje in splošno delovanje tako pošteno in spoštovanja vredno, da nas kmete ni sram, da smo si tega moža za kandidata postavili. Mi pa smo tudi zagotovljeni, da bode Kresnik naše zahteve in pra- vice tako branil, kakor jih še dosedaj nobeden slanec ni. Da možu zastopnosti in zmožnosti k te poslu ne manjka, tega celo njegovi najhujši nas niki nikakor ne morejo tajiti. Da je Kresnik na pravem mestu in v pravi obliki, je zad dokaz to, da stavijo vsi kmetje, bodisi slovensk nemškega ali kakoršnega že mnenja, vso zaupanje njega. Edino le zagriženi pristaši „Domovine" „Slovenskega Gospodarja" so mu nasproti. Mi javno vprašamo, zakaj pa ni bilo poprej za njega „Slovenskem Gospodarju" nikoli zadosti hvale? se je mož toliko predrngačil? Povejte nam „S Gospodar" in „Naš Dom", jedno slabo ali nap lastnost moža in ročno ga bodemo opustili. Ker s pa zagotovljeni in prepričani, da tega ne mo bodemo moža zmiraj spoštovali in podpirali. Pre čani smo, da ako bi vsi volilni možje po svoji v in mnenju volili, bi se na Kresnika vsi glasovi zd žili. Kmetje in volilni možje mariborškega in št. nartskega okraja, združite se z nami ter volite našega kmeta Kresnika. Nikdar in nikoli nas še kmet iz naše sredine zastopal in ponosni bode da imamo tako sposobne može. Taki gospodi in slanci, kakor gospod profesor Robič i. t. d. niso beni kmetje. Robič ima posestvo le za kratek njemu ni mar, ali mu kmetija nese kaj ali nič, dobavlja do smrti 3000 gld. penzijona na leto štibernici, se v Gradcu le kratkočasi in se ne bri kako se nam ubogim kmetom godi. Za zvišanje itak visokega uradniškega plačila je gospod Robič p dobro glasoval, seveda, ker je sam uradnik. Do so 15 miljonov. Za duhovnike je glasoval, dobili 9 miljonov; zato ga pa ti pri volitvah tako pod rajo. Oficirjem so dali 8 miljonov in nam vsi kmetom skupaj 27s miljona. Ljubi kmetje, j prašajmo, kje pa so bili naši kmetski poslanci, Ro" in drugi ? Za svoje žepe so prav dobro poskrbeli in nam velikanska bremena naložili in zmiraj se na ti za poslance vsiljujejo. Vendar enkrat proč z nji bodemo saj videli, kako bode potem šlo. Uradn naj zastopa uradnik, učitelja učitelj, duhovnika dn-hovnik, obrtnika obrtnik, kmeta pa, kateri vse tote preživeti in oskrbeti mora, naj zastopa edino le kmet! — „Slov. Gospodar" in „Naš Doma sta tolik kmetske poslance hvalila, da so isti mitnice (mant odpravili. No, kaj pa so s tem vendar storili? Zo sami sebi in sploh gospodom bogatašom, kateri g na dan večkrat na sprehod vozijo, dobroto. M kmetje pa bodemo morali to, kar je pri mitnica' dohodka odpadlo, na drogi strani plačati. Mi smo bili zmiraj ti oslepljeni in bodemo ostali, dokler n bodejo ti gospodje zastopali. Toraj proč ž njimi! Tudi še omenimo Roškerja, novega kandidata. Mi moža prav ne poznamo, res je kmet, pa bodi si tudi to, vendar bode moral plesati, kakor mu bodejo gc\ gospodje v dolgih črnih suknjah. Še enkrat vam ki ' čemo, kmetje volilni možje iz mariborškega in št. le-nartskega okraja, prepričajte se o značaju na Kresnika. Vse dobro in najboljše bodete zved Celo „Slov. Gospodar" in „Naš Dom" ne vesta n izcga rečti, kakor da je nemškutar, radi tega, ker ,Stajerc" predlaga. Velikanska, velikanska laž! [Kresnik je bil od nekdaj vrl Slovenec, znano je, da jo narod več deloval, kakor vsi klerikalci; ako je pa pri tem tudi prijatelj Nemcev, mu tega gotovo pa-;ten človek ne bode nikdar zameril. In prav je! [met., bodi si Slovenec ali pa Nemec, obadva nosita in tiste težave in bremena, obadva črez tiste iri denar v štibernico. Dragi kmetje, ne poslrišajmo jndar zapeljivcev in sleparjev, zdaj v trenutku vo-itev nam mečejo pesek v oči, potem pa se nas iz-[ogibljejo in se nam smejijo. Ne bodemo jih vidi i več, I le tedaj bodo zopet prihajali in nas zopet slepili, lar sc bližajo nove volitve. Med tem časom pa prav mastno živijo, saj so si z našimi krvavimi I žulji dobro pomagali. — Srčen pozdrav Slov. Bistrički kmetje. Iz Leskovca. V nedeljo dne 23. tega meseca j po večernicah se je vršil pri nas shod volilnih mož lin volikev, katerega nam jc bil poprej gospodar Peter ¡Zadravec, kmet iz Loperšic in deželnozborski kandidat za ptujski in rogački okraj, naznanil. Shod je bil jako dobro obiskan in so bili pri njem navzoči vsi večji kmetje celega Leskovca. Vrli naš občinski odbor je bil malone polnoštevilno zastopan. Zares (radovedni smo bili, kako bode nastopil kmečki kandidat. In glejte ga no, njegovo prve besede so bile: ,Hvaljen bodi Jezus Kristus!