£julifjaii$lu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dam razen nedelj iti praznikov ol> 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulice Stev. 15. — Z urednikom se more govoriti vnak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi so ne vračajo. — Inserati: Šoststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje bo popust. — Velja za Ljubljano v upravništvu: za celo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja za celo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden meieo 86 kr. _ Štev. 92. V Ljubljani v petek, 24. aprila 1885. Tečaj II. Ve kukavice! Na Gorenjskem dn6 20. aprila. (Izv. dop.) Uže leta in leta sledim n&rodnemu gibanj zvane nemške občinske zastope in narod zasedel je povsodi one prostore, ki mu pripadajo po zakonih narave in pravice. Ni tedaj čuda, da so se oradostila naša srca, so se vsi narodni vodje z veseljem odločili, ^a svojega roda. Žalostne in vesele ure njegove (teh podpirati vlado, ki nam je takoj v začetku poje bilo malo!) prebil sem z njim v teku svojeg^ življenja. Karkoli mi je podelila mati natora du-< kazala, da hoče pravično postopati tudi nenemškim narodom nasproti in jim pospeševati razvitek na podlagi narodnosti njihove. Ni jih motilo to, d skromni svoji moči na oltar domovine. »Sveto vje dolgoletna opozicija dala besedi »vladni mož ševnih in posvetnih darov — vse sem polagal po/ skromni avoii mnM nn nHnv rlnmATrinn služimo domovini sveti1' — ta izrek mi je bil ideal moj uže od zorne mladosti in mi je ostal nepre-i vladni prijatelj" ominozen značaj; zdaj je bil» rvlada naša in najboljši možje uvideli so, da taki makljivo gaslo tudi pozneje, ko so izginili zlati Jvladi moramo postati podpiratelji in zavezniki, dnevi mladeniškega navdušenja in se pričeli trdi boji z življenja pezo. Nisem sicer stal nikdar v prvih vrstah nftrodnih bojnikov, a kar sem delal, to sem delal z radostnim srcem. Vsaj so mi bili drugovi najboljši sini, kar jih je rodila slovenska zemlja, vsaj sem stal pod praporom, ki so ga nosili najplemenitejši vodje našega roda! Malokdaj sijale so nam milejše zvezde — ru4 naš ni našel na merodajnem mestu one pod-P°re^ ki sm0 jo želeli. A obupali nismo, trdno vedoči, da pravična stvar konečno vender prodere. irJe smo prijeli svoja vesla, ko je pihala močna ledena burja, in krmili dalje, z upi v srci, da pride čas. ki bode obrodil, kar smo sejali za razvitek ga naroda v tožnih urah. Nastopil je grof Taaffe in razvil svoj program. Tedaj pa je zginila ledena sapa in na na-lodnem polji poknilo je novo, sveže življenje. Bela / jubljana je radostna sprejela novega deželnega >aamestnika, ki je sam onega naroda sin, kakor ogromna večina dežele kranjske. Možje našega ^ somišljenja zaseli so deželno zbornico, v mestni ^Oiiši glavnega mesta praznovala je vhod mila erinščina. Po deželi vzela je slana tako Listek. ^ A da pokažemo staro naše prokletstvo, fte-1 slogo in prepir, razdvojili smo se kmalu v dva tabora. Jedna stranka je bila prepričana, da se v Prisega po smrti veljavna. (Dalje.) vel ^ se odkrižal neprijetnosti, ki se me je kat »V°Prijemala, sprejel sem povabilo ne-Xjje 1 gospodov, da naj pijem z njimi čašo punča. nekak, remo nič opraviti! Z dolgoletno hrumečo opff^ c—^-zicijo si v merodajnih krogih nismo ravno postavili spominka resnih politikov — pokažimo jim enkrat, da smo sposobni za delo, potem bodemo tudi lažje stopili na noge, potem bomo dosegli želje gledč svoje narodnosti. Tako sem sklenal in z menoj pač vsi oni, k^tei^jtia^lj^e-^J^bljani eTa^Tj^e; sklepal