AMERIŠKA

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOM© VINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN HORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 104
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 4TH, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Državljanske zadeve
Pred dobrim tednom ae je v Jefferson, O., Ashtabula county, vršilo zaslišanje za ameriško državljanstvo. Dasi se nahaja v tem okraju severne Ohio nad 200 naših ljudi, pa smo dobili izmed vseh eno samo ime našega rojaka, kljub dejstvu, da je večina teh naših rojakov brez državljanskih pravic. Oči-vidno se naši ljudje v Lake in Ashtabula okraju premalo zanimajo za ameriško državljanstvo, zato pa imajo mnogokrat sitnosti, katerim bi se lahko izognili, ako bi se malo bolj pobrigali" za svoje pravice. Iz uradnega zapisnika sodnije v Jeffersonu vidimo, da so v prvi vrsti glede ameriškega državljanstva v dotičnem okraju— Italijani, za njimi pridejo Finci, potem Čehi, potem Madžari, Poljaki, Portugalci in prav daleč v zadnji vrsti so naši ljudje! Edini naš človek, ki je postal državljan je Mr. John Bučko, Plymouth Rd., Kingsville, O. V Conneautu, O., je pa dobil državljanstvo Mr. John Sedmak, R. F. D. 4. Za pričo sta bili Mrs. Agnes Berkopec in Mrs. Martin Lehman. In to so vsi podatki našega državljanskega gibanja v Ashtabula county, Ohio, kjer jeskoro 300 naših ljudi. Dočim se Slovenci v Clevelandu tako odlično zanimajo za ameriško državljanstvo, pa naši slovenski farmerji očividno ne vidijo potrebe ameriških državljanskih pravic! Malo več poguma, fantje in možje, žene in dekleta tam na farmah,!
-o-
Napredek Amerike
Preteklo nedeljo je dospelo v Cleveland več kot 100 šolskih otrok iz Nemčije. Tukaj bodo študirali dva meseca v raznih šolah. Otroke so prav lepo sprejeli in porazdelili med privatne družine. Ob priliki prihoda v Cleveland jim je znani rabinec Silver govoril sledeče: "Pazite, kako Amerika napreduje. Tu nimamo nobenih pred -sodkov, v javnosti smo vsi ena ko demokratični, nobene narodnosti se ne preganja, vsak se lahko v kulturnem, narodnem in verskem oziru razvija kakor sam želi. In ravno vse to je odgovorno za ogromni napredek ameriškega naroda, napredek, katerega noben drug narod na svetu ne more pokazati!
Kazanje slik
V veliki dvorani javne knjižnice na St. Clair A ve.in 55. cesta, kjer se vrši vsak četrtek reden pouk o ameriškem državljanstvu, se bodo kazale v četrtek ob 7:30 jako zanimive slike iz dogodkov o ameriškem, državljanstvu. Poleg tega, da so slike zanimive, pa so tudi poučne. Pouk se začne ob 7. zvečer v četrtek kot navadno, ob 7:30 kazanje slik. Prosi se, da so gotovo vsi učenci navzoči.
Mladenič utonil
Preteklo soboto je utonil v Erie jezeru Billie Copich, star 15 let. Družina stanuje na 3581 W. 67th St. Ranjki zapušča starše Mirko in Angela Copich, sestro Mary in več drugih sorodnikov. Pokojni je bil rojen v Pittsburghu.
V bolnšinico
V St. Luke's bolnišnico se je podala dobro poznana Mrs. Prances Susel, tajnica podružnice št. 10 SžZ. Prijateljice jo lahko obiščejo. Želimo ji, da bi čimprej temeljito okrevala.
Delavstvo v Nemčiji se je začelo gibali. Zelo nizke plače ler silna draginja povzročujejo nemire pri delavstvu
Washington, 3. maja. Foreign Policy Association je pravkar priobčila v javnosti trditev, da se polaščuje nemškega delavstva nemirnost, katero povzročajo nizke delavske plače in draginja vseh življenskih potrebščin.
Dasi do resnejših demonstracij dosedaj še nikjer ni prišlo, pa se smatra, da neprestani apeli nemške vlade in opomini ter prošnje, naj delavstvo stoji trdno in edino, da vlada nima več popolne kontrole nad delavstvom.
Diktator Adolf Hitler je imel včeraj v Berlinu govor, ki je trajal 50 minut. Razposlan je bil po vsej državi. Apeliral je na delavce in na delodajalce, da zvišajo produkcijo, toda čas da še
--o-
ni prišel, da bi Nemčija plačevala višje plače.
Tujezemski opazovalci poročajo o "zamolklem godrnanju," ki se je zadnje čase naselilo v delavske vrste. Ljudem je skrajno težko doprinašati žrtve leto za letom. Vladna tozadevna propaganda ne vleče več.
Strah pred delavsko nezadovoljnostjo je odgovoren, da je vlada že zadnje dve leti odpovedala volitve v raznih tovarnah, ker se nemška vlada boji, da pride pri takih volitvah do radikalnih izrazo vod strani delavskih voditeljev.
Vendar zaenkrat stoji nemška vlada še na trdnih nogah. Največ tihega godrnanja prihaja iz vrst bivših komunistov, ki niso bili vladi nikdar naklonjeni.
Poostritev ameriške nev-tralitetne postave
Washington, 3. maja. Predsednik Roosevelt je včeraj podpisal novo postavo glede ameriške nevtralnosti. Postava je bila nalašč prikrojena tako, da je prikladna tudi za civilno vojno, ki se sedaj vrši v Španiji. Predsednik ima glasom nove postave mnogo večje pravice kot jih je imel doslej. Predsednik ima pravico prepovedati pošiljanje vsakega orožja ali aparatov, ki služijo v vojne namene tako v Španijo, kot v druge dežele. Noben ameriški državljan ne sme potovati na španskih ladjah. Nihče ne sme dati Španiji posojila, ne tej, ne oni stranki. V kratkem bo državni oddelek ameriške vlade izdal še posebne odredbe. Nova postava tudi določa, da ameriške trgovske ladje ne smejo nikdar biti oborožene.
-—o-
Vojvoda Windsor je odpotoval k Mrs. Simpson
London, 3. maja. Mrs. Wallis Simpson je dobila včeraj absolutno dovoljenje za poroko in lahko sedaj vsak čas poroči vojvodo Windsor, ki se je radi nje odpovedal prestolu. Vojvoda Windsor je že odpotoval iz Tirolskega, kjer se je nahajal zadnje tedne in se ga pričakuje v Franciji jutri. Poroka se bo najbrž vršila v tednu, ki se začne s 24. majem.
-o-
Smrtna kosa
V Charity bolnici je umrla v pondeljek Antonija Peček, roj. Zaje, 1072 E. 67th St. Stara je bila 63 let. Tu zapušča žalujočega soproga Franka in otroke: Franka, Antonijo poročeno Kle-menčič, Johna, Albina, Paulo in Ano, brata Frank Zajca in več sorodnikov. V Bridgeport, O., zapušča sestro Jožef o, poročeno Marn. Ranjka je bila rojena v vasi Vrhe, fara Krka, kjer zapušča sestro. Bila je članica društva Srca Marije. Pogreb se vrši v petek ob 8:15 iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Bodi ranjki dobri ženi ohranjen blag spomin. Iskreno sožalje preostali družini.
Prvorojenec
Pri družini Mr. in Mrs. John Petrič, 451 E. 15Gth St. so dobili te dni sinčka prvorojenca. Mamica se nahaja v Womans bolnici. Iskrene čestitke.
Delodajalci trdijo, da je pomanjkanje delavcev
Washington, 3. maja. WPA administrator Harry Hopkins je včeraj odgovoril na zatrdila delodajalcev, da namreč primanjkuje v ameriški industriji — delavcev. Hopkins je povedal, da je pripravljen opustiti javna WPA dela in dati priliko ameriški industriji, da djokaže resnico svojih trditev s tem, da vzame na delo vse odslovljene WPA delavcev. Hopkins je povedal, da je njegova administracija vpeljala pred meseci natančno preiskavo, ki je dognala, daje dovolj izuče-nih delavcev na razpolago v deželi, samo če bi jih industrije hotele najeti. WPA mora nadaljevati s svojimi deli za vse one, ki so zmožni za delo in ki v privatnih industrijah ne morejo dobiti zaposlenja. Sicer je pa na plačilni listi WPA samo 15 odstotkov izučenih delavcev, ostalih 85 odstotkov pa tvorijo neizuče-ni delavci. Industrije jih lahko takoj dobijo, samo če vprašajo za nje, je rekel Hopkins.
-o--
Znižanje pristojbine
Obe ameriški brzojavni družbi, Postal Telegraph in Western Union Telegraph Co., naznanjati, da bosta od 1. junija naprej znižale brzojavne pristojbine. Tudi radio kompanije govorijo o znižanju. Pristojbine za brzojave se bodo znižale letno za približno $3,000,000. Cene brzojavkam bodo znižane potem, ko so trajala dolgotrajna pogajanja med zvezno vlado in kompanijami.
Grd zločin
20rletna Josephine Crunt, 10705 Mt. Auburn Ave., je včeraj zjutraj sedela s svojim fantom v avtomobilu v Garfield parku, ko se je pripeljal mimo neki zamorski fant, ki je rekel, da je policist in da mora dekle z njim. Prisilil jo je v avto, dočim dekletov fant ni mogel pognati svojega avtomobila. Zamorec je peljal dekle na nek prazen lot, kjer jo je posilil, nakar je pobegnil.
Smrtna kosa
Po kratki bolezni je preminula Dragica Dodosh, rodom Hrvatica, stara 35 let. Poleg soproga Elija zapušča štiri otroke. Pogreb ranjke se vrši iz hiše žalosti 4736 E. 94th St. ob 1:30 pop. pod vodstvom Louis Ferfolia. Naj v miru počiva!