* — Ja, kateri človek |se nam predstavi s takimi besedami, smo si mislili, |ta nam gotovo ne bode nič pohujšljivoga povedal. In res je bilo tako. Gospodar Zadravec je začel od teženj kmečkega stana v obče in je potem posebno [omenil težkoče naših ubogih Haložanov. Ljubi „Šta-odkritosrčno ti povem, da smo mi kmetje kar leli, kako izvrstuo je Zadravec govoril. Označil je tudi dohtarje, kot največje sovražnike našega i in je rekel, da mora biti on tudi proti vsem itim duhovnikom, kateri te pijavke kmečkega na podpirajo. „A vendar nisem bil nikdar in ne lem proti naši sveti veri," tako je govoril Zadra-dalje, „ne, nisem in ne bodem, ker sem od m lasti vzgojen v katoliškem duhu, ker sem od resnič-sti svetih verskih naukov iz dna mojega srca pre-ičan! A srce me boli, ker vidim, da se ravno ta vera zlorablja od duhovnikov v boju proti nam letom, kateri vendarle moramo vse druge stanove ti. Dragi mi, ako hočete za mene glasovati, liko me hočete za poslanca izvoliti, potem bodem [letoval kot kmet samo za kmeta, živega Boga kličem pričo, da bodem poveril vso moje znanje, vse oje skušnje le Vam v prid predragi mi bratje »dragi mi kmečki trpini!" — Navdušenje po tem jvorn je bilo nepopisljivo. Obče spoštovani napredni let Juri Kmetec in prvi leskovški občinski sveto-lec je vtsal in gospodarja Zadravca tako le nago-„Dragi nam gospodar Zadravec! V imenu vseh letov, kateri so tukaj navzoči, se Vam zahvaljujem, sto prišli k nam. mi vsi smo prepričani o dobrem ;m namenu, in bodemo Vas kolikor nam je mogoče podpirali!" Te besede so bile od navzočih z glasnim odobravanjem sprejete. Gotovo so te besede velikega pomena, ker je ta govornik tudi volilni mož, in ker je govoril vimenu vseh navzočih volilnih mož. Ljubi „Stajerc", prišel pa je tudi k temu zborovanju naš „častni občan" Sloklas. Oh, da bi ga vendarle bili videli, kako kiselo se je držal, ko je videl, da so tudi nekateri navzoči klerikalci spremenili kar naenkrat svoje nazore in potegnili z Zadravcem. Ker so se zbrali kmetje v klerikalni gostilni, moral je seveda iti gospodar Zadravec tje, tem višje je seveda toraj računiti njegova zmaga, temvišje od njega povzročeno navdušenje. Prišel je seveda tudi gospod župnik Davorin Kralj, in je rekel prav samozavestno gospodu Zadravcu te le besede: „Škoda za Vaš trud, ker bode itak zvo-ljen Jurtela!" O ti sveti klerikalizem! Kdo pa Vam pove gospod župnik, da se bode to zares zgodilo? Od enega navzočih se je župniku stavilo vprašanje, zakaj, da nebi na Spodnjem Štajerskem zastopal kmet kmeta, če pa so vendar na Zgornjem Štajerskem bili že večkrat izvoljeni kmečki poslanci. Župnik je odgovoril, da so na Zgornjem in Srednjem Štajerskem kmetje bolj izšolani, da imajo nekteri celo po šest latinskih šol, in da znajo nemški. Vidiš ga klerikalca! Vrli leskoški občinski predstojnik, na-p red lijak Jože Vidovič, kateri uživa na Leskovcu veliko zaupanje vseh kmetov, in je izvoljen tudi za volilnega moža, pa je župniku prav imenitno zasolil: „Zakaj pa potem branite nam učenje nemškegajezika? Raji da bijaz volil dohtarja.ali fajmoštra, raji ostanem na volilni dan doma za pečjo, kar bi tudi dvajsetkrat boljše bilo, kakor pa tako voliti, kakor smo do sedaj vo-1 i 1 i.4' — Čast in slava tebi vrli napredni naš občinski predstojnik! Mi Leskovčani ti kličemo, da te bodemo od sedaj še bolj spoštovali, kakor smo te do sedaj, ker smo prepričani, da bodeš s tvojim odločnim postopanjem na dan volitve gotovo pridobil mnogo volilnih mož iz drugih krajev, tako, da se bode spol-nila tudi vroča želja našega vrlega naprednega Leskovca, da bode izvoljen kmet Peter Zadravec, za poslanca, Zadravec, o katerem smo se popolnoma prepričali, da je on sam več vreden, kakor sto doh-tarjev in če bi tudi imeli ime Jurtela, in bi bili mogočneži vseh posojilnic celega sveta. Varničan. Iz Zaverč. „Ljubi „Štajerc"! V nedeljo po rani sveti maši se je vršil tukaj shod volilnih mož in vo-lilcev. Predstavil se nam je kandidat za deželni zbor gospodar Peter Zadravec iz Loperšic. Na shod nas je prišlo več kmetov in trije volilni možje. Ljubi „Štajerc", to pač to, to bi bil poslanec za kmeta! Ni nam obljuboval zvezd z nebes, kakor je to storil pred kratkim dohtar Jurtela pri Sv. Barbari, temveč v kratkih jedernatih besedah je govoril po vsebini, da se on sicer ne potezuje za čast poslanca, da pa prevzame to breme, ako se mu bode naložilo. Zadravec je rekel, da se čuti sposobnega za kmečkega poslanca, ker si je sam moral dovolj kmečkega trpljenja skusiti. Gogovoril je med drugim tudi te Ie besede: „Dragi tovariši, glejte, kako se je meni godilo! Dohtarji, advokati, so mene spravili tako daleč, da sem imel več dolgov, kakor je bilo vredno moje premoženje. Pomoči ni bilo nikjer dobiti, saj veste, kako je, ako ima kmet eno eksekncijo za drago pred vrati. Moral sem zapnstiti svojo ženo in svoje otroke, katerih je bil eden star še komaj par mesecev, in podal sem se na pot v daljno tnjo deželo, v Ameriko, da bi tam prislužil kruha za sebe in za svoje. Z težkim delom bil sem od kraja za hlapca pri nekem amerikanskem kmetu, sem si v osmih letih toliko prislužil, da sem rešil domače posestvo in še vrhu tega kupil drugo. Dragi mi kmetje, jaz imam žuljave