sem tako iz liubezn.i do s v o.i ega rola! HrTiTSEm prišel do one točke, zaradi katere Vam pišem, gospod urednik! Dostikrat je uže bilo mnenje v vrstah narodnih trudnikov različno, nastale so stranke, ki se niso (žal!) ravno s finim orožjem bojevale. A ko se je vihtilo bojno kopje, 'vender se nikdo ni upal, klicati nasprotniku naj-grše besede nasproti, kar jih mora čuti domo- . . ljubno uho, besede: izdajica! Bili smo vedno ( ( ) še po polnem izognem. Kakor se mi je zdelo, je Evald odhod nalašč zavlekel. Temna noč se je uže naredila, ko Evald jako nujno k meni stopi, kakor bi ga bila gnala kaka notranja sila, rekoč: »Pojdite hitro, voz je uže dolgo naprežen in konji nečejo nič več stati. Odpeljati se morava, predno bo še bolj pozno. Prej nego v eni uri morava biti doma.“ Vstrašil sem se ga bil ter sem ga z nekim premislekom vprašal: »Zakaj sedaj kar na enkrat? če sva se uže tako dolgo mudila, lehko še dve ali tri ure počakava." „Jaz ne morem; konji morajo še nocoj doma biti, ker morajo jutri zgodaj zopet proč," odgovoril mi je, ne da bi me pogledal. »Hitro torej še to-le čašo punča in domov!“ Vzel je natakarju čašo punča iz rok in ga v dušku zvrnil. Treslo me je, ko sem na voz sedel, kar sem hladni jesenski noči pripisaval. Evald je vzel vajeti v roke, in v silnem diru letela sva po ulicah od svetilnic razsvitljenih in kmalu sva bila na planem. Krasna jesenska gorka noč je ram bila. Če tudi ni bilo meseca, se je vender od zvezd toliko videlo, da sva cesto in bližnjo okolico prav dobro razločevala. Kakor mi je bilo to všeč, me je bilo vender le groza, ko sem z molčečim Evaldom v temno noč v vozu na vse strani odprtem tako divje dirjal. Za nama odmevali so pozni udarci turnske ure. Enajst je odbila. Konji so jo po bliskovo drli po cesti z jagneti obsajeni, kakor za stavo. Kaj posebnega je bila ta vožnja in — strah me je bilo. Hotel sem z Evaldom pričeti pogovor, toda še odgovora mi ni dal. Tako sva pridrvila v prav kratkih minutah uže v naselbino, kjer je ponočni čuvaj ravno enajsto odpel. Na mojo veliko radost imeli so v občinski gostilni še prav svitlo luč in mnogo gostov. Evald se sicer ni nikdar memo vozil, da bi se ne bil oglasil. Tudi nocoj sem tega pričakoval. Ko sem pa videl, da se dela, kakor bi ne opazil, kje da sva, pravim: »Ali ne bova na trenutek pogledala, kedo je notri?" mom, kateri je v slednjih letih uže tolikrat Angleško prevaral, preračunilo se je, da se morejo vse vojne čete nilske armade v 11 dneh v Abu-Fatmehu koncentrovati in v dalnjih 14 dneh vse spraviti v Kahiro. Ne da bi hotel to napačno sklepanje preiskavati, hočem navesti samo izpovedbe ravnokar iz Sudana vrnivšega se častnika, kateri je dejal, da čete zdaj nikakor nazaj ne morejo, inače da pustijo 25 odstotkov bolnikov tam, katere je prenesti nemožno. Ob neizogibni eventualiteti angleško - ruske vojske si tukajšnji oficijalni krogi situvacijo tako predstavljajo, da bi Turki vse kraje v Assanu, iz-iraši Suakim in Suec, zaseli, tako da bi Augleži obdržali samo razen uže imenovanih točk samo Nilov trikot in Kahiro. S to namero je morda v zvezi nakana, da namerava egiptovski vojni minister sklicati pod zastavo 30 000 mož. Gorenji Egipet in provincija Dongola pa bi se mogla sicer samo tedaj brez nevarnosti izprazniti, ko bi prej prišle turške čete na mesto, kajti verodostojna poročila se v tem slagajo, da med narodom vlada najhujše nezadovoljstvo ter da njegova večina z Mahdijem fraternizuje. Mahdijevi pristaši vedno dalje silijo, tako da so turške čete vedno primorane, biti