Se ne more ubiti
George Novqtny, ki prebiva v, Avon, Ohio, v bližini Clevelanda, se je vračal včeraj popoldne domov iz trgovine. Na stop |,9 se je zazrl v visoki jekleni stolp, preko katerega so napeljane električne žice, ki dovajajo elektriko v Cleveland. Stolp je visok 30 čevljev. Ko je po-gladal Novotni na vrh stolpa je opazil, kako pada truplo nekega moškega s stolpa navzdol. Ravno v istem, trenutku so prebivalci vasice Avon se čudili, zakaj jim je bila elektrika ustavljena. Novotny je hitel po vaškega maršala in z veliko težavo so čudaka izvlekli iz žic. 33,000 voltov elektrike je šlo skozi truplo moža in kljub temu, da je padel 30 čevljev globoko, pa pravijo zdravniki, da bo živel. Toliko elektrike bi ubilo v normalnem položaju 100 slonov. Ime čudaku je Jos. Harris, iz Somerset, Ohio. Pravi, da se je potepal več mesecev okoli, končno se je spomnil na svojo ženo — in rkušal iti v smrt.
Hitler klubuje verskim pristašem, Nemcem je podal svarilo, da bo on sam določil versko moralo za nemsvko državo
Berlin/ 3. maja. Diktator Adolph Hitler je včeraj odgovoril na encikliko papeža Pij a in zagrozil, da v Nemčiji bo on gospodaril in nihče drugi.
Hitlerjev govor je bil naperjen proti pristašem vseh verskih organizacij, zlasti pa še proti katoličanom in proti papežu, katerega pa ni z besedo imenoval. Med drugim je Hitler dejal :
"Jaz nikakor ne bom trpel, da se ogroža avtoriteta nemškega naroda od katerekoli strani. To se predvsem tiče raznih cerkvenih oblasti.
"Dokler zastopniki ver omejujejo svoje delovanje le na verske probleme, jih država ne bo
nadlegovala. Toda če bodo z raznimi izjavami in encikhka-mi si lastili oblast, ki gre državi, jih bomo pognali kamor spadajo.
"Niti ne bomo trpeli kritiko državne morale. Mi smo pripravljeni na popolno odgovornost za moralo nemškega naroda in države. Mi smo nemški narod in ta narod bo znal sam sebe vladati."
Hitler je tudi povedal, da bo Nemčija tudi zanaprej izvajala absoultno kontrolo nad vzgojo nemške mladine. In ravno radi te mladine je nastal spor med Hitlerjem in med katoliško cerkvijo.
Obe stranki na Španskem trditi o uspehih na bojišču. Mnogo Lahov je bilo ubitih v bojih
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
V	Chicagu je £avžil strup rojak John Potočnik. Odpeljan je bil v bolnišnico, kjer je pa par ur pozneje umrl.
V	Pittsburghu je na posledicah operacije preminula rojakinja Mrs. Josephine Delost, doma iz Koritnice pri Knežaku na Notranjskem. Umrla je v starosti 46 let in zapušča moža in 6 otrok, v Crested Butte, Colo., brata, v stari domovini pa tri sestre.
V	Edisonu, Kas., je umrla Helena Sterle, stara 62 let. V Ameriki je živela 30 let, in zapušča tu moža, dve hčeri in tri sinove.
Mr. Jože Rems poroča iz Ljubljane, da je imel pokojni Frank Salcser jako lep pogreb v Ljubljani. Poslanih je bilo več vencev iz Amerike in sicer na brzojavno naročilo, in pogreba so se udeležile tudi razne oblasti ter zastopniki Jugoslovanskega rdečega križa. Pevci društev Slavec in Moste so zapeli več žalostink. Pogrebne obrede je vodil dekan iz št. Vida nad Ljubljano Very Rev. Zabret.
Iz Novega mesta se poroča, da je tam umrla gospa Josipina Jakac, mati v Ameriki dobro poznanega akademskega slikarja Božidarja Jakca, ki se je svoječasno mudil v Ameriki, zlasti pa v Clevelandu.
Pretekli teden sta odpotovala iz Milwaukee v Los Angeles, Cal., kjer se mislita za stalno naseliti, Mr. in Mrs. Jakob Do-lenz (Hočevar). Ime te družine je zlasti poznano starejšim Clevelandčanom. Mr. Jakob Hočevar je znani pisec knjige "Krvava noč v Ljubljani," v kateri opisuje dogodke, ko sta bila v Ljubljani umorjena od avstrijske soldateske Lunder in Adamič.
-o-
Poročno dovoljenje
Poročno dovoljenje sta dobila Mr. Frank Rokavec, 16122 Grovewood Ave., in Miss Frances Mullec, 16811 Waterloo Rd. Obilo sreče!
Hendaye, Francija, 3. maja. Vodstvo nacionalistov je včeraj priznalo, da so nacionalisti zgubili svojo najboljšo bojno ladjo "Espana," ki je nosila 16,000 ton. Toda nacionalisti odločno zanikajo, da bi socialistični zra-koplGvci .razbili ladjo, pač pa je zadela na podmorsko mino in zletela v zrak.
Espana se je potopila pretekli petek, ko je zadela na plavajočo mino v trenutku, ko je preganjala neko angleško ladjo, ki se je skušala približati mestu Bilbao.
Vsa posadka ponesrečene vojne ladje je imela še čas, da se je rešila v malih čolnih in bila sprejeta med posadko nekega tor-pednega rušilca. Na krovu bojne ladje je bilo 856 mož in častnikov.
Kar se tiče borbe za posest pristanišča Bilbao poročati včeraj
--c
Nov grob
Umrl je mnogim poznani rojak John Komočar, katerega so mrtvega našli v stanovanju. Bil je samec in star 56 let, doma iz Mrzle vasi, fara Čatež. Stanoval je dolgo let. pri svoji sestri Mrs. Ani Grdanc, 5620 Carry Ave. V Ameriko je prišel leta 1904. Zadnje čase je bil pod WPA oskrbo. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ. Poleg sestre Ane zapušča tu tudi brata Martina. Pogreb se vrši v petek ob 8. uri iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Bodi ranjker^u mirna Ameriška zemlja!
Mož in žena ubita
V kleti pod prazno trgovino na 2,300 Broadview Rd. so dobili včeraj mrtvo truplo 34 let starega Ronald Burkholderja in njene 31 let stare žene Nellie. Glava ženske je bila popolnoma razbita in vrat skoro odrezan od glave z ostro britvijo. Tudi mož je bil na enak način umorjen. Detektivi iščejo nekega sorodnika ženske, ki se je zadnje čase sumljivo klatil v okolici.
Prvi slamniki
Preteklo nedeljo, je bilo opaziti radi gorkega vremena precej slamnikov na glavah podjetnih moških, ki so trdno prepričani, da je zima sigurno zaspala.
Kdo je našel očala?
Na zadnji veselici kluba Slovenskih vdov, so se izgubile očala. Kdor jih je našel, naj jih prinese na 5304 St. Clair Ave.
obe stranki o uspehih. Baski poročajo, da so v Bermeo sektorju zopet temeljito porazili večji oddelek Italijanov, ki se je nahajal pri nacionalistični armadi.
Dve laški diviziji sta bili popolnoma razbiti. Italijani so pobegnili iz bojišča, na katerem so pustili mnogo vojnega materiala.
Na bojišču so pustili Italijani 197 mrtvih. Iz dokumentov, ki so jih našli pri ubitih Italijanih, se doznava, da je na fronti pri Bilbao 16,000 laških vojakov, katerim zapoveduje general Pia-soni.
Iz tabora nacionalistov pa prihaja vest, ki pravi, da so nacionalisti porušili zadnje utrdbe j Baskov pri Bilbao, od katerega so sedaj oddaljeni še osem milj. V enem dnevu so napredovali za 5 milj.
Državna postavodaja
Columbus, Ohio, 3. maja. V nedeljo zjutraj se je postavodaja razšla, ne da bi naredila to, za kar je bik sklicana. V resnici so imeli postavodajalci samo dvoje večjih stvari za rešiti: urediti relif in potrditi proračun države Ohio za prihodnji dve leti Tcda postavodaja ni naredila ničesar. Med senatno in poslansko zbornico so prevladovali neprestani prepiri. Governer Davey je bil silno ogorčen, ko je zvedel, da je postavodaja prenehala z zborovanjem. Do 1. julija mora postavodaja dovoliti potreben denar, ali pa bo vse poslovanje države Ohio ustavljeno. Governer-ju ne preostaja sedaj druzega kot sklicati poslance in senatorje k izrednemu zasedanju. Vzrok nesporazumu je, ker je senatna zbornica na vsak način hotela znižati državni proračun za $10,000,000 in ker ni dovolila nobenih novih davkov.
Vsote za relif
Washington. WPA administrator Harry Hopkins je včeraj izjavil, da so posamezne države v letu 1936 štirikrat toliko prispevale za relif kot v letu 1933. Prispevki posameznih držav, ki so znašali v letu 1933 svoto $330,000,000, so se dvignili lansko leto na 1,240,000,000 dolarjev. Skupaj So posamezne države v štirih letih prispevale ogromno svoto $2,950,000,000 za javni relif. To je poleg prispevkov, ki jih je dala zvezna vlada.
—;-o-—
Poljaki praznovali Za Poljake v Clevelandu je bila zadnja nedelja velik dan. Skoro sleherni izmed cleveland-skih 100,000 Poljakov je praznoval. Po dolgih letih trdega boja se je Poljakom v Clevelandu posrečilo dobiti od mest-
Policist ubil vso svojo družino in sebe
San Francisco, 3. maja. Policist George Burhart, proti kateremu se je vršila že več tednov obranava radi krive prisege, je včeraj ubil svojo ženo, dve hčeri, nakar je sam sebi končal življenje.
štrajk v Lorainu
ne zbornice dovoljenje, da se imenuje trg na E. 12th St. in Superior Ave. Pulaski Square, po znamenitem poljskem rodoljubu in junaku, ki je za časa ameriške revolucije prišel v Ameriko in se boril z Ameri-kanci za svobodo. Na Pulaski Square se je zbralo v nedeljo do 8,000 Poljakov. Poljski vojni veterani so postavili na trgu velik top iz svetovne vojne. Pri slavnosti so bili navzoči tudi vsi poljski konzuli od New Yorka do Chicaga.