roke, kakor vi, a vendar še ni nikdar odišel noben tujec od moje hiše, ne da bi mu bil, čeprav s črnim kmečkim kruhom postregel. Brez dvoma mi morate priznati, da jaz poznam mnogo bolj kmečke žulje, kakor vsak dohtar ali pa duhovnik. Dragi mi, vam samim je znano, da so največji sovražniki našega kmečkega stanu dohtarji, kateri nas gulijo, kje jim je le mogoče. Jaz sem proti vsem tem dohtarjem in odkritosrčno vam povem, da sem tudi proti vsem tistim duhovnikom, kateri te dohtarje, naše sovražnike, podpirajo. A vendar sem jaz, kakor to pač vsi, ki me poznajo, dobro vejo, navdušen za presveto vero Jezusa Kristusa. Že od malih nog je bila moja najsrčnejša želja videti Rim in pa Kristusovega namestnika na zemlji. Ta volja se mi je izpolnila ravno tedaj, ko sem se povpračal iz Amerike domov. Med tem potom sem obiskal Rim in sem bil pri maši svetega očeta. To je bila najsrečnejša ura v celem mojem življenju. Toraj kmetje, ne mislite si, da bi jaz bil proti veri, ne, saj vejo moji domačini, da sem 86 ravno jaz vedno in vedno potezoval za cerkev, posebno v domačem okraju. Ne, Bog je moja priča, da sem s cele svoje duše vnet za sveto katoliško vero. A kličem pa tudi samega Boga za pričo, da me nič druzega bolj ne skeli, kakor to, da moram gledati, kako ravnajo drugi stanovi z našim ubogim kmečkim stanom. Dragi mi, jaz vam ne rečem, da bi me morali voliti, a povem pa vam, ako bi bil jaz izvoljen za poslanca, Bog je moja priča, da ne bodem jaz gledal ne na levo in ne na desno, temveč da bodem posvetil vse svoje moči samo temu, da bi vam, dragi tovariši, zlajšal vaše trpljenje!" — Razložil je potem gospodar Zadravec, kako misli pomagati kmetom in je vskliknil: „Kmetje, moj hram vam je vedno odprt, vsak dan lahko pridete k meni in me povprašujete o tem in onem, bodisi ustmeno ali pismeno. Ako bodem jaz izvoljen, jaz ne bodem tako postopal, kakor dohtarji, kateri vam samo zdaj, ko ki bili radi izvoljeni, obečujejo zlate bregove, ne, jaz bodem vsakokrat, kadar mi bode čas dopuščal, prišel med vas in vam bodem povedal, kaj sem dosegel in vas bodem povpraševal, katere so vaše želje! Ne dajte se premotiti, posebno vi volilni možje, od ljudi, kateri nimajo za nas kmeta srca, dragi mi, ne volite ,dohtarja, ali pa koga druzega, kakor kmeta!" Bujno odobravanje od strani kmetov in volilnih mož je sledilo tem besedam. Nekateri od njih so vrlemu kmetu go\orniku podali svoje roke in so se mu zah Seveda klerikalni volilni možje in volilci niso na ta shod. Zakaj le neki ne? Dobro bi bilo, L bi ga bili vdeležili, ker sem prepričan, da bi po1 glasovali vsi za vrlega kmečkega kandidata Zadravca iz Loperšic. Kmeti Iz Zičkarjevega okraja. Trg Rajhenburg in nik sta postavila, kakor se je bralo pred par dne „Narodu" le naprednjake kot volilne može. Tako se ni zgodilo samo v Žičkarjevi rodni župniji, te" tudi razne druge občine izrekajo Žičkarjn nezaa; niče. A seveda vse to ne pride v svet, ker so naprednjaki pametni, in nočejo, da bi se proti nji ker hočejo voliti kmete za poslance, delalo z priž (kancelna) in iz spovednice. Na dan volitve i videl svet, da se za naprej ne bode samo Žič jeva pesem slišala, da so ga volili vsi„ kakor mož." V Kapelah pri Brežicah imajo izvoljene že štiri volilne može in vendar le proti Žičk Ko bi prečastiti gospod tehant in rajhenburški Ce izvedela take in enake resnice, bi gotovo zopet za ^ljudska volja" — in pa — „kakor en mož." Žič Zičkar, znabiti bode vendarle Bog dal, da se . pelo: Z Bogom poslanec Žičkar, mi bodemo vol kmeta Janežiča, ne pa župnika! Le korajžno nap kmetje držimo skupaj! Dohtarjem in farjem je hv Bogu začelo prav pošteno pokati! Kmet. ; Od St. Jakoba v Slov. Goricah. Dragi „Štajerc* brali smo v tvoji zadnji številki, da bode kmet poslanec g. Kresnik preteklo nedeljo na Pesnici z roval. Potrudili smo se od vseh strani tje, sliša moža, o kterem smo že toliko čuli in brali. Zbralo) se je veliko število kmetov k zborovanju, ter so vsi Kresnikov govor prav pozorno zasledovali. Čutilo se je v gladkem teku govora, da ima govornik groz veliko skušnje in zmožnosti, kolikor je v možu nis pričakovali. Njegova govorniška moč v natančnem razlaganju kmetskih razmer je do cela pokazala mu gre vse iz dna srca, in starejši kmetje so se r javili, da še takega gorečega razlaganja čuli niso. Ganjeno je bilo vse, ko se je govornik končno za mir in pozornost zahvalil, ter izrekel, da naj vsak poslušalec sam po svoji pameti razsodi ali so kmetske razmere take ali ne, in naj ga volijo pri volitvi v Mariborn tisti volini možje, kterim lastna pamet kaže. da bi bilo prav. Vsi navzoči kmetje, bilo je tudi veliko volilnih mož, so se govorniku prav prisrčno za trud zahvalili, in se mu je izrekla splošna zaupni? Ker bode g. Kresnik prihodnjo nedeljo ob 3 popoldne tudi govoril pri sv. Trojici v Slov. Goricah opo- i zarjam o