s slednjimi v dotiki. Razen tega pa je notorično, da vstašem vedno primanjkuje živil. Mohamed Ahmed je vse za orožje sposobne možč obdržal pod zastavo, in vsled tega zaostalo je slednje obdelovanje polja. Zaradi tega se pričakuje, da bodo Mahdisti, gnani uže po gladu, v nekaterih mesecih napravili dalnje korake. Na mnogobrojnih utrjenih angleških postojankah bi se mogla njih moč pač razbiti, drugače pa bi bilo, če bi se čete od zadej koncentrovale in bi se jim pridružilo prebivalstvo. Slednje pa so je tembolj bati, ker se jedini mož, kateri umeje razbrzdane duhove miriti, grozno poznati Mustafa Yaver, vrne v Kahiro, in se je tudi misija princa Hasana odpravila. Če bode Mohamed Ahmed razumel uporabiti pravo trenotje, bode nastal javen upor v Asuanu. čula se je nekaj časa tudi govorica v nekaterih krogih o tem, da se bode imenoval častihlepni Mudir, kateri je v veliki milosti pri Mahdiji, knezom v Dongoli, kateri bode potem v lastnem interesu zadržaval Mahdijeve čete ter bi bil tako nekak puhalnik med Egiptom in upornim ozemljem. Da se je poklical nazaj princ Hassan, se je to med drugim zgodilo baje tudi iz gospodarstve-nih ozirov. Ta štedljivost je pa jako čudna, ose-bito ker leži, kakor se čuje, v finančnem minister-stvu načrt gotov, kateri namerava povišanje plač višjih uradnikov. Poročilo, da so bile Mahdijeve čete v Kordo-fanu po njegovem protiproroku tepene, potrebuje pač še drugih potrdil; do zdaj prišla so vsa poročila o tem iz glavnega tabora v Dongoli. Ravno tako se ljudje, katerim so sudanske razmere znane, ne pustč zapeljati po poročilih, da so Osmana Digmo zapustili vsi pristaši ter da je on zbežal v gorč. Opomniti moramo, da se je pred nekaterimi tedni pred operacijo pri Suakimu omenjalo, da ima emir okolo sebe komaj 500 mož, ko jih je v istini imel 25 000, kar so pozneje morali Angleži sami priznati. Dobro poučeni domačini pripovedujejo, da Osman Digma zapoveduje še vsem svojim četam ter da osebno še nikdar ni zapustil glavnega tabora pri Sinkatu. Če se tem poročilom tudi ne sme mnogo verjeti, ker se njih istinitost ne more preiskati, pač povč vender uže sama refleksija, da ni nobenega povoda, da bi bili pristaši odpali od Osmana Digme. Saj angleške čete ne prodirajo dalje; njih prve straže so v Hairie'3U' do kamer se „za zdaj“ napravi železnica, P1^1 predmet vojne pa je bil vender Sinkat sam. Angleški listi niso si mogli kaj, da ne bi bili izjavili, da je bil boj dne 22. marcija za čete kralji^i^e bolj poraz nego zmaga. Zakaj ne prodirajo dalje, saj je vender, kakor se trdi, sovražnik razkropljen ter jih ne more zadržavati? Zakaj ne zasedejo rodovite planice ob Sinkatu, zakaj pustijo, da razne bolezni uničujejo njih čete? To so vprašanja, katera si vsak stavlja in na katera odgovor se sam od sebe pokaže. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Dunajski listi bavijo se vsi z Najvišjim Pre" stolnim govorom. Vsi najdejo velik pomen v besedah, da hoče vlada še na dalje na zdauji po(1 bližati se smotru. Organi opozicije vidijo v tek besedah izraženo zaupanje cesarjevo do kabinet® ter omenjajo, da bode opozicija imela prestati mnogo bojev. Prestolni govor, omenja nekov lis1' odvzima vse upanje, da bi se spremenil zistem-Drug list zopet omenja, da prestolni govor izreka, da se je vlada odločila, še tesneje sej okleniti desnice. V Tirolski sklenil se bode med klerikalci in Italijani kompromis za bodoče državnozborske volitve. Se ve da ta kompromis ni po volji levičarskim oponentom, na vsak način hotč razbiti to sporazumljenje. Budgetni