Vest iz domovine Mr. Louis Kastelic, 5087 Stanley Ave., Maple Heights, je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je v M.atenji vasi pri Postojni umrl ljubljeni oče Johan Kastelic, po domače poznan "Premrov." Star je bil 78
Danes zaštrajkajo v Lorainu, Ohio, uslužbenci Lorain Street Railway Co. Ne samo, da kare ne bodo vozile po mestu, pač pa je ustavljen promet tudi s sosednjim mestom Elyria, O., kamor se vozi dnevno tisoče delavcev na delo. Uslužbenci cestne družbe v Lorainu so skrajno slabo pla-j čani. Na uro dobivajo 40c. i Uslužbenci zahtevajo 79c na uro. Pri kompaniji je uslužbenih kakih 60 mož. Kompanija je že zdavnej bankrotna in posluje pod nadzorstvom zvezne sodnije, zato pa unija tudi ni hotela odobriti štrajka, pač pa so se ljudje sami podali na štrajk.
K molitvi
Članice društva Srca Marije (staro) so prošene, da se udeležijo k molitvi nocoj ob 8. uri za pokojno Antonijo Peček, 1072 E. 67th St.
Ženski odsek
V sredo večer ob 7:30 se vrši seja ženskega odseka Slov. doma na Holmes Ave.
let. V stari domovini zapušča hčer, v Ameriki pa tri sinove. Bodi mu rahla domača zemlja! I)ivikenda pride W. S. Tyler Co., ki ima obširne tovarne na St. Clair Ave. in 36. cesta, bo dne 10. maja izplačala 5 odstotno dividendo od svojega zaslužka v letu 1936. Tega bo deležnih tudi več naših Slovencev, ki so tam zaposleni.
Jugoslovanski veterani Jugoslovanski vojni veterani v Clevelandu priredijo v nedeljo 9. maja veselico s plesom v Srbski dvorani na 36. cesti. Vljudno so vabljeni vsi prijatelji vojnih veteranov in Jugoslovani sploh.
Računi za plin Plačajte račune za plin ta mesec do 10. maja, do 6. ure '.večer. Račune vedno lahko plačate v našem uradu.
I
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4TH, 1937
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME - SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
0117 St. Glair Avenue	Cleveland. Ohio
Published dally except Sunday« and Holiday«
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta «3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 13.60. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, »5.50; pol leta, »8.00. Za Evropo, celo leto, »8 00.
Posamezna številka, 3 cente._
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U,S. and Canada, »3 00 for a months; Cleveland, by mall, $3.60 tar 6 months. Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.80 per year, 13.00 for 6 month«.
European subscription, »8.00 per year._Single cople«, 3 cent«
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRG, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187».
«0* 83	No. 104, Tues., May. 4, 1937
Jr
BESEDA IZ NARODA
Collinwood bo praznoval
Potem smo se peljali kakih 18 milj, pa smo zopet dospeli do kraja, kjer je bila cesta tako zalita z vodo, da se nismo upali
Od farme na trg
Ameriški farmarji so pronašli v letošnji spomladi, da so ceste mnogo boljše, ko se vozijo na trg, vsaj oni farmarji, katerih je nekaj milijonov, ki jih pot vede čez kakih 130,000 milj izboljšanih drugovrstnih cest, ki vežejo njih farme in bivališča s tržnimi središči.
tekom zadnjega leta in pol je bila zaposlena na teh cestah ogromna armada WPA delavcev, kakih 400,000 po številu. Ti so spravili te dosedaj zanemarjene ceste v red. V resnici se lahko reče, da je ta vladna armada delavcev dobesedno izkopala farmarje iz blata.
te ceste, ki vodijo iz farme na trg, so bile zravnane, razširjene in sploh popravljene. Vlado je veljalo to delo $168,000,000. Obenem je pa stotisoče potrebnih in brezposelnih delavcev dobilo delo. V mnogih podeželskih pokrajinah, zlasti v državah, ki so trpele radi suše, so sami farmarji, katerih pridelek je bil vničen, dobili delo na cestah v
svoji soseščini.
Prvič v zgodovini zvezne vlade se je pripetilo, da se je zvezna vlada lotila popravljanja postranskih cest. In posredne ter neposredne koristi bodo dalekosežne. Lažji dostop do tržnih središč je ena-izmed koristi, ki jih bodo deležni farmarji in ves narod. Obenem so se odprle mnoge bližnjice za turiste.
Med posameznimi vasmi so bile ustvarjene vezne ceste, dočim so bile nekatere vasi prej nedostopne. Za farmarje pomeni izboljšanje njih cest kulturen napredek za 13,000,-000 farmarskih družin, in kakšen bo ta napredek, farmarji sami še danes ne morejo dobro pojmovati. Gladke milje potov mesto blata in korenin na njih jih privede iz osemnajstega stoletja v današnji svet dvajsetega stoletja.
Moderna znanost, moderne udobnosti, glasba in književnost, lahko prihajajo, sedaj takorekoč do njih praga po novih cestah, katere so se zgradili WPA> delavci. Šole in cerkve so postale bolj pristopne. Knjižnice, prodajalne, vaška gledališča niso več tako oddaljeni kraji, da bi se moglo iti k njim le tedaj, kadar je vreme ugodno, ali pa za mnoge prebivalce v gorovju pa sploh nikdar.
Nadalje lahko sedaj zdravniki prihajajo v najbolj oddaljene vasi vsak čas brez zamude, postrežba bolnišnice ali bolničark je v mnogih krajih sedaj prvič na razpolago. Omogočena je tudi redna kontrola zdravja otrok.
V gospodarskem pogledu odpirajo nove ceste mogočnost večjega dobička za farmarje, ker pospešujejo prevažanje poljedelskih pridelkov do konsumenta. Slednji je pa tudi na boljšem, ker dobiva bolj sveže blago.
Vsakdo, ki je kdaj potoval po vijugastih, zgrban-čenih, ozkih cestah, dobro ve, koliko so take ceste škodovale njemu in njegovemu avtomobilu.
Predolgo zanemarjanje cest rabljenih od našega podeželskega prebivalstva, je izviralo iz pomanjkljivega razumevanja, da so se časi spremenili na farmi ravno tako kot v mestu. Minili so dnevi, ko je bila vsaka farma jednota sama za sebe, ko so se obleke izdelovale doma in je lovčeva puška priskrbovala oni živež, ki ni rastel na farmi. Slabe ceste tedaj niso bile velikega pomena. Dandanes pa pomenjajo razliko med revščino in priložnostjo gospodarske javnosti.
Posamezne države so se začele zavedati tega dejstva in skrbeti za ceste v zaledju ko je depresija prekinila dobro delo. Zahvaliti se je zlasti sedanji administraciji da se nt ustrašila stroškov pač pa je začela s programom popravljanja podeželskih cest. Preko 14,000 cestnih projektov je bilo izvršenih pod WPA. Lokalne oblasti so dale material in orodje, zvezna vlada je pa plačevala delavce.
trinajst milijonov ameriških farmarjev ima danes mnogo boljša prometna sredstva kot pred dvema letoma, to je tudi ena izmed idej, katere je sprožil predsednik Roosevelt ob času, ko ni bilo druzega dela.
Prišel je mesec majnik, katerega se vse veseli. Ptički žvrgo-le, rožice cveto in vsa narava se prebuja iz zimskega spanja. Mesec majnik je posvečen nebeški materi Mariji in dobro se še spominjamo, kako z veseljem smo hodili k šmarnicam, čeprav je bilo pri nas celo uro hoda. Tudi v tej naši novi domovini je en dan v letu posvečen materam, da jim damo vsaj malo priznanja za vse skrbi in trpljenje, ki ga ima vsaka mati z otroci.
Ta dan naj se vsak spomni svoje matere, če jo ima še živo. Če jo pa že krije črna zemlja, naj se je spomni v molitvi. Draga moja mati! Ni ga dneva, da mi ne bi bili pred očmi. Iskreno molim za vas in upam, da se vidiva nad zvezdami. 19 let že počivate v hladnem grobu. Bog naj vam da večni mir in pokoj.
Za Materinski dan priredi podružnica št. 41 SžZ v počast materam prav veselo igro. Obenem bomo obhajale tudi sedmo obletnico naše podružnice in dan SŽZ. Igra se imenuje "Tri sestre" in je v treh dejanjih. Tukaj boste videli, koliko je nevošljivosti pri ženitvi. Smeha bo dosti, torej pridite pogledat igro. Bo tudi lepa deklamacija v počast materam. Pa tudi lepo petje je na programu.
Prav vljudno vabim vse gl. odbornice in članice drugih podružnic na to prireditev. Ne bo vam žal, če pridete. Za vse bo dobro preskrbljeno, za lačne in žej ne, pa tudi za plesalce. Oddale bomo tudi krasne door prize.
Prosim naše članice, da se vse udeležite v nedeljo sv. maše ob desetih, če je pa za katero to prepozno, naj gi*e pa ob osrtiih.
K tej naši prireditvi vabim tudi vse občinstvo sploh. Prireditev bo v nedeljo 9. maja ob sedmih zvečer in sicer v SDD na Waterloo Rd. Otroci pod 12 letom starosti so prosti vstopnine, ako so v spremstvu staršev. V petju nastopijo Vadnal bratje in sestre. Za ples bodo igrali pa Krištof bratje.
K sklepu pa pozdravljam vse naše članice, listu pa želim mnogo novih naročnikov.
Mary Lusin. --o-
skozi. Gotovo bi se bil ves vato skril notri. Morali smo se obrniti zopet na drugo cesto in tako nismo prišli v Harrisburg po tisti cesti, kot bi bili morali. Od tukaj naprej je bilo pa zopet dobro. Blizu Fort Matilda smo videli neko hišo daleč sredi vode. Na verandi je stala ženska in vpila na pomoč. Toda kako naj ji pomagamo brez čolna!
No, končno smo srečno dospeli v New York, kjer se vkrcamo na parnik in se odpeljemo v staro domovino. Pred odhodom pozdravljava vse prijatelje in znance.
Anton in Celia žnidaršič. -o-
Materam v proslavo
žene in dekleta podružnice št. 47 SžZ smo sklenile, da naredimo slavnostni večer v soboto 8. maja ob sedmih zvečer v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Program bo obširen in prav zanimiv, ken je v rokah dobrega pripravljalnega odbora. Igra bo lepa in zabavna, da take niste še nikoli videli. Torej ne zamudite priti v soboto 8. maja v SDD. Vstopnina bo samo 35c. Za ples bo skrbela dobro godba.
Vljudno ste vabljeni vse članice naše podružnice in ravno tako tudi članice vseh drugih podružnic širom Clevelanda. Boste videli naš drill team v krasnih uniformah in kako vam znajo korakati. Vas vse skupaj pozdravljam,
Mary Zeleznik.