vse kmete posebno volilne može kterim je dana priložnost, da se potrudijo tje, in se sami prepričajo o govoru in mnenju kmetskega kandidata Ludvika Kresnika. Mislimo in svetujemo, da bodem vsi v Mariboru kmeta L. Kresnika volili, ker smo popolnoma prepričani, da nas bode isti hrabro in vestno j v deželnem zboru branil in zastopal, in ker smo iz zborovanja izvideli, da dohtarji in duhovniki nikdar niso takih čistih namenov za nas uboge kmete gojili, kakor jih ima ta kmečki kandidat. Ako nas |kmete ni pamet zapustila, potem bodemo gotovo volili za kmečki blagor navdušenega kmeta — Ludevika Kresnika! — Kmetje iz Slovenskih Goric. Od Svetega Tomaža pri Ormoži. Ljubi „Stajerc"! Popolnoma smo prepričani, da naši dosedajni poslanci za nas uboge trpine kmečkega stanu niso čisto nič storili. Ravno sedaj pa je čas, da si mi nbogi reveži pomagamo. Do sedaj smo imeli dohtarje, duhovnike, profesorje za naše zastopnike, pričakovali 8mo vedno po njihovih obljubah kaj boljšega za nas, a doseglo še se vendar ni popolnoma nič za nas. Kmetje, volimo vsi zastopnika naše stranke, volimo našega v obče spoštovanega kmeta Franc Vračka iz Orehovec. Tomaževski naprednjaki. Cigane SO prijeli. Na Ptujski Gori so prijeli osem ciganov, katere so prignali k ptujski c. kr. sodniji. Tukaj so bili takoj kaznovani, a kazen je bila poostrena s tem, da so jim dali ostriči dolge lase in dolge brke. Na cigane zapor ni posebno upli-val, a grozna žalost jih je napolnila, ker so zgubili svojo dolge črne kite. Vsi so se jokali in so se tako branili, da so jih komaj prisilili k temu. Za cigana je namreč najhujša kazen ako ga ostrižejo in potem gotovo ne pride več v ta kraj nazaj, ker ne sme več med svoje Ijndi, dokler mu ne zrasejo lasje. Gotovo teh potepuhov ne bode ječ k nam nazaj. Sploh pa pameten kmet cigana naj takoj odpravi od hrama, ker ta gotovo nič k hramu ne prinese. Loterijske številke. j Trst, dne 18. oktobra: 1, 74, 52, 43, 81. | Gradec, dne 25. oktobr.: 69, 62, 44, 18, 89. P«» osvežujoča pijača. Nepr SVETOYHQZNANA ••vllna voda. 79 Radi preselitve proda se takoj lepo posestvo, obstoječe iz dveh zidanih i§, kovačnice na 4 kurišča, s samokovom (Hammer), takar-o (Drehbank) in vsem orodjem; dalje mlin na tri tečaje z ema paroma belih in enim parom zmesnih kamnov in sto-ami ter čistilnim strojem (irijer) z vspenjačo (Aufzug). Poleg 'ina je tudi soba in kuhinja. Pri posestvu je okoli 4 orale Ijišča, obstoječega iz njiv, sadonosnikov in vinograda z ičarijo. Vse je v najboljšem stanu in se proda prav po nih pogojih. Kupci naj se blagovolijo oglasiti pri Janezu DrObCŽ v Št. Juriju ob Taboru v Savinski dolini. (716) Proda se mlin dvema tečajema. K temu spada hiša, kuhinja, gospodarsko poslopje; ' (nekaj ¡zabele), pašnik s sadonosnim vrtom, z drevjem i do 12 let im. Vse to je blizu okrajne ceste 1'tuj-Ljutomer. Gena je nizka in -ji ugodi». Več povesta ustmeno ali pismeno Franz in Terezija Šalamun v Hlaponcih. pošta Juršinci pri Ptuju. 718 Kostanje in orehe puje po najboljših cenah Jos. Kasimir, v Ptuju, ovina s špecerijo, materijalnim, in barvanim blagom, ter deželnimi pridelki. 7i9 Avenarijev karbolinej najboljša maia za les proti gnilobi, in gobiT Fabrika za karbolinej R Avenarius, Amstetten. Prodaja se pri Traun Stiger v Celju in0, Stlger in Sin v Slov. Bistrici.8 xxxxxxxxxx Učenec za pivovarno (Braucrlehrjunge), kteri je močen in dobro vzgojen, se sprejme v pivovarno pri JJ. nagele V Velikovcu (Volkermarkt) na Spodnjem Koroškem. 634 Kovaški učenec. Mlad. močen fant. z dobrim obnašanjem, ki je najmanj 15 let star, se takoj sprejme kot kovaški učenec pri JldOlf Pogatseb-nig-U kovaškem mojstru v Velikovcu (V61kermarkt) na Koroškem. 674 ********** P o s e stvo se proda tik glavne ceste, pol u-e od Slovenske Bistrice. Hiša obstoji iz treh sob. kuhinje, kleti. K temu spada velika kolarnica, svinjski hlev brajde in sadno drevje. Cena je 950 gold. Več pove Alojz Auer v Slovenski Bistrici. 687 Pismonoša 25 let star, neoženjen, z dobrimi spričevali, želi službo premeniti; najraje bi prišel kam na Spodnje Štajersko za krajnega ali deželnega pismonoša. Zmožen je isti nemškega in slovenskega jezika, ter položi, ako je treba tudi kavcijo. Naslov pove upravništvo „Štajerca". 708 Učenec se takoj sprejme v učenje v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe naj se pošljejo na gosp. matiia C 0$cbnifl fl, trgovec v Rogački Slatini (Rohitsch-Sauerbrunn). 689 Čevljarska obrt na Pragerskem. Podpisani se uso-jam naznaniti, da sem začel čevljarsko obrt in bodem vse v to svrho spadajoča dela izvesteo izpolnil. Z odličnim spoštovanjem JfRtOtt Zaprinik, čevljar na Pragerskem. 