odsek lirvatskega sabora vsprejel je predvčeranjim postavni načrt o vseučiliški knjižnici, kakor tudi obe vladni predlogi o uporabi dohodkov iz verskega zaklada. V ogerski poslanski zbornici končala se J® predvčeranjim debata o spremenjeni predlogi gled° preustrojbe gčrenje zbornice. Z večino 8G glasov vsprejela se je predloga kot podstava specijalne debate. Tako se bode torej ta zadeva ugodno rešila. V Bosni in Ercegovini pričela se bode na Naj višji odlok dnč 1. maja t. 1. splošna ljudska štetev ter se bode v treh mesecih dovršila. Ko so bode dovršila štetev, izdala se bode statistika 0 prebivalstvu. prepričani, da delamo vsi za narod, če tudi po različnih potih. A sedaj pa so vzdigovati jele pri nas odurne prikazni glavo svojo. Strast oslepila je jedno vrsto naših narodnih sotrudnikov toliko, da naravnost očita starim zasluženim možem slovenskega naroda — izdajstvo! Pazno sem sledil vsem narodnim pojavom zadnjih let, a zastonj iščem kje dejanja, ki bi dajalo najmanjši povod grdi psovki, ki se dan danes čita v nasprotnih časnikih. Brez vsacega dokaza upajo se vreči v obraz to besedo možem, ki so desetletja in dalje žrtvovali najboljše sile svojemu narodu, ki delujejo še neprestano na tem polji. Vsi „elastiki“ ste narodne kukavice, lakomni družabniki »nemčurske* nesnage i. t. d. se razlega po svetu! Odlični pesnik slovenski, čegar besedam smo vedno slušali kakor proroku, je — izdajica! Možje, ki zavzemajo častna mesta pri Matici Slovenski, pri Narodnem Domu in druzih narodnih društvih; ki so v svojem klubu pridobili »Narodni Šoli* toliko novcev, da jih je to — pač ne izdajsko društvo — imenovalo častnim članom — vsi so izdajice! Bivši urednik »Ljublj. Lista* se primerja brez najmanjših dokazov nekdanjemu poslancu, ki je bil zapustil narodna pota — in zakaj vse to? Pač vsled tega, ker 'ti možje ne sledč tistim, kakor iznajditelji najnovejšega, žalostnega bojnega sredstva; ker so prepričani, da bodo z mirnim delovanjem več dosegli, nego s samimi frazami, ker razmere po-znajoč vedo, da bi nesreča bila za nas, ko bi se sedanji zistem umaknil bivšemu. Ako uže tu govorimo o izdajstvu — k e d o bolj zasluži to ime, oni, ki kompromitirajo s svojim strmoglavim početjem narodno gibanje na vse mogoče načine, ali pa oni, ki porabijo < ugoijpe razmere in s tem koristijo svojemu rodu ? Tfnam ne pride na misel taka beseda nasproti n ar 0,4 penin delavcu, če tudi smo prepričani, daHŠkoduje ljudstvu. Izdajstva mu nikdar ne očitamo! S to žalostno iznajdbo proslavila se je „radikalna stranka.* Ostra beseda mi je na jeziku — a da se mi ne predbaciva strast, rajše je ne zapišem, če tudi bi bila opravičena. Daleč mora biti uže ona stranka, ki si drugače ne more pomagati, nego z orožjem izdajstva, uporabljajoč ga lahkoverni masi nasproti, ki si upa narodne kukavice zvati vse one, ki ne prisegajo na njeno zastavo, in to vse brez dokazov, brez podlage! Stranka taka se sama obsodi. Ant. M. Iz Afrike. „Politische Correspondenz* prinaša od svojega dopisnika iz Kahire z dnč 14. t. m. naslednji dopis: Da bodo angleške čete zapustile Sudan ter jih nadomestile turške, je uže gotovost, katera se bode prav kmalu pokazala. Z usodnim sangviniz- nNe!“ pravi z zamolklim glasom — takoj pa se premisli in konje nekoliko pridrži: „Ako vas je volja, le poglejte, toda požurite se, jaz ne morem konj samih puščati; le hitro, sicer se odpeljem sam!