Marija Kurnik, Cleveland, O.:
Za obletnico nove mase č» g. Čelesniku
Zgodaj, prečastiti, lilije so že duhtele, cvetke so si v sreči tiho šepetale: Vse bi naše cvetje, naše čaše bele, na oltar bi Vam pri sv. maši dale.
Danes je dve leti, cvetka cvetki reče, kar smo tam pri sv. Vidu Vam oltar krasile . . . Obletnica je Vaše novomašne sreče, da bi lahko, rade srečo bi Vam vso vrnile.
Ko so sveče plapolale, pri maši so gorele, žrtve, trudi, delo vračali v spomin so se, zakaj ? K Večnemu so v večno knjigo pohitele, v raju Vam stotero plača Večni naj.
V službi božji, prečastiti, zdravi naj in čili zlate maše doživite — zlati dan . . . Daj, Dobrotni, da bi žrtve zlati sveti bili, ko zarje sonce Vaše, večne sreče tam.
Euclid Rifle and Hunting Club
. . . —— ...........*. .. -.... .»». * »»,—■>-«. i
Kaj pravile!
. ......*««».*.«..«». ■.«'«'"«. *«»>
Znanstveniki trdijo (absolutna resnica), da bo v 2,000,000,-000 letih izginil ves zrak s površja zemlje. Ubogi ljudje, ki bodo takrat živeli! Najbolj nas pa skrbi še to, kaj bodo devali v avtomobilska kolesa, če ne bo zraka.
Začetek poti je bil slab
New York, N. Y.—želim sporočati prijateljem in znancem, da sva srečno dospela v New York. Imela pa sva sitnosti po Pennsylvaniji zaradi povodnji. Do Ebensburga je šlo še precej dobro. Ko sva pa tu prišla v gorovje, sva mislila, 'da sva v Sibiriji. Za tri palce na debelo je še tukaj ležal sneg. Ko sva dospela v Hollisburg, je bjlo pa toliko vode, da sva se morala obrniti z glavne ceste sedemkrat, kar nam je vzelo precej časa. Napraviti sva morala najmanj 100 milj več vožnje, ker so bile glavne ceste :se zalite z vodo.
Tudi v Lewisville je bilo dosti vode. Tukaj se je pa moj mož Tone že naveličal voziti se vedno po ovinkih in je rekel, da jo bo udaril kar po vodi. Voda je segala skoro do vrat pri avtomobilu in ljudje so nama branili iti naprej. Ampak Tone je bil trmast in jo je udaril kar po vodi. /gledalo je, da vodi čoln, ne pa avtomobil. Na cesti je stal truk,
NOSOVI IN UŠESA
Pred nekaj tedni so angleški časopisi v Londonu prinesli oglase, da so naprodaj nosovi in ušesa in to po zmerni ceni. Napravljeni so plastičnim potom iz nekega materiala, da popolnoma sličijo človeškim nosovom in ušesom. Prilepijo se na človeško glavo tako, da se: t»rav nič ne pozna in izgledajo čisto naravno.
Kdor si da ustaviti tak nos ali ušesa, si jih lahko nabavi in so dobri za dva meseca. Po-dveh mesecih si nabavi lahko nove, ali pa da z neko kemično tekočino čistiti prejšnje, da dobe zopet naravno barvo.
Pravijo, da bo ta nova iznajdba zelo koristila tisočerim invalidom iz svetovne vojne, ki so brez nosu ali ušes in takim, ki te važne dele telesa izgube v kaki nezgodi.
--o--
Ženska enakost
Edine dežele na svetu, kjer prejemajo ženske isto plačo za iste vrste dela kakor možje, so Češkoslovaška, Švedska, Nizozemska, Danska in Norveška.
Mussolini je oni dan zopet kričal o hrabrosti italijanske armade. Vsak berač svojo malho hvali in nam ni treba nič pripovedovati o hrabrosti laške armade, ker smo jo spoznali v svetovni vojni, ko so jo Lahki opletali od Kobarida do Piave, da se je kar kadilo za njimi.
* * *
Profesor na Columbia univerzi prerokuje, da bodo moški v Ameriki čez kakih dvajset let zopet začeli nositi dolge brade. Če bodo res, potem se bo veliko prihranilo na kravatah in bo ta industrija) precej trpela.
* * *
Kaj ne veste, g. urednik, kdo je tista "neka Mary Jug," ki uči mladino pri SNPJ, da ni Boga, ampak da je vse le materija? To ni nihče drugi kot Mrs. Ivan Molek, soproga, urednika Prosvete. Torej oba šivata po enem kopitu.
ki ni mogel naprej. Tone se je pa kar mimo njega prerinil in počasi vozil naprej. Za nami je vozil še nek drug avtomobil, ki se je že mislil vrniti nazaj, toda ko je videl ,da gremo mi kar naprej, je še ta vozil počasi za nami. Bil je iz Kalifornije in je imel,v avtu kak ducat otrok. Ko so prišli zopet na suho cesto, so se tako smejali, da so kar zijali. Menda ja, saj Če bi bili ostali sredi vode, bi" se ne.
Roxal LeGrand, dijak tehnologije -v Kcdifomiji, si je zgradil radio, ki je menda edini te vrste. Nosi ga kar s seboj ter lahko oddaja po radiju ali s prejema'nanj do 50 milj daljave. Ves, aparat tehta mino 12 funtov.
Naše streljanje na tarče v dvorani smo srečno zaključili zadnji torek. Reči moram, da je bila skozi vso zimsko sezijo lepa udeležba. Vidi se, da se fantje zanimajo za "gromsko strelo" oziroma pucanje. Upam, da bo prav tako ali še bolj zanaprej.
V sredo 5. maja se pa podamo na Močilnikarjeve farme nad lončene golobe. Ta dan bo tudi prva seja v prosti naravi in sicer ob lepem vremenu pod milim nebom, v dežju, toči in snegu in tudi ob padavici ali babjem pše-nu, pa v kantini in sicer na to stran državne meje, prav za prav bare. Na oni strani je namreč (ali bo) zasedeno ozemlje, če si bomo mogli za ta dan izposoditi kako žensko stvar, bo ta za baro, če ne bo pa moški, ki bo točil pol tako, pol pa zastonj. Ker postava še ni sprejeta, da bi ženska stvar ne smela delati za baro, bi bilo zelo priporočljivo, da se pri nas to u pel je, ali vsaj na otvoritveni dan izvrši, da bodo cenjeni sobratje bolj potrpežljivi s postrežbo.
Upam in pričakujem, da se v sredo udeležijo vsi člani tega našega prvega pohoda na naše strelišče na Močilnikarjevi kmetiji ali veleposestvu. Oni, ki imajo še izkušnje od lanskega leta, Klaus in drugi, naj prineso s seboj lopate in pripravne dile, ali pa pustite avtomobile na Močil-nikarjevem borjaču.
Ta dan se bo vršil tudi časten sprejem novih članov, če se bodo pustili.
Na tej seji se bo debatiralo, če ne bi bilo potrebno, da postavimo V našo kantino kopalno banjo in električno ledenico, če ne bo ta dan Močilnikarja, doma, bomo izkopali nekaj večjih dreves in jih poslali Barbertončanom, da bodo imeli prej in večjo senco.
Moja misel je tudi (absolutno moja), da postavimo našo kantino na koleščke. Tako bi kantino lahko dajati v rent ob večerih in ob nedeljah kakemu prekupčevalcu na glavni Chardon cesti, kadar jo mi ne rabimo. To bi nam prineslo lepe novace. Za kako nedeljo bi jo lahko posodili tudi Rainbow klubu, ki še nima svoje kantine. Newburčanom ne bi računali drugega, kot da našega člana, ki bi kantino pripeljal tje, napasli fti potem oboje skupaj, kantino in posojenega člana, pripeljali varno nazaj.
Torej fantje, na sejo v sredo, ob vsakem vremenu. Kdor ni delal zadnjih deset let in je naš član, naj pride kmalu popoldne, bo dobil grablje v roke, da se bo lahko naslonil nanje. Ta dan se ne bo marjašalo. ker se bodo J i mu še preveč roke tresle radi izgube svoje ljube Urške, ki jo je poslal na Gorenjsko za košnjo. To je tje, kjer je osem mesecev zima, štiri mesece pa mraz. Kdor bo imel kaj časa, naj ga malo tolaži.
Prosim pa vas, da mene nikar ne silite k pijači, ker mi je prepovedana od višje instance. To velja §amo do štirih popoldne.
Na 6. in 20. aprila smo takole
streljali:
Plešec .......... 155	164
Sepic ..........153	156
Sershen.......... 168	152
Gole.............. 177	182
Bavetz............ 178	178
Jazbec.......... 151	161
Filipič.......... 131	159
Dolenc.......... 144	171
Kern............ 143	—
Kastelic........149	145
Sober............ —	138
Zabukovec........ 155	—
Pike............ —	125
Kovač..........172	147
Lovski pozdrav in da se bomo gledali v sredo!
Ferdo Jazbec, tajnik, blagajnik in manager.
IZ DOMOVINE
200 žrtev slovenskih planin
Pravijo, da je v Kranjski gori osem mesecev zima, štiri pa zebe. Letos pa bi bilo res kmalu tako. Že koncem septembra lansko leto je zapadel sneg in začetkom oktobra že pritisnil mraz, da smo morali mesec prej kakor navadno kuriti peči in še zdaj začetkom aprila jih kurimo. Sicer pa to leto ni bila ostra zima, imeli smo le pičlo snega in malo mraza. Smučarji in domačini niso prišli na svoj račun. O božičnih počitnicah, ko bi človek pričakoval največ tujih smučarjev in torej največ zaslužka, pa ni bilo ne enega ne drugega. Tudi nesreč in bolezni ni bilo, k večjemu, če je kak smučar pošteno padel ali si zvil nogo.