714 Čudovito glasbeno orodje! Novo! Novo! Trombino je najbolj zenzačna iznajdba sedanjega časa. To glasbeno orodje, ki se je v vseh društvenih krogih tako hitro priljubilo, je izvrstno in elegantno narejena trom-peta z močnim glasom, na katero moremo trobiti, samo ako se pridenejo k temu pristojni trakovi z notami, torej brez učenja, brez znanja not in brez napora, takoj vsako melodijo. Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to tembolj, ako kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak najizvrstnejši godec, dočim prej o taki spretnosti nihče ničesar ni slutil. Najlepša zabava za hišo, društva, veselice, izlete (tudi s kolesi). Vsak trak z notami ima 1—2 igri (pesmi, plese, koračnice itd.) in vsakemu instrumentu je priložen bogat imenik pesmij. Trombinu stane z lahko umevnim navodilom: I. vrsta, jako fino poniklana z 9 glasovi 3 gld. 50 kr. H. vrsta, jako fino poniklana z 18 glasovi 6 gld. — Trakovi z notami za 1 vrsto 30 kr. Trakovi z notami za II. vrsto 50 kr. Razpošilja po poštnem povzetju : Henrik Kertesz Dunaj I., Fleischmarkt 9-901 Trgovski učenec sprejme se v trgovini pri Franc Kupnik v Konjicah. Kupujem po najvišji ceni vedno Likopodij (biširit); mravljične jajca i. t. d. in vse deželne pridelke. 706 ooooocoooo il Občinska hranilnica v Ormoži (Gemeinde-Sparkasse in Friedau) obrestuje vloge po 4,20o in jih sprejema vsak delavnik od 8- do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne tn vsako nedeljo od 2q. do 11 ure dopoldne. Obresti se pripisujejo polletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobijo isti popolnoma 4,2°!0 obresti. 656 Ravnateljstvo. v»w»»» v »Tt»v T/ WW I Adolf Sellinschegg sà m špecerijska trgovina „k zelenemu vencu'4 ^^ v Ptuju MM # knpuje vedno ^ ^ ^ ^ ^ vsakovrstno frišno sadje kakor: mošanske, renetke, bute- || lice, ananos, pariške rambou;, le-deree in vsakovrstne druge ja- W bolke; dren, česmi v,hruške, sli ve, breskve, kutine, kostanje, orehe, grozdje,jajce,krompir,luk,česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno || surovo maslo (puter), med, če-belili vosek, posušene gobe, hren, salato, murke, zelje, leneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabločne krlilje i. t. d. vse to po visokih cenah. Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarne za ure in eksportna hiša zlatnin Most št. 194 (Brüx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . . . gld 3-75 Prava srebrna remontoarka...... 5'2o Prava srebrna verižica........ t "20 Nikelnasti budilec.......... Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč pri-znalnih pisem. Ilustrirani katalog zastonj in post ni ur prosto. 510 Red Star Line, Antwerpe : v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekl danja v New York in v Philadelphia. - Dobra hrai — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vožne cbi Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel, na Dum ali Änt. Rebek, kone. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. 537 Carl Hantich državno izprašani nadlogar, gozdarski zemlierac in oblastveno potrjeni civilni zemljemerec v Mariboru Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v ge* metrično in gozdarsko svrho spadajočlh del. 69? Redka prilika. Čudovito po cen 400 kosov za 1 gld. 80 kr Ena draž. pozlačena 36 ur natančno tekoča lepa anker-ura z kazal sekunde, za ketero se jamči tri leta, 1 eleg. verižica za gospode, 1 p srebrni prstan za gospode ali dame z žlahtnim kamnom, v ognju poz čen, 1 par pravih srebernih uhanov, oboje ces. kr. puncirano, 1 nastavek za smodke z bernstajnom, 1 garnitura manšetnih in sraj gumb iz double-zlata, patentovana zapona 3% zlata, 1 f žepni nožič, usnjata mošnja, 1 p rak t žepno toiletno zrcalo z etuijem, 1 ff ž< tintuik, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 spisovnik za pisma, porabe vsakogar, 36 komadov kin. Čudežnih cvetlic 3 kom. čudovitih pre kovanj, ki vzbujajo smeh in še 300 različnih predmetov, ki se v potrebujejo. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, 1 proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje samo 1 gld. 80 skoz razpošiljavnico Ch. Jungwirth, KrakaW, F. Risiko izključen. Ža ne~ jajoče se vrne denar. Priporočava fini žamet (Schnhsamt), lastin in kar rabi čevljar za izae vanje finega, pa tndi močnega in trpežnega obnva Cena jako nizka, blago dobro. Crevljarjem 705 Brata Slawitsch, Ft Vsakemu poljedelcu se priporoča „dr. P. Schuppli-ja navodilo za živino rejske tečaje na Oberhofu". V tej knjigi se nahajajo poučljivi predpisi in nauki o živinoreji in živino vzgoji, mlekarstvu in sirarstvu. Dobiva se v vsaki knjigofcržnici po nizki coni. ¿hranilnica (Sparkassa) OekevaeBH ra- im H. 8M651 pri e. kr. poi-tao-kraniliiiiien nradn. vlad. državnega mesta ¿Ptuj Mestni denarni zavod. fiiro koRt« pri podružnici avst. ogersk. banke v Oradcn. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada jočega posredovanja, istotako tudi za~posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obienje x mi ogersko bamo. n Ravnateljstvo. ° ZkiiC urar'srebrar ^zlatar 598 Glavni trg št I Plllj glavni trg št. I 3 /jfir*.