* To se mi je pa od Evalda tako neuljudno zdelo, da nisem hotel nikamor, ker mi v resnici m bilo nič bolj pri srci, kakor da bi bil Evalda še vsaj kaki dve uri zadržal in v boljšo voljo spravil. Zahvalil sem se mu in zopet se je pričela dirka preko prijazne naselbine venkaj na široko rav&n, kjer se dviguje mnogo kamenitik križev in znamenj, dokler se nisva iz velike ceste na stransko pot proti gojzdiču zavila. Zopet sem poskušal kak razgovor, stavil to in ono vprašanje. Videvši pa, da niti odgovora ne dobim, sem tudi jaz vtiknil. Ne bom tajil, da se me je neka tajna groza polastila in uže sem si jel očitati, da se nisem rajši uže danes odpeljal, kakor sem se bil namenil, po svojem poklicu, ter da sem se rajši vdeležil te gnjusobne in nečimerne veselice. Vsi vtisi prejšnjih razprav — čudna situvacija — brez- božno pričakana moč — čisto na samem z možem, ki sem se ga bal — pač ni čuda, če se me je polastil strah o polunoči na tem uže samo na sebi ne ravno prijaznem kraji! Da bi se zmotil, jel sem paziti na konje, ker sem se pri brezmiselni dirki bal nesreče in te tolikanj več, ker sem sprevidel, da Evald vajetev skoro nič držal ni. Ko sva se pripeljala v sredo gozdiča, kjer stoji šumeči borovec, planil je Evald ob moji strani k višku, kakor bi ga bil kedo k višku vrgel. Jaz sem se zganil ter sem jel na vse strani v temno noč okoli sebe gledati, ker sem se nesreče bal. »Gorjč, joj mene!* zavpil je s pretresujočim glasom in na sedež zdrsnil, vajeti ste se mu pa iz rok zmuznili. Na veliko srečo imel sem zadosti zavednosti, da sem jaz za nje zgrabil. V tistem trenutku rinila pa sta konja nazaj in sta se visoko spenjati jela glasuo razgetajoč, da je štanga pri vozu skoro naravnost k višku štrlela. Bal sem se za svoj vrat in skušal sem z voza skočiti, toda ni mi bilo mogoče; čutil sem, da me je nevidna moč pridrževala. Oziral sem se zopet okolo sebe po vzroku, ki naji zadržuje, pa nisem druzega vid^1 kakor to, da sva v sredo vej pod šumečim bo# cem zavozila. Skušal sem vajeti uravnati in ko# pomiriti, tepel sem ju, a vse je bilo zastonj! jeti niso bili prav nič zmedeni, konja sta vspenjala in razgetala; razkopavala sta zemlj0 s kopiti, spoti spraviti pa ju ni bilo mogoče. Kaj Evald? Tresel sem ga, klical, rotil sem ga, # za božjo voljo povč, kaj mu je. Toda vse je #° zastonj; niti besedice ni odgovoril. Kolikor sei® v temi razločiti zamogel, slonel je nazaj naslonje®’ oči je imel pa v temno noč uprte. Več se nisem mogel vzdržavati. „Evald, zft božjo voljo, odgovorite mi vsaj, če ste še pri ^|V ljenji; povejte mi vender, kaj vam je. Saj vidite> da ne moreva dalje in bova žalostno poginila-Pri teh besedah je žalostno vzdihnil: ginila, da poginila! O gorjč nama, vender torej’ Joj mene, ti si!“ Kakor iz sanj planil je h ki® k višku in zakričal: »Domu, domu!" ter zopet® blazine omahnil. u Kakor jesenska slana, me je pretreslo po vs udih. Videč pa, da tukaj ni nikake pomoči, ® Tuje dežele. V Grški nastala je vsled novih volitev, katere so neugodno izpale za vlado, kabinetna kriza; odstopili so ministri. Kralj bode zapustil Krf, kjer bi bil imel ostati do sestanka zbornice. Mednarodna komisija za Sueški prekop nadaljuje sicer polagoma svoja dela, a kakor se kaže, dosegel se bode ugoden vspeh, ker se je mnogo ovir uže odstranilo, nekatere pa se upa še odstraniti. Francoski pooblaščenec v Kitajski, Pate-notre, je zdaj uže v Tsien-Tsinu. Kitajska vlada vender še ni določila svojih pooblaščencev, kateri D‘V bi se pogajali o konečni pogodbi s Francosko. Do zdaj se vršeči razgovori imeli so samo ofici-jozen značaj. Perzijskemu listu se iz Kabula poroča: Generalni štab afganske armade dela uže priprave, da