Ko pa beremo v listih o grozni nesreči na Storžiču, prihajajo ljudem v spomin vse nesreče, ki so jih v teku let povzročili snežni plazovi v župniji. Tako na primer čitamo v mrliški knjigi leta 1777., da je dne 2. januarja v Hudih hlevih nad Srednjim vrhom okrog 9. dopoldne zasul snežni plaz osem moških, in 3. januarju so jih mrtve izvlekli, le pes, ki jih je spremljal, je živ poskočil izmed človeških trupel na prosto; 5. januarja so jih pa pokopali. Na novega leta dan je zapadel visok sneg, zato so se napravili drugi dan trije posestniki, dva kmetska sinova, pa en gostač, hlapec in pastir po ovce, ki so bile v stajah na Karavapkah. Komaj 400 korakov od vasi na terenu, kjer so prejšnje leto posekali drevesa, je pa prišel nenadoma plaz in vse zasul, čudno le, da ta nesreča še po 160 letih živi v ljudskem spominu.
Druga podobna, a neprimerno večja nesreča se je pripetila med svetovno vojsko. Na obeh straneh pobočja Vršiča so vojaški inženerji postavili nebroj barak, predvsem za ruske ujetnike, ki so gradili novo cesto čez Vršič, seveda tudi za avstrijsko vojaštvo. Nižje doli so takrat tudi zgradili znano ru-
sko cerkvico, ki še sedaj stoji. Vse barake so postavili na pred plazovih nevarnih mestih. Izkušeni ljudje so jih svarili, a ni nič pomagalo. Pozimi 1915-16 je zapadel izredno visok sneg in skoro vedno je bilo južno vreme. Okrog božiča leta 1915—• dan ni natančno označen v kroniki—se je utrgala vsa velikan-ska-plast snega z Mojstrovke in pokrila vse barake. Plaz je pokopal pod seboj 182 ljudi, večinoma Rusov, vmes 80 avstrijskih mož. Rešil se je le en sam avstrijski desetnik. Kopal se je 36 ur iz snega in nazadnje po tolikem trudu ušel smrti. Deloma so te ponesrečence pokopali kar na licu mesta, še zdaj opaziš tu ali tam kak nagrobni spomenik, deloma so jih pa prepeljali na vojaško pokopališče v Kranjsko goro.
Zadnja nesreča zaradi snežnega plazu, a manjša, je bila po novem letu 1935, ko je tri tuje tihotapce zasul plaz na Karavankah ob prehodu iz Avstrije v Jugoslavijo. Pozneje, 21. maja, so njih trupla našli graničarji.
Tako piše pisana kronika. Naša živa kronika, tukajšnji posestnik Žerjav Gregor, silno dobrega spomina, pa trdi neko-l.ko drugače. Plaz se je večkrat udri; prvič na pepelnico, 8. marca, drugič na nedeljo po pepelnici, 12. marca 1916, in pozneje še večkrat, a nesreča ^e je pripetila prvič in deloma drugič. Vseh ponesrečencev je bilo 210, vmes le 40 Avstrijcev, sicer sami Rusi. Zaupno mu je vse povedal vojaški kurat, ki je imel zadevo v evidenci. In trije' so bili rešeni. Tistega, ki se je 36 ur kopal iz snega, so obvarovale neke deske. Bil je 6 metrov pod snegom, a se je le rešil. Drugi je bil pek. Stal je iravno pred svojo pečjo, koi je prišel plaz. Peč je bila dobro zavarovana, zato ga plaz ni zasul-Kruha je imel tudi dovolj. Pozneje so ga rešili. Nehote se človek pri tem spomni na znano pravljico o Trnuljčici, v kateri je bil tudi pek ravno pri svojem delu, ko je prišel nadenj spanec. Tretjega so še živega izkopali. Drugi dan po nesreči je hodil namreč po plazu takratni orožniški postajevodja in zaslišal neko ječanje. Začeli so kopati in našli še živega moža med dvema mrtvima. Spomladi, ko je sneg skopnel, so šele našli druge ponesrečence in jih po večini pokopali v Trenti. Takrat seveda niso smeli o strašni vojaški nesreči ne govoriti ne pisati, bilo je tudi rtied vojsko, ko so bili ljudje navajeni na žrtve, zato ta nesreča ni ostala tako globoko ljudem v spominu. Koliko vojakov je storilo smrt med svetovno vojsko v Ti-rolih in Karpatih pod plazovi!
(e verjamete al' pa ne
Ženi je umrl mož. Na grob mu je dala postaviti lep nagrobni kamen, na katerega jc dala vklesati sledeče besede:
"Tukaj počivaj v miru, dokler se zopet ne vidiva!" A
"Tvojega moža pa ne poznam. Ali je velike postave?"
"Da, precej velike. S pestjo mu sežem komaj do nosu."
A	,
Moja stara ima pa zelo grdo
navado. Zadnje čase hodi ponoči od saluna do saluna."
"To je pa res grdo. Ali se ga pri tem tudi naleze?"
"Ne, saj ne pije, ampak mene išče."
A
"Ali veš, da dobi moj oče povsod gorak sprejem, kamor pride."
"Kaj je tako priljubljen pn
ljudeh?"
"To ravno ne, ampak on je
ognjegasec."
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4TII, 1937
KRIŽEM PO JUTIOVEM
Po u.mUt.m UTlrnlk« K. Muk
"In nisi se zmotil!" "Veš za kupca?" "Vem."
"Za takega, ki bi plačal v gotovini?"
"Take kupčije grejo pri nas navadno na upanje."
"Pri meni ne. Blago je dobro, poceni, pa le za gotov denar. In oba bosta zadovoljna, trgovec
in kupec."
"No, moj kupec plača tudi v
gotovini."
"Mi je ljubo. Kdo bi bil?" "Silahdži je."
»O jej—-,!. čemu bo orožarju tako blago—! In tolika množina!"
"Ta bo že vedel kam z njim! Kavarnar je in razume se na to, kako se spravi tako blago v promet."
"Kje pa živi?" ''V Ismilanu." "škoda! Predaleč!" "Nič ne de. še danes ali vsaj jutri me obišče."
"Do jutri ne morem čakati." "Zakaj ne?"
"Saj si lahko misliš, odkod imam blago, ker ga tako prav pod nič dajem!" "Hm, da—.!"
Pomenljivo mi je pomežikal in naredil nedvoumno kretnjo z roko, tako, ki tudi pri nas pomeni, da je koga roka pravice ugrabila.
"So ti na sledu—?" "Tisto ne. Živa duša ne ve za blago. Pa shranjeno je na kraju, ki se mi ne zdi varen."
"Ali/ je tisti človek zanesljiv, ki imaš blago pri njem?"
"Pri nikomer ga nimam. Zunaj na polju leži." Zavzel se je.
"Allah akbar—! Kako ti je prišlo kaj takega na misel?"
"Ne meni, drugim je prišlo na misel, da so blago na polju skrili."
Neumno me je gledal. > "Ne razumem te—"
"Rozložil ti bom. Zdi se mi, da ti smem zaupati. Ne boš me izdal?"
"In prav se ti zdi! Izdajalec
pa nisem,!"
"Dobro! Zaupam ti. Kaj misliš, da; ni trideset piastrov malo, zelo malo za tako blago?"
"Hm—! Preden rečem besedo, moram blago videti."
"Povem ti, zelo malo je. Nihče ne bo prodajal preprog za trideset borih piastrov."
"Si jih pač tudi sam zelo poceni dobil!"
"Tisto se seveda samo po sebi razume."
"Koliko si dal?" "Čuj, tvoje vprašanje pa ni zelo pametno,! Kateri trgovec ti bo povedal, koliko mu vrže kupčija! Pa naj bo! Tebi bom ; povedal, ker ti zaupam."
"No, kaj zaslužiš?" "Trideset piastrov, celih trideset piastrov." Gledal me je.
"Ne razumem te. Pri vsakem komadu zaslužiš toliko ali na
celi zalogi?"
"Bodi pameten! Da bi se za celo zalogo zadovoljil samo s trideset piastri —? Pri vsakem komadu jih zaslužim."
"To ni mogoče! Razen če si blago zastonj dobil."
"Kdo bo dajal preprog^ zastonj ! Vedi, našel sem jih!"
Imel sem ga tam, kamor sem ga mislil zvabiti.
Prestrašil se je. Zaslutil je, katere preproge mislim. "Našel —T' "Da!"
"Kje si jih našel?" "čisto blizu vasi." Silno ga je prijelo. Kar davilo ga je v vratu. Požiral je in požiral, nazadnje pa butnil na dan: "Ali je mogoče —?" "Res je, ne samo mogoče!" "Ali smem zvedeti za kraj?" "Poznaš cesto v Kosikawak?"
"Seveda jo poznam."
"Torej poslušaj! Za vasjo pelje mimo bodičastega grmovja. Neprodirno je, se zdi. Pa po skriti poti prideš na jaso sredi grmovja, kotlini je podobna. In tam so skrite preproge."
Otrpnil je, niti genil se ni več. Le prsi so mu silovito delovale in sape mu je zmanjkovalo. Hri-pavo je povedal:
"čuden, neverjeten slučaj —!"
"Kajne! Kdo bi si mislil, da so v takem bodičastem grmovju pa take drage preproge skrite! K sreči tod le redko dežuje. In prav sedaj imate suho, poletno dobo, slabega vremena se vam torej ni treba ravno bati."
rtPa Slabih ljudi se je treba bati! Našli bi skrivališče!"
"O, vaši ljudje že ne! Pravi otroci ste!. Pri vas je še vedno vse tako, kakor je od nekdaj bilo. Ne zanimate se za drugo ko za to, kar že veste. Desetletja že morbiti hodite mimo tistega bodičastega grmovja, desetletja se že prepričani, da je neprodirno, in desetletja še morebiti nikomur ne bo na misel prišlo, da bi šel in pogledal, ali se res ne da priti skozi. In zato je skrivališče čisto varno."
"Kako si pa ti prišel na jaso?"
"S konjem. Saj veš, da taka žival včasi tudi ne uboga pa da uide z jezdecem. In tedaj se utegne tudi pripetiti, da zaide v grmovje."
"Prokleto —!" se je jezil.
"Kaj —?" sem se delal začu denega. "Jeziš se, da sem našel preproge?"
"Ne, o ne! Ne jezim se, da si jih našel. Le na to mislim, kako se bo tisti, jezil, ki je preproge v grmovju skril."
"Pa bi jih bil bolje skril!"
"Povej mi, kako ti je prišlo na misel, da bi prodal preproge!"
"Ali ni najpametnejše, kar morem storiti?"