•''S'"'tik mesarja gospoda Luttenberger-ja /priporoča svoje n P ^ \/ ^M ure, prstane, veri= EM ^^ Jjr zaurein uhane. ^sfržžL vse ure se Jamči. Švicarske o s^ggigjg^ žepne ure ix niReliu za CD tri goldinarje in dražje. Srebrne Žepne ure od 4 gold. 50 kr. a naprej. Budilnice za t gold. 50 kr. in više. Vsa popravila ® j se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči. —■Opozarjam še mojo bogato zalogo UbaBOO in prstanOP iz srebra, zlata in drugih kovin. Srebrni prstani 23 zaročence od -tO kr. naprej. tvornica pušk v Spod. Borovljah na Koroške (Unter-Ferlach in Unter-Kiirntcn) priporoča izvrstne puške, kakor puške z& šrot in krogi; najizbornejša doveršitev za streljanje; ročno delo z jamstva Velike ilustrovane cenike s podobami pošiljam vsakomur: stonj in poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že si" veliko pohval. 66 Tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu -^p»^ priporoča i izboljšane j T^^M^ vi tale (Gopei) I l P R-m ft ml&tilnice z najnovejšimi podlagami (lagerji), lahko tekoče Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na ajegovo železnično postajo voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in zastonj. 621 Jffl^J ¿31 postavno zavarovano Ml Ja^B- dokazano najboljše m \ ^'^mi sredstvo za J^ll^JK ""tenje las. Zdravniško priporočeno. Uspeh zajamčen. Izdelo-vanje in glavna razpo-šiljalnica. P. HERRMANN v Zg. Pulskavi na Štajerskem (Ober-Pusgau in Steiermark). Dobiva se v steklenicah po 3 krone tudi pri sledečih firmah: v Ptuju: Brata Slawitsch; v Mariboru: M. WoIfram, J. Martinz, G. Pirhan, A. Pristernik; v Celji: A.Kolenz; v Radgoni: Pontek & Kramberger; v Celovcu: A. Schaffer; v Ljubljani: V Petrič: v Slov. Gradcu: Bastiantschitsch; v Poljčanah : Krautsdorfer; v Konjicah: A. Stepischnig. Brata Slawitsch m priporočata izvrstne šivalne stroje (Nähmaschinen) po sledeči ceni: Singer Medium 90 ,, — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 643 Dva kovaška pomočnika in eden kovaški učenec se iščejo. Učenec za kovaško rokodelstvo (Zeigschmiederei) mora biti 15 go 18 let star in imeti veselje do tega obrta. Doba učenja je tri leta; hrana, obleka i. t. d. prosto. Dva pomočnika se potrebujeta za izdelovanje in brušenje sekir. Več pove Franc Pristownik, pošta Oplotnica pri Poljčanah. 695 Ptuj Cerkvena ulica štev. 16. zlatar, srebrar, optiker in urar priporoča svojo obilno sortirano zalogo 588 v blagohoten obisk. Vsakovrstna popravila zlatnine in srebrnine, Optičnega blaga in ur se zvršijo hitro in po ceni. od skurjenega lesa kupuje ' W. Blanke v Ptuju. v Mladenič se želi ženiti. 231elen mladenič, sredne posla ve, prijaznega obličja, kateri ima svojo I prodajalnico v vrednosti (5000 K, bi se radi ženitve rad seznanil z gospodično, katera bi imela tudi vsaj toliko dedščine, kakor znese njegovo Množenje. Resne ponudbe s priloženo fotografijo, naj se pošjejo pod naslovom: „Sreča 600" na upravništvo „Štajerca" v Ptuju. 718 Stev. 88.300. Razglas. Naročila na ameriške trte iz združenih državnih in deželnih trtnih nasadov za sadilno dobo 190211903. Od štajarske dežele pridejo spomladi naslednje nožine ameriških trt pod navedenimi pogoji v raz-rodajo, in sicer: 1. 800.000 požlahtnjenih trt (večjidel od rumenega šipona, laškega rilčka, belega burgundca, bele in rdeče žlahtnme, zelenega silvanca, rdečega tra-minca, malega rilčka, moškatelca) na Ripario Por-talis, Vitis Solonis in Rapestris Monticola. 2. 600.000 ukoreninjenih trt od Riparia Portalis, Vi ti s Solonis in Rupestris Monticola. 3. Večje število reznik od ravno imenovanih treh vrst. Cena za 1000 trt je naslednja: I. Požlahtnjene trte za imovite posestnike 240 K, ia vse druge posestnike 160 K. II. Ameriške ukoreninjeno trte za imovite posestnike 20 K, za druge 10 K. ffl. Rezniki 6 K. Pri naročilih od več kakor 1500 požlahtnjenih trt, 4000 ukoreninjenih trt ali reznikov od edne stranke si pridržujemo, zahtevano množico z ozirom na število drugih naročil znižati. Naročila na te trte se vlagajo naravnost pri deželnem odboru ali po občinskih uradih, pri katerih »e dobe v ta namen naročilni listi. Občinska predstojništva imajo izpolnjene naro-čilne liste takoj deželnemu odboru izročiti. Naročila se bodo reševala po vrsti, kakor dojdejo, in dobi vsak naročnik gotovo "eljene vrste, dokler je kaj zaloge Vse te trte se oddajajo le štajarskim posestni-om, in imajo zato one stranke, ki naroče trte naravnost pri deželnem odboru, vložiti potrdilo od občine, da imajo vinograd v občini. Kupčevalci s trtami ne dobe prej omenjenega materijala. Cene je umeti od kraja nasada, in je dotično Tsoto oddati pri prejemn trt, oz., ako jih dobe po eznici, se bode pobiral znesek po poštnem po-tju, vštevši stroške za zavijanje in