preloži glavni tabor v bolj na severu ležeče mesto Maimene, kamor se bode, če bi se vnela vojska, podal tudi emir s svojim dvorom in z vojnim ministrom. Maimene bode namreč središče one armade, katera se bode postavila proti rusko-turkmanski meji, katera se bode oslanjala z desnim krilom na mesto Balkh, z levim pa na mesto He-rat. Emir se namreč boji, da, da-si zdaj Rusi obračajo svojo pozornost samo na Herat, a bi pozneje vender zaseli tudi mesto Balkh, da bi od tu pretili Kabulu ter tako Afgance primorali k ugodnemu miru. Balkh morejo Rusi napasti na suhem, a tudi z vode, ker Amu-Darja nosi gori do Kiilifa, pristanišča v Balkhu, težke ladije. Od Maimena bodo potem Afganci mogli napadati na severu ležeči Merv. Dopisi. Z Dunaja, 21. aprila. (Epilog k predlogi o Severni železnici.) Gospodska zbornica je imela včeraj slednjo sejo, katera je bila namenjena predlogi o Severni železnici. Ta se je po kratki, a zanimljivi debati vsprejela v isti obliki, kakor v poslanski zbornici, z vsemi proti dvema glasovoma. Vprašanje, katero je pretilo, naše javno /'lvMenje zastrupiti, katero se je, mestu da bi bilo ostalo gospodarstvena epizoda, vsled tedencijozne lazprave naredilo v političen dogodek, to vpra-^anje se je zdaj odstranilo. Z včeraj sprejeto pred-lo§o zagotovila se je državi dolga vrsta koristij, katere se bodo tako kmalu pokazale, da pričakujemo, da se bodo prav kmalu nasprotniki hvalili, ^a je to njih delo, njih duševen produkt. Saj bi De bilo prvikrat, da bi naša opozicija in opozicijsko časopistvo razveselilo nas s takim dejanjem. O poročilu poročevalca barona Besetznyja se mora reči, da je prava državna listina ter priča o iziedni temeljitosti in vestnosti, s katero je železniška komisija gospodske zbornice delala. Na financijelno kakor tudi na pravno in politično stran je poročilo popolno, in veliko delo, katero je v tegnem vajeti, udarim po konjih ter na glas, če ^di § tresočim glasom, zavpijem: „V imenu tro-^itiega Boga, naprej!" Kakor da bi bila ograja tla k* sec*aj konje zadrževala; kakor 1 se bila zavornica pretrgala, ki nama je do , a.l ovirala kola, pobegnili so konji sedaj kar h huV S 3em s' »Vse mora Ajv„ vzeti.“ Grive so jim stale k višku in kakor dos* so ti & P1’01* Ponjavi, katero sva kmalu svetuj s0 ^r0^ue zvez(l‘ce zopet jasno sem konje pridržavati, dokler niso jeli lc(, ,0tlla voziti. Ozrl sem se na Evalda. Moj Bog, °^en Je bil? Niso bile sanje, kar se nama je 'e.°ailo! Kako so se le konji spenjali! Nič prave JIsli si nisem mogel dobiti. Obrnil sem se k Valdu. Zravnavši se, zakril si je obraz z rokama; naPosled se je pa ves v plašč zavil. Več ga nisem ^ogel vprašati kakor: „Ali se vam je kaj zgodilo, SOspod Evald?" »Nič", odgovoril mi je z glasom, ki sem ga k°maj spoznal, „le v glavi se mi je zmešalo." ^ez nekoliko časa pa je zopet vprašal, ne da bi njem, je v toliko obrodilo uže sad, da se je zbornici prihranila daljša debata. Ko se je uže vse povedalo, kar je bilo treba povedati, ni bilo dosta povoda govorjenju in samo vlada se je morala, ser jo je predložila, zanjo poganjati. Trgovinski minister baron Pino in sekcijski načelnik vitez Wittek delila sta nalogo. Minister je pred vsem pragmatično pojasnil zgodovino Severne železnice, pokazal je, kako je vlada, ne da Di bila začetkom kar proti podržavljenju, nasprotno premislila tudi to eventualnost in je še le potem od tega odstopila, ko se je pokazalo, da ima država več koristij, če se Severna železnica ne podržavi. Minister je nekaterim teudencijoznim vestem nasproti izjavil, da vojno