"Za tebe že. Ampak — ali so tvoja last?"
"Seveda! Saj sem jih jaz našel."
"Radi tega še niso tvoja last. Pravemu lastniku jih moraš pustiti !"
"Pa se naj oglasi!"
"Bo že prišel po nje."
"Ali pa kdo drug! Kakor sem jaz slučajno naletel na nje, prav Lako jih lahko tudi kdo drug najde. In tudi njemu bi prišlo na misel, da bi jih prodal. Torej jih rajši sam prodam."
IZ PRIMORJA
Nekaj podrobnosti o Bratuževi smrti in pogrebu
Gorica, 10. marca, 1937. — Lojze Bratuž, glasbeni učitelj, ki bi bil 17. februarja 1937 dovršil 35 leto svojega življenja, je bil organist in pevovodja v Podgori pri Gorici, kjer je za fašističnega tajnika neki Ste-fanelli, asistent v tamošnji tovarni, bivši rimski kočijaš. Ta človek je že na božični večer alarmiral policijo in orož-ništvo, češ, da nameravajo peti v cerkvi slovensko. Resnično je prišlo k polnočnici 10 ka-rabinjerjev z dvema brigadirjema in 15 agentov z dvema komisarjema. Pevci pa so peli kot vedno latinsko, le po maši so po starem običaju zapeli tudi dve stari slovenski božični pesmi. Ker je bilo tako po nepotrebnem ' alarmiranih toliko ljudi, so to bržkone očitali Stefanelliju, ki je radi tega sklenil se maščevati.
Naslednjo nedeljo, 27. dec. 1936 so po maši, pri kateri se je pelo slovensko, poklicali v sedež fašja Lojzeta Bratuža in še štiri fante, od katerih eden, niti pevec ni bil, pod pretvezo, da mora tajnik z njimi govoriti. Tarn so vsakega posebej spustili v zatemnjeno sobo, v kateri je stalo pet fašistov, in so ga siilili, da popije večjo količino ricinovega olja. Lojzetu Bratužu so tako vsiljevali olja za večji kozarec. Zaman jih je Bratuž rotil, naj bodo usmiljeni in pametni z ozi-rom na to, da ima družino. Niso se dali preprositi, temveč so rekli, da bo bolje; zanj, čimprej izpije. Bratužu ni preostalo drugega, kakor da se je udal nasilju in izpil ponujeno mu nagnusno, barvasto in gosto tekočino. Ugotovljeno je, da so zločinca dan prej kupili liter ricinovega olja v lekarni Contin v Gorici. Dognano je tudi, da niso dali Bratužu čistega ricinovega olja, temveč da so primešali strojno olje in bržkone celo tudi bencin. Naslednji dan se je lahko še držal po koncu, nato pa je zbolel. Dobil je živčni napad, bledel je in štiri dni so ga morali varovati in držati privezanega na posteljo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je v najgroz-nejših mukah popolnoma shujšan, umrl 16. februarja 1937 ob ] 8. uri. Že prej so njegovi sorodniki poklicali zdravnika-specialista iz Padove, ki je ugotovil zastrupljenje. Toda ni hotel ali ni smel izstaviti spričevala, pač pa je z ozirom na ubožne razmere pokojnika zahteval samo 2500 lir . . .
Deset minut po smrti je že stražila pokojnika kvestura in
;žal v mrtvašnici na pokopališču. Nikogar, niti sorodnikov niso pustili k njegovi krsti, pač pa so zapisovali vsakogar, ki ga je hotel v dobri veri iti kro* pit. Goriški kvestor je pozval k sebi njegovega brata in mu zabičal, da ne sme dopustiti, da bi pogreb postal politična manifestacija. Zagrozil mu je, da bo vsakega političnega o-sumljenca, ki bi šel 'za pogrebom, na licu mesta aretiral.
Ker so bili orožniki vložili ovadbo proti zločincem, je državni /pravdnik naredil obdukcijo trupla. Obdukcije se brez izjeme izvršijo v bolnišnici, a Bratuža so že 17 februarja ob 7 in pol zjutraj, zavitega v rjuho v navadnem vozu in s spremstvom enega avtomobila agentov prepeljali v mrtvašnico na pokopališče, kjer se je nato proti običaju in proti pravilom vršila obdukcija. Ko je vdova pokojnika deset minut pozneje prišla v bolnišnico, ni v svoje začudenje našla več njegovega trupla. Sorodniki so zahtevali, da naj prisostvuje obdukciji tudi zdravnik, ki vži-va njihovo zaupanje, državni pravdnik pa je to odklonil.
Na pokopališče so ga prepeljali samo zato, da bi s tem preprečili slavnosten pogreb, ki je bil odločen za 14 uro istega dne. Kljub temu pa se je nabralo na pokopališču okoli 3,-000 oseb, pogreba pa seveda ni bilo. Truplo je ležalo v zaprti krsti v zaklenjeni mrtvašnici. Ženske pa so vseeno vlomile v mrtvašnico in odprle krsto, a so jih takoj izgnali. Brž nato, se je pripeljal poln avtobus karabinjerjev in agentov s ko-
za pokojnikom. V Gorici sami ni zapel niti en zvon, tudi niso trupla pokojnika prepeljali v cerkev, dasi je bil ta veren katoličan. Grob sta stražila še teden dni noč in dan dva karabinjerja s puško. Višek nesramnosti oblasti pa je bil, ko so pozvali nekega najožjega pokojnikovega prijatelja na kvesturo in ga vprašali, zakaj ni šel za pogrebom.
Imena sedmih krivcev Bra-tuževe smrti so znana, a nihče ni bil do danes še aretiran. U-radna komisija je ugotovila, da je pokojnik "umrl na pljučnici, ki je razdiralno- vplivala na že bolna jetra." Sedaj se pričakuje še komedijantski proces.
Vse ljudstvo, ne samo slovensko, temveč tudi italijansko, se silno zgraža nad takim postopanjem fašistov in vladnih organov.
Ptuj, 10. marca. — Na pobudo tukajšnjega društva Gorice se je brala dne 7. marca za pokojnim Lojzetom Bratu-žem sv. maša. Te maše so se udeležili zastopniki vseh tukajšnjih slovenskih društev kakor tudi prav obilo meščanstva ter izredno mnogo kmetskega prebivalstva iz okolice. Cerkev je bila nabito polna. Na koru je prepeval pevski odsek bratskega društva Nanosa iz Maribora. Službo božjo je opravil p. dr. Gojkošek Marjan, tukajšnji domačin, ki je v svojem nagovoru na zbrane vernike orisal ljubezen do svojega naroda in jezika ter tragični konec narodnega mučenika.
Na rednem mesečnem članskem sestanku dne 10. marca, na katerega je prišlo zelo mno-
Vse huje $e je razburjal. In vse globlje je lezel v past, ki sem mu jo nastavljal.
"Nikar tega ne stori, ti rečem ! Pravi lastnik se bo že oglasil in poskrbel, da mu kdo drug blaga ne odnese, če blago prodaš, ki ni tvoje, si tat. Tatu pa mi nisi ravno podoben!"
"Ne? Hm —! Utegne biti res. Sicer pa si v pravem trenutku pravo besedo povedal. Tat pa res nečem biti."
"Pusti torej tiste preproge pri miru!"
"Saj jih bom." "Mi obljubiš?" "Tebi —? Ali so tvoje?" "Niso moje, pa rad bi obvaroval tvojo dušo hudega zločina."
"Dober človek si in dobro mi hočeš!"
"Da! Torej pa mi obljubi! Daj mi roko, da boš preproge pri miru pustil!"
"Dobro! Naj bo! Tule je mola roka!"
Stisnil mi je roko, si olajšan oddahnil, segel spet po pipo in dejal:
"Hvala Allahu! Rešil sem te nevarne poti pregrehe! Pri tem pa mi je pipa ugasnila. Daj mi še eno tvojih voščenk!" Prižgal sem mu in pravil: "Veseli me, da si mi pokazal pot čednosti! Pa skrbeti morava, da kdo drug ne podleže skušnjavi."
(Dalje prihodnjič)
orožniki ter niso nikogar pustili k njemu. Tn je veljalo tudi za naslednji clan, ko je le-
misarjem, a tedaj se je bila večina ljudstva že razšla. Šele ob 18. uri so peščico ljudi, ki je še ostala, pustili v mrt-nika. Pozno zvečer so obvestili najbližje pokojnikove sorodnike, da se bo vršil pogreb naslednjega dne ob 7 in pol zjutraj. Pogreba so se smeli udeležiti samo sorodniki, katerih imena so morali že prej javiti kvesturi. Vendar je kljub vsemu prišlo nekoliko drugih ljudi, ki so prinesli številne vence, seveda brez trakov ali napisov. Toda ti niso smeli v mrtvašnico, da bi ga še enkrat pokropili.
Pred in za sprevodom so korakali agenti, ob strani pa ka-rabinjerji z nasajenimi bajoneti. Ti so se postavili tudi ob grobu v tesnem špalirju. Številko vsakega avtomobila, ki je pripeljal kakega udeleženca so zapisali. Zapisali so tudi ime moža, ki je pripeljal na vozu vence. Poizvedovali so tudi, kdo so bili mladeniči, ki so mu nekega večera pred njegovo smrtjo zapeli pod oknom bolnice najljubšo mu pesem. Enako je uvedla kvestura preiskavo, kdo je ukazal po nekaterih okolišnih cerkvah zvoniti
go članstva, je tov. predsednik v daljšem govoru podal trpljenje zasužnega našega naroda in življensko pot mučenika Lojzeta.
—Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je po težki bolezni v starosti 65 let umrl dosluženi javni notar in oče sedanjega župana dr. M. Stupice g. Fran Stupica. Pokojnik je najprej služboval kot notar v Tržiču, nato pa dolga leta pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je stopil v pokoj. Gospod Stupica je bil pri Sv. Lenartu ugledna osebnost in se je udej-stvoval v naših gospodarskih in samoupravnih ustanovah. Z njegovo smrtjo je odšel eden zaslužnih narodnih delavcev na naši severni meji, za katero je mnogo storil.