prevažanje. Pri vsakem naročilu je naznaniti: 1. ime, kraj i stan naročnika; 2. davčno občino, v kateri leži inograd; 3. zaželjeno vrsto trt: 4. zadnjo železniško tajo, kamor se imajo trte poslati. Ako je naročena vrsta že razprodana, ali v ne-ostni meri v zalogi, se jo bode nadomestilo z ugo podobno. Gradec, v oktobru 1902. Od štajarskega deželnega odbora. fpo9) Edmund grof Attems. Kranjski prašičji redilni prašek. Cenjeni gospod! Mojc svinje niso žrle in so bile mršave. Slučajno dobil sem od nekega mojih Ijuilij za poskušnjo en zavitek prašičjega rediloega prašeka; in čuditi se je. jaz svojim svinjam ne morem od loga Časa zadosti s krmo postreči. tako hlastno žrejo in se jako debelijo. To je povzročil la izvrsten redilni prašek, katerega iz hvaležnosti vsakomur najtopleje priporočam. Prosim da ini takoj pošljete po pošti o zavitkov takega redilnega prašeka. S spoštovanjem 31./10 1901. Jožef Englisch, železniški mojster, Belišče v Slavoniji. Ta prepis se popolnoma tako glasi kakor original, pisan na dopisnici, katera je markiranana s 4 filari in z 2 vinarskima markama. Ljubljana. 3./10. Spoštovanjem Ivan Plantan, c. kr. notar. Pri zdrapib spinlab, so li iste stare ali mlade, zadostuje en za-pitek doktor pl. CrnkoczHepeaa prasičjeaa redilneaa praseka za 50 pinarjep, da postanejo mesnate, debele in mastne, meso postane tudi okusnejse. Pet takih zapitkop pelja samo 2 kroni. Dobiva se v vseh trgovinah, ako pa ne, pa po pošti Naslov se glasi: Lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, m Pri tej se tudi dobiva: dr. pl* Trnkoczyja balzam (že 30 let sve-tovnozan). t stekl. 20 h. 12 steklenic 2 kroni, 24 stekl. 4 krone prosto poštnine, 6 ducatov samo 10 kron, poštnine prosto. — Izborne želodečne kapljice (enake prejšnjim Marijaceljskim kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, ze- 1 i š č n e"m u vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, 6 stekl. 2 kroni. —' Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h. H škate1 2 10 kron. — Kasljev, pljučni in prsni sok ali zeljišcni sirup. 1 stekl. 112 kron, 6 stekl.-o kron. — Drgnilni, udov in pro-tinski cvet. 1 stekl. 1 krono, 6 stekl. 4bO kron — Tinktura zoper kurja očesa. 1 skekl. 80 h, C stekl. 3-50 kron — Raz-tvarjajoči čistilni čaj. 1 zavitek 1 krono, 5 zav. 4 krone. — Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo ta sredstva. Zahvala. Med tem ko je bil moj mož Janez Fras krčmar v Ptuju, bolan, se mi je izkazalo od vsake strani veliko sočutje.Neusmiljena smrt mi ga je sedaj ugrabila in vsi znanci so pri njegovem pogrebu pokazali, da čutijo moj veliki udarec. Vsem tistim, kateri so mojemu možu izkazali zadnjo čast, posebno cenjenim gospodom veterancem izrekam tem potom mojo najsrčnejšo zahvalo. Ana Fras 717 krčmarica. 1 Trgovina sami in mineralno vodo. m z-špecerijo, kolonijalnim blagom, delikate- : TRAUN daja menična posojila proti &l/iV# n»n" obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Na košček sladkorja vzame se, kadar je to potrebno, 20 do 40 kapljic A.Thierry-jevega balzama Ta balzam ne deluje samo notranje, temveč tudi zunanje; čisti rane in olajšuje bol< ter je v vsakem oziru pospešljiv. Dobiva se v lekarnah — S pošto, poštnine, prosto 12 malih ali 6 velikih steklenic 4 krone, Lekarnar Thierry (Adolf) LIMITED, lekarn« pri „Angslju varhu'1 v Pregradi pri Rogafiki Slatini. — Svari se pred ponarejanjem in pazi naj se na v vseh kulturnih državah registrirano zeleno nunsko znamko, in na v klobučkov zaklopek s vtis-. njeno „Alleia eeht", kot dokaz pristnosti. Ključavničarski učenec se sprejme v učenje pri Matiji Hočevar, ključar čarskem mojstru v Ragoznici pri Ptuju. Trgovina z barvami in ščetinarstvom. J. Sorko Ungartorgasse 4 slikar in barvar Herrengasse 10 nasproti velike kasarne, v Ptuj i- zraven Osterberger-ja 3fcT@,j:cLižj@ cene! ¡Prodaja vsakovrstnih oljnatihbarv (farb). firneža, terpentlna, lakov, sikatifa, brunolina, laka za polituro, laka za usnje in železo, papirja za fladrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne in bakrene bronce, kakor ludi vsakovrstne suhe barve. V zalogi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva štofe, rute i. t. d. Ščentinarsko blago. ročam vsakovrstne pinzelne in pripravo za lazuro, krtače, za obleko, krtače za glavo, za čevlje snažiti; konjske krtače iz čiste konjske žinje, krtače za govedo snažiti, gobe za vozove snažiti, gobe za šolarje, pasje biče, gajželnike, vso pleteničarsko blago i. t. d. Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene. Prevzamem tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela. 584 S spoštovanjem Sorko. Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, pršne in mrzle kopele. gl Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehe kakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. nos.Kasittlir in v kopališču samem. Prav lepo in v najboljšem vinskem kraju (okolica Maribor) se nahajajoče posestvo m z hišo (Herrenhaus), 3 viničarijami, prav lepo kletjo, 14 oralov (johov) vinograda, 6 Vi oralov njiv, 5 oralov sadnega vrta, 121/* oralov prav izvrstnega travnika, okoli G oralov spašnika, 1T V* orala boste za sekati. Vse to se s pilnimi pridelki proda Za 40.000 K. To.posestvo proda se tudi na drobno. Vpraša naj se pri Agbin Pristernik=u v Mariboru Burggasse štev. 4. m G. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripozoano izvrsten Portland-ccmcni v vedno Sednakomerui, vse od avstrijskega društva inženirjev in ar-liteklov določene pred] ilcč nadkriliaioii dol vrstno apno. litektov določene predpise glede llakovnc in odporne trdote daleč ttadkriliaioči dobroti, kakor tudi svoje priznano iz- Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, in/3 Rennweg: 5. 361 cinska parna žaga. Na novem lenfnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa- hati i. t d. 30 Izučena šivilja k atera je že dve leti samostojno šivala (tudi boljše delo), se ponuja vsem šiviljam kot pomočnico. Plačilo po dogovoru. Naslov (adres) se naj pošlje na upravništvo „Štajerca" pod „Šioilin". Stavbinsko podjetje. Stavbinsko podjetje. Ladislaus Johann Roth inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss) Stapba MOStOV iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo. tlodna stavba: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. Stavba cest in polov, kakor tudi traciranje taistih. Podzemska dela: (Tiefbauten) kanaliziranje, polaganje cevy, vodovodne stavbe. Stavbe na površin (Hocbbauten) in sicer: vile, hiše in gospodarska poslopja, fabrike in javna poslopja, adaptacije vsake vrste. n teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mažin in druga fundamentna dela iz petona, trotoarje iz ona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Pojasnila in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Roth 523 inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuju. 0Ç » Hans Wouk vinski trgovec v Poljčanah na kolodvoru (banhofu) naznanja slavnemu občinstvu, posebno kmetovalcem in posetnikom, da je z dne 1. oktobra otvoril v svoji hiši trgovino z mešanim blagom. Ima vsakovrstno špecerijsko, sukueno, platneno »11 galantrijsko blago; usnje, železnino v obilni zalogi. Blago je popolnoma novo in frišno, ter se dobiva vse po najnižjih cenah. Kupuje tudi jajca in vsakovrstne druge poljske pridelke po najboljših cenah. Na obilno prodajo in kupovanje se priporoča Hans Wouk. —===== Brata Slawitsch v Ptuju ===— trgovina z nürenberskim in galantrijskim blagom prodaja igrač, drobnega blaga, različnega Obuvala (Schuhwaren), različne kUŽnbOVine (Pelzwaren), pletenin (Wirkwaren),] H a dBbB|o. pcri,a za P°sebn° lUdi Ä de,aVCe' Na drobno. Priporočava vse v to stroko spadajoče reči, po jako nizki ceni in prosiva kupce, naj poskusijo, da se bodejo o najini točni in pošteni postrežbi prepričali U najini poddružnici (filiali) ravno tam, kjer se pride čez most v mesto, se dobi vso manufaktumo blago, pravo doi platno za ruhe in za perilo, kakor tudi za vsako obleko. Posebno izvrstne odeje imava v zalogi, potem tople robce, sploh vsakovrstno zazimo potrebno blago, kakor pletene'srajce (Jägerhemden), suknje, štrikane nogavice m rokaoice, hlače za možke in ženske tudi jako trpežne in tople Zimske kape. cilr-r.oi+/\t Celo obleko za moškega ali za žensko kakor srajco (.Jägerhemd), blače, nogaoice, TOR* ll OSIVcl öKUoItüi Vice, vse jako toplo, dobite že samo za 4 krone. Havnotam imava tudi trgovino špecerijskega blaga in sicer: najfinejšo ogersko moko (melo), izvrsten pravi domači Špel), svinjsko maščo in vse drugo, kar spada k špeceriji. 698 Ako naroči kdo kaj po pošti, se mu točno pošlje in sicer po poštnem povzetju (Nachnahme), ako nama ni znan. Ugodna prilika. Gostilna s koncesijo (hiša ima zgoraj stanovanje), 1 vodni mlin, 1 vodna žaga, 1 hlev in vinska klet (zgoraj stanovanje), 2 vrta in travniki se prodajo, ker bode lastnik poslej živel zasebno za 50000 kron. Proda se vse skupaj ali tudi na drobno. Vse skupaj je pripravno, ker je na razpolago velika vodna moč, za kako fabriko ali kaj ednakega. Vprašanja naj se pošiljajo na gospo Nežo Koradej, preje Suppan Penigraben. pošta Šoštanj. 70* močen učenec z dobro šolsko izobrazbo se s celo oskrbo spreme t učenje. Karl Rayer, trgovec v Arzclinu pri Vojniki Malo posestvo na dunajsko-tržaški cesti v mestu Slovenska Bistrica, obstoječe iz hiSe, katera ima i sobe, 1 kuhinjo, 1 klet in veliko zagrajeno dvor z vodnjakom, in drugimi prostori, pripravno za napravo izdelo soda-vode. Zemljišče meri 2 orale (johe). Živine je pet glav, pot klaja je pripravljena. Cena je 5300 goldinarjev. Ponudbe naj se se šiljajo pod naslovom J. R. na upravništvo „Štajerca". 701 Uredi Roke najdi