upraviteljstvo ni zahtevalo podržavljenja. Ce hočemo izreči skupno sodbo o govorih obeh vladnih zastopnikov, moramo le izreči obžalovanje, da nista mogla govoriti prej, ko se je predloga državnemu zboru predložila, morda bi se bil marsikateri nasprotnik spokoril. Sekcijski načelnik W it tek bavil se je v duhovitem govoru s filozofično-političnimi načeli, na katera zida vlada svoje delovanje v železniških zadevah. Baron Besetzny je končal debato z nekaterimi duhovitimi stavki, v katerih je poudarjal gospo-darstven značaj te prepirne zadeve, in potem se je predloga v specijalni debati kakor tudi v tretjem čitanji z vsemi proti dvema glasovoma sprejela. V poslanski zbornici se je izjavilo, da je življenjski interes „ustavoverne stranke" in nemštva v Avstriji, da se Severna železnica podržavi, z včerajšnjim glasovanjem v gospodski zbornici se je na avtentičen način pokazalo, kaj je misliti o teh trditvah. Razne vesti. — (Strašen dogodek.) O strašnem dejanji poroča se iz Dnešeca pri Dobravi na Češkem. Ondotni kmetovalec Andrej Honig prerezal je vrat lastni materi in pa svojemu otroku. Mati je umrla, otroka pa upajo pri življenji ohraniti, ker ga ni nevarno ranil. Ženo njogovo k sreči ni bilo doma, najbržo bil bi tudi njo usmrtil. HOnig bil jo poznat kot dober in redon človek in je bil občo spoštovan. Vsled tega sluti se, da so mu je zmešalo in da je v blaznosti doprinesel strašno dejanje. — (Nevarno žuganje.) Gospod KnOrpl, prvi knjigovodja neke kupčijske hiše, bil je majhno in od matero narave sploh zelo zanemarjene postave. To ga je zel<5 jezilo in hotel se je maščevati nad drugimi, ki so bili od naravo bolje obdarovani s tem, da jih je, kjer in kakor jo mogol, pestil. Zlasti gojil jo srd na necega Langbeina, ki jo zraven njoga služboval in ki jo bil krasen človek. Tomu je nagajal na vse mogočo načino in posebno veselje imel je, kazati svojo moč nad njim tedaj, kadar jo bilo voč ljudi zbranih. Ko je no-cega dnč v pričo voč ljudi zopet vsajal se nad njim, bil plašč le za trohico umaknil, če tudi je bil radoveden na moj odgovor, kar sem takoj spoznal: „Kaj ste videli in slišali vi?“ »Prav nič" odvrnil sem mu smehljaje, „kakor le razgetajoče konje, ki nama bi bili skoro vse razbili." „Kaj je bilo konjema?" „Ko bi to vedel?" „Nič, da bi jima ne bilo," ponavljal je, kakor sam za sč, »hm! strašansko — pač, pač, naprej, domu, domu!" dostavil je v na pol razumljivih besedah nazaj omabnivši. Nažgal sem konje, kar se je le dalo, in kmalu sva bila doma na dvorišči. Evald je skočil z voza, ne da bi mi bil rekel lahko noč. Tudi se ni za najmanjšo stvarico pečal, temveč je, kar se je le dalo proti hiši hitel, kjer se je takoj zgubil. Kolikor sem ga v trenutku videti zamogel, ko je z voza poskočil, je bil smrtnobled. Kako sem zahvalil Boga, da sem se zdrav povrnil in vender me je bilo iz začetka samega strah. (Dalje prihodnjič.) bilo je Langbeinu to uže preveč. Stopi tedaj k po-kvečenemu Knorplu, sklone se visoko pred njim, tako da je bila tega prikazen poleg njega videti še bolj smešna in mu reče: „ Gospod Knorpl, ne gonite stvari do skrajne meje, če ne, znalo bi so vam nekaj pri-goditi. Če mi uže skoro ne dasto miru, potaknem vas v glavno knjigo ter jo zaprem, potem pa pozabim tamkaj na vas!“ Okolu stoječi se niso mogli zdržati smeha. Prebledeli obraz knjigovodje pa je pričal o tem, da jo ugodi KnOrpl preverjen bil o veliki nevarnosti, ki mu je pretila. — (Prva noč dveh novoporočenih.) Iz Toursa se poroča: Mlad častnik, Mr. Toulon, poročil so je 19. t. m. z mlado in jako krasno deklico. Ženi-tovanje bilo je zelo veselo in živahno. Po dokončani večerji podasta se srečna poročenca poslovivši se od zbranih sorodnikov in znancev na kmete, kjer je mladi častnik svojo hišo imel. Drugo jutro čakali so sluge, kedaj prideta mladi gospodar in mlada gospodinja iz spalnico, a čakali so uro za uro zamftn. Ko je bilo poludue, hoteli so ju poklicati. A ker se na trkanje v sobi nikdo oglasil ni, odprejo vrata. Komaj se to zgodi, buhne jim gost dim nasproti, na postelji pa sta ležala mlada poročenca trda in mrtva. Od začetka mislili so, da se je dogodil samomor, da-si ni bilo najti nikakoga povoda za to. Ko pa so stvar natančneje preiskovali, pokazalo so je, da so je mladi par le ponesrečil Peč bila je namreč tako razpokana, da je dim v veliki meri skozi razpoke v sobo uhajal in tako sta se v spanji zadušila. Domače stvari. — (Narodni dom.) Visoko c. kr. finančno mi-uisterstvo dovolilo je v sporazumu z ministerstvom notranjih zadev, da ima društvo »Narodni dom" v Ljubljani izjemno plačati loterijsko takso samo od razprodanih 26183 sreček v znesku 1309 gld. 15 kr., da se ima todaj temu društvu od 5000 gld., katore jo bilo kot polovico desetodstotno loterijske pristojbino od 100 000 sreček vplačalo, ostanek, to je 3690 gld. 85 kr., vrniti. — (Častno občanstvo.) Občina Šmarijo pod Ljubljano podelila jo g. deželnemu prodsod-niku baronu Wi n ki er ju častno občanstvo. Danes poklonila se mu jo posebna deputacija, na čelu joj čestiti g. dekan in g. župan, tor mu izročila krasno izdelano diplomo. — (Poročilo o lotini.) Poročilo poljedelskega ministra o setvi v sredi meseca aprila poudarja, da je obilo deževje zadrževalo delo na polji v Štajerski, Koroški in Kranjski. O ozimini prihajajo tožbe iz Kranjske; iz Štajerske se poroča, da so miši pokončale ozimino. V Kranjski in Štajerski objedli so zajci na mnogih krajih sadno drevje ter je močno poškodovali. — (Trgovinska in obrtna zbornica) v Ljubljani ima jutri, dne 25. aprila 1885.1. ob 10. uri dopoludne, v mestni dvorani rodno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1.) C. kr. dvorni svetnik gospod Rudolf grof Choriusky odpre trgovinsko in obrtno zbornico. 2.) Ustanovitev zbornice, volitev predsednika in podpredsednika. — (Matica Slovenska) ima v sredo 29ega aprila 1885. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. odborovo skupščino z naslednjim dnevnim redom: 1.) Potrjenje zapisnikov o LXVII. od-borovi soji in o XX. rednem velikom zboru. 2.) Naznanila prvosedstva. 3.) Volitev prvosednika, njegovih namestnikov, blagajnika in pregledovalca društvenih računov. 4.) Volitov odborovih odsekov. 5.) Poročilo tajnikovo. 6.) Poročilo gospodarskega odseka. 7.) Posameznosti. — (nLiteramo-zabavni klub") ima jutri zvečer ob 8. uri svoj jour-fixe v hotelu „pri Maliči". (Nove stavbe.) Nova hiša na voglu gledališko stolbo in Kongresnega trga, katero zida g. Kirbiš c h, bode kmalu gotova. — Na praznem prostoru nekdanje gostilne „Pri Zaponi" pričela je tudi uže kranjska stavbinska družba zidati za g. Schleimer ja, trgovca v Varšavi, novo hišo. Po teh novih poslopjih pridobila bode mnogo Ljubljana na svoji vnanjosti. (Prememba posestva.) Gosp. L o čnikar st. z Viča kupil je posestvo umršega gostilničarja Mi-klava na Glinicah. Novi lastnik popravil je zastarelo poslopje v prav ukusno, moderno hišo, v kateri bode otvoril gostilnico. — (Firma Tschinkel.) Iz Češke Lipe se poroča, da se je likvidacija v konkurzih Avgust Tschin-klovi sinovi in Teodor Tschinkel dovršila. Upravnik konkurzne