—V Toplicah je umrl posestnik, trgovec in gostilničar Adolf Pečjak. To je bil mož, ki ga je vse spoštovalo. Rojen je bil 15. marca 1870 na Dolenjem polju v soteški župniji. Dobra krščanska vzgoja v domači hiši mu je za vse življenje dala smer, od katere ni krenil nikoli. Že kot fant je imel zaradi svoje moža-
tosti in zglednega življenja velik ugled in vpliv med tovariši. Svoji družini je bil dober gospodar in skrben oče.
—Dva ponesrečenca. Huda nesreča se je pripetila 27-let-nemu posestnikovemu sinu Ivanu Sušniku, ki je delal v kamnolomu v domači vasi Kravje brdo pri Krašnji. V kamnolomu ga je zasulo ter mu je prod zdrobil obe nogi. — Pri delu na cirku-larki je stroj zmečkal prste na desni roki 47-letnemu ključavničarskemu pomočniku Antonr Žitniku iz Puštala pri Kranju. Rudarji v istrskem premoga-kopniku so se uprli
Trst, marca, 1937. — 20. februarja so se uprli nekateri rudarji v Krpanu na Labinščini. Ker se je pokvarila dekoviljka, s katero se običajno vozijo z rudnika, so rudarji zahtevali, da se smejo peljati z železnico za premog. Rudniško vodstvo pa je to željo odbilo in zahtevalo, da morajo rudarji peš prehoditi skoro dve uri dolgo pot. Radi tega so se ti uprli in niso hoteli iz rovov. Šele karabinjerji s puškami so jih lahko iztirali iz rovov. 68 rudarjev je radi tega moralo v puljske zapore in vse kaže, da pridejo pred sodišče. Ti rudarji so skoro vsi domačini našega rodu. Veliko družin bo ostalo tako brez kruha, kajti rudarsko vodstvo je izkoristilo priliko in že pozvalo italijanske delavce iz bolj oddaljenih krajev.
Mate vesti
Odlikovanje je dobil Andrej Boltar, ki je padel letos 20. januarja v Tembienu. Odlikovanje srebrne medalje so motivirali sledeče: Kot vodja avtomobila avtomobilske kolone, ki je bila nenadoma napadena od sovražnika pri prehodu čez plitvino je, čeprav težko ranjen, pognal avto proti grupi napadalcev in jih r a z g n a 1. Drugič smrtno ranjen, je uspel predno je umrl, spraviti avto poln vojakov na varno. Vzgled visokih vojaških vrlin.
V Gorici je predaval prof. Marpicati o temi "Mussolini in poezija." Komentar k temu predavanju bi morda lahko napisal tržaški komik Cekelin. -o—-
karja Božidarja Jakca. — V Ljubljani je umrla Angela Bre-celj. — Na Hrušici pri Jesenicah je nenadoma umrla Bajer Angela, roj. Petek, soproga občinskega tajnika v Ribnici na Dolenjskem. — V Ljubljani je umrl Franc Fujan, krovski mojster in posestnik. — Na Bučki je umrl 15. m. m. Anton Kom-ljanec, posestnik, gostilničar in ključavničarski mojster, v starosti 84 let. Bil je skrben gospodar. — V Ljubljani je umrla Ernestina Oman, roj. Ihan, učiteljica v pokoju.
THtfS JUST rt\S OLD OKE
PAINTED . OVER!
00(1
Gloria Stuart, filmska igralka, v lepi spomladanski obleki.
DNEVNE VEST!
Kitajski vojaki postrelili 215 gobavcev
Šangaj, 3. maja. Kitajska poročila pripovedujejo, da so kitajski vojaki postrelili v bližini Čantona 215 kitajskih gobavcev, potem ko so se ponesrečili vsi poskusi, da bi gobave ljudi vtopi-li v vodi. Gobavi so prvotno napadli posadke dveh velikih čolnov. Posadka je imela povelje vreči gobavce v vodo. Gobavce so zvabili na barke z obljubo, da jih bodo prepeljali v novo kolonijo. Vsak gobavec je dobil eno samo kroglo, in smatra se, da so pozneje še mnogo živih zagrebli v jame napolnjene z živim apnom.
-o-
Zgodovinska Plymouth skala portesnažena
Plymouth, Mass., 3. maja. Zlobne roke so ponesnažile slavno in zgodovinsko skalo v tem mestu,, kjer so se leta 1620 izkrcali takozvani "romarji" v Ameriki in ustanovili prvo stalno naselbino. Skala je ponesnažena z rdečo barvo, zlasti letnica 1620, ki je vklesana v skalo. Nekateri trdijo, da so to naredili komunisti, zepet drugi pravijo, da je to delo kakega zlobnega šaljivca. Ponesnaženje se je izvršilo ponoči. Mesto Plymouth bo dalo skalo očistiti.
MALI OGLASI
V najem se da
farma, ki obsega 15 akrov zemlje. Dobra hiša in gospodarska poslopja. Mnogo orodja. Vprašajte za lastnika na 6930 Carry, Ave.
Stanovanje se odda
4 lepe sobe; klet, kopalnica in podstrešje. Za naslov poizveste v uradu tega lista.	(109)
Hiša naprodaj
Hiša se nahaja na 16409 Hunt-mere Ave. Jako moderno zgrajena, ima 6 sob, vse udobnosti. Fina pripravna klet za vino, sadje in drugo. Cena samo $4,-900.00. Vprašajte pri F. J. Turk, Le. Salle Realty Co., 838 E. 185th St. Tel. KEnmOre 3153-W. _(108)
Pošten slovenski farmar
išče okoli $4,000.00 posojila na prve vknjižbo na svoji obširni in dobro obdelani farmi. Farma je plačana in denar se želi za nakup nadaljnega zemljišča. Lepa prilika za rojaka, da dobi dobre in varne obresti za svoj denar. Za nadaljna pojasnila se zglasi-te pri Mr. Jernej Knaus, 1062 E. 62nd St,	(104)
IZ DOMOVINE
—Novi grobovi. V Ljubljani je umrla Zinka Dežman, trgovska sotrudnica. — V Ljubljani je umrl Fran Naglost. — V Lu-kovici je umrl Josip Jakše, sodni upokojenec. — V Vrbici pri Djakovem je na cvetno nedeljo umrla Marija škrjanec, soproga železniškega uradnika. — V Vižmarjih je umrla Pavla Hafner, roj. Mtišič, žena železniškega strojevodje. — V Novem mestu je umrla, stara 73 let, Jo-sipina Jakac, roj. Co.larič, mati znanega slovenskega akad. sli-
Mtd (i izvrstnimi pivi se to H tudi
IMPORTIRANO PIVO IZ NEMČIJE
EMERY'S MOTOR BAR
m A DM S ON H I) A D Is Everybody Uappy?
-jj '" i M ii I
AMERIŠKA DOMOVINA', MAY 4TH, 1937
J. O. CURWOOD:
Lov na ženo
ROMAN
"Vi dragi, prostodušni John!" se je za,smejala. "Zakaj mi ne rečete odkrito, naj ostanem doma — namestu da hodite okoli tega, kakor mačka okoli vrele kaše,' kot pravi Peggy Blackto-nova? Samo to je, da ne veste, kakšno bojazljivo osebico ste dobili za ženo. Glede tega ste v veliki zmoti. Nu, kaj bi še razlagali in pojasnjevali! Jutri za rana odrinemo — zakaj jaz poj dem z vami."
John Aldous je izprevidel, da se podira ves njegov načrt.
"To je nemogoče —• povsem nemogoče !" je rekel prestrašeno.
"Zakaj povsem?" je vprašali', skian.ja.je glavo tako, da so se njeni mehki lasje dotikali njegovega obraza in ust. "Ali ste mar že pozabili, John, kar sva govorila v tisti grozni votlini — kaj da napraviva, ako uideva živa? Da poj deva za prigodami — ali ne? Saj nisva mrtva — rešila sva se, ostala sva živa. Oh, to-bo prekrasna pot! Zakaj ne izpre-vidite tega, zakaj ne razumete, John? To bo najino svatbeno potovanje!"
"To bo dolga, težka odprava," je dokazoval. "Naporna bo — posebno še za žensko."
Jana je smeje se skočila na noge in je obstala pred njim v soju luči, vitka, prožna in dražest-na, iii ga je pogledala z očmi, v katerih sta igrali prelestna trma in nekakšno zmagoslavje kakor dve očarujoči iskrici.
"In opasna bo tudi, jelite? Gotovo ste mi hoteli reči tudi to?"
"Da, tudi opasna bo."
Stopila je k njemu, vrgla lase nazaj in obrnila njegovo glavo navzgor, tako da mu je videla v oči.
"Ali bo hujša od mrzlice in gladu in globokih moevar in džungle, polne mrčesa?" je vprašala. "Ali nas čaka kaj strašnej-šega od divjih zveri in strupenih kač in zavratnih ljudožerov, John? Vsemu temu sva kljubovala z očetom mnogo let kakor dva zvesta tovariša. Ali so ta velika, razsežna, krasna pogorja opasnejša od ceyIonskih džungel, iz katerih ste pobegnili — da, John, baš vi? Ali so v njih živ-Ijenski pogoji obupnejši nego v prostranih afriških puščavah? Ali so vaši medvedje hujši od ti-
grov, vaši volkovi strašnejši od levov? Ali menite, da se morem jaz, ki sem s svojim pokojnim očetom toliko let gledala vse te stvari, sprijazniti s tem, da me mej soprog ostavi doma kakor kako vsakdanje 'nežno bitje'?"
Tako sladak in čaroben je bil zve k besede "soprog," ko je ljubko splavala z njenih ustnic, da je v svoji radosti pozabil na vlogo, ki jo je igral, in jo je potegnil v svoj objem — in da se je obenem sesulo vse, kar je bilo še ostalo v njem od načrta, da naj bi ona ostala doma.
"Old Donald hoče naglo potovati," se je branil s poslednjim naporom. "Zelo naglo, Jana. Mudi se mu. In midva mu dol-gujeva veliko — vi prav tako kakor jaz — ker naju je rešil iz coyota."
"Pojdem, John."
"A nekatere gore so take, da jih. ženska ne more preplezati!"
"Tedaj vam dovolim, da me ponesete nanje, John. Tako močni ste —"
Brezupno je vzdihnil.
"Jana, ali res nočete ostati pri Blacktonovih, da me pomirite?"
"Ne. Ni mi do tega, da bi vas pomirila."
Njeni prsti so mu božali obraz,
"John?"
"Kaj je?"
"Oče me je naučil streljanja, in ko se na svojem svatbenem potovanju še bliže spoznava, vam povem nekatere svojih lovskih pri;:od. Nerada streljam divjo zverjad, zato ker mi je draga. Toda streljati urnem. In hočem imeti puško!"
"Za Boga!"
"Ne otroške —* ampak pravo puško,' je nadaljevala. "iTakv šno puško, kakršna je vaša. In če bi imeli po naključju kake neprijetnosti — s Culver Ran-nom —"
Čutil je, kako se je zdrznil in kako so se njene roke tesneje pri-žele k njegovemu licu.
"Zdaj vem," je šepnila. "Slutila sem to že ves čas. Rekli ste mi., da sta odšla Quade in Culver Rann s svojimi pajdaši po zlato. Odšla sta — toda njiju odhod ne pomeni, da bi ju bilo nestalo v tem kraju,' kakor ste mi hoteli natveziti, John Aldous! Prosim, ne pričkajva se delj zastran tega. če bi nadaljevala, bi se spr-
Po našem novem učilnem načrtu. posodimo harmoniko zastonj, da jo rabite doma brez obligacije za nakup, obenem s polnim tečajem privatnih poukov za samo $5.00. Ničesar drugega za kupiti.
Isto sa uredi za druge inštrumente: violino, gitaro, banjo, klarinet, trobento, saksofon.
Okoristite se s tem novim, učnim načrtom, predno kupite kak glasbeni inštrument. Vsi pouki se dajo v našem študiju; po profesionalnih učiteljih.
SMERDA'CJ
MUSIC HOUSE \3 5800 Broadway
ODPRTO ZVEČER, DO DEVETIH
Podružni študiji udobno razvrščeni v drugih delih Clevelanda.
Izvažbani igralci na harmoniko se poučujejo za pro-fecijsko igranje.
KUPITE SEDAJ
graduiranske ali birmanske obleke, predno se cene spremenijo.
temne ali svetle obleki',
Najmodernejše, že narejene
$15.50 in $17.75
Kupite vašemu dečku po meri narejeno obleko kot graduacijsko darilo, Naj si vzorec sam izbere.
7loivels fjol TlZcthels Da\j
PO MERI NAREJENE OBLEKE IN POVRŠNIKI
$19.75 in $22.50
cvetlice
za Materinski dan
SE PRIPOROČA
mill end hlače, po mer!,
$3.50
TRI TRGOVINE
6905-07 SUPERIOR AVE. 6022 BROADWAY, blizu Cleveland Worsted Co. 404 E. 156th ST., blizu Waterloo Rd., A. Kasteric, Mgr.
HEnderson 8824
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Wolkov's Jewelry
Razprodaja po posebno znižanih cenah
ZA BIRMO
Pozor botri v Coilinwoodu in drugod!
Kranjsko-Slovenska^^ Katoliška Jednot;
Ustanovljena 2. aprila 1894, lnkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K. <3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih druStev.
S'tupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42„letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
<2e se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Krunjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se liziko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentev.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije!, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. KjerkoU še* nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
$15.00 ženske zapestne ure, 20 let garantirane,
$8-75
Vsi veste, kaj pravi stari pregovor:
Prihranjen dolar, je zaslužen dolar!
Lahko si prihranite mnogo dolarjev, ako kupite birmanska darila v Wolkov zlatarni. Naša krasna zaloga Elgin, Bulova in Gruen zapestnih ur za dečke in deklice, je nekaj posebnega, a vendar po najnižjih cenah.
Pridite k nam ter4 si izberite. Videli boste, kako velika vrednost se vam nudi. Ni vam treba takoj plačati vsega, samo $1.00 takoj, ostalo pa na mala tedenska odplačila.
ODPRTO ZVEČER HEnderson 0365
Wolkovs Jewelry
6428 St. Clair Ave. nasproti S. N. Doma
Moške zapestne ure, 25 let garantirane ««•75 do »I 5.00
$24.75 ženske zapestne ure, 17 kamnov, 25 let gar.
$15-50
$29.75 Bulova ure
$18-75
Pan-American ogromno letalo, ki ga danes uporabljajo na Pacifiku. Ako hočete leteti okrog sveta v tem letalu, 21,000 milj, vas stane "samo" $2,255.66.
\ la — in to bi bilo strašno. Z vami pojdem. Jutri za rana bom | pripravljena. In puško hočem I imeti . Hočem tudi, da ste dobri I z menoj in da bi bili to najini | medeni tedni, prav zato, ker obetajo toliko razburjenja in pri-I god."
S temi besedami je pritisnila svoje ustnice na njegove in nje- j govi poslednji razlogi so šli po ' vodi.
Dve uri pozneje, ko je šel h globeli, je bil podoben človeku, ki se je pravkar zbudil iz čudno vznemirljivih, a vendarle prelepih sanj. Jani in Blacktonovima je bil rekel, da se mora neizogibno še nocoj sestati z Donaldom. Janin poljub, s katerim mu je voščila lahko noč, ga je še vedno grel na ustnicah, milujoči dotik njenih rok mu je še vedno drhtel na obrazu in še vedno mu je bilo, kakor da čuti okoli sebe sladki vonj njenih las. Bil je pijan prevelike sreče, ki je tako izne-nada pala nanj ter zalila sleherno žilico njegovega bitja; a v tem bogastvu svoje brezmejne ( radosti se je obenem zavedal tesnobe, nove tesnobe, ki je od mi- ' nute naraščala v njem in zaradi katere je bil vesel, ko je naposled dospel clo malega ognja v globeli!
Ni se kar od kraja izpovedal Mac Donald u svojih strahov. Pripovedoval mu je zgodbo o Mortimeru Fitz Hughu in Jani, ne da bi kaj zamolčal — vse dokler ni opazil, kako se Donaldove Mac Donaldove velike roke v svitu ognja stiskajo v pesti in kako se njegove vdrte oči mrko iskrijo v temo. Nato mu je povedal, kaj se je zgodilo, ko sta Blackton in Peggy odšla v mesto. Ko je končal in obstal pri ognju kakor živa slika brezupja, je tudi Old Donald vstal in čudno navdušenje je zazvenelo v njegovem glasu.
"Moja Jana bi bila ravnala prav tako," je vzkliknil vzneseno. "Tako bi bila ravnala, Johnny — prav tako!"
"Ali to je razlika!" je vzdihnil Aldcus. "Kaj naj storim, Mac? Kaj naj napravim? Ali ne vidite, kako nemogoče je, da bi ustregel njeni želji? Mac — Mac — ena ni moja žena — ne čisto, ne povsem, ne v pravem pomenu besede tako, kakor hoče zakon! Ako bi zvedela resnico, bi se prestala smatrati za mojo ženo
in bi me ostavila. Zato .je ne morem vzeti s seboj. Ne morem. Pomislite, kakšne posledice bi to utegnilo roditi!"
Old Donald je pristopil tesno k njemu. Izraz njegovega sivega obličja je bil tak; da je Aldous utihnil. Donald mu je počasi položil roko na ramo.
"Johnny," je rekel nežno. "Johnny, ali zaupate samemu sebi? Ali ste mož?"
"Za Boga, Donald! Ali morda mislite —"
Napeto sta zrla drug drugemu v oči.
"Ako ste mož, Johnny," je nadaljeval Mac Donald s tihim glasom, "tedaj bi jo vzel s seboj, da sem na vašem mestu. Ako niste — tedaj bi še nocoj izginil iz teh ,ora in ne bi več pogledal v njeno ljubko obličje, dokler bi bil
Siv- " Z1V.
"S seboj bi jo vzeli!" je koprneče ponovil Aldous.
"Vzel bi jo. Nocoj sem premišljeval o tem. In nekaj mi pravi, da bi utegnilo biti usodno, če bi jo pustila tu. Dvoje nama je na izbero, Johnny. Ali se od-
WOLFF HEATING CO.
~--GRELNI INŽENIRJI
vik	GORAK ZRAK. PARA, VROČA
PlT^JSl VODA' AIR CONDITIONING .....BMlB=al.
1 ra »O 3 LETA ZA PLAČANJE	Jlj RS|||!|L
^iffiaisisr Postavite si grelni sistem in začnite f jI
plačevati v septembru	^Kjfw^t
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik ' 715 East 103rd Street	GLenville 9218
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
JIMMIE SLAPNIK JR.
6620 St. Clair Ave.
SAMO ENA TRGOVINA
! ločite, da ostanete z njo vred tu n me pustite, da odrinem sam — ali pa jo vzamete s seboj. Tretjega izhoda ni."
Aldous je počasi kimal z glavo. Pogledal .je na uro. Kazala je nekaj preko desete.
"če bi me kaj uverilo, da tu ni varna, bi jo vzel s seboj," je dejal. "Tako pa se ne morem odločiti, Mac. Pri Blacktonovih bo v dobrih rokah. Pavla posvarim, naj bo oprezen in naj pazi nanjo. Jana je trdno namenjena, da pojde, in vem, da ji bo zelo nevšečno, ko ji odločno povem, da ne more iti. Toda sklenil sem , da storim tako. Nihče ne more vedeti —"
Tisti mah se je nočna tišina pretrgala in Aldous je umolknil tako nenadoma, kakor da ga je nekdo ustrelil v glavo. Presunljiv vzkrik mu je bil udaril na uho — ženski vzkrik, in za njim vrisk za vriskom, dokler ni vsa šuma odmevala od tesnobe in smrtne groze teh klicev na po-mcč. John Aldous .je osupnil, kakor da je mahoma izgubil voljo in zmožnost gibanja. Donald
i Mac Donald ga je osvestil. Zar-• jovel je in planil v temo. Aldous ■ je zdirjal za njim z žgočo vročico groze v krvi, ki mu je pravkar še ledenela od preplaha in strahu. Zakaj v besnem, zverskem Donaldovem rjovenju je bil za-čul Janino ime in iz njegovih
ust je kriknilo kakor' v odgovor, ko se je gnal v temo za visoko, mršavo pestavo, ki .je z gnevom ranjenega medveda drla pred njim naprej.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino!
UČITE SE IGRATI NA PIANO HARMONIKO!
Mi vas naučimo igrati, predno jo kupite
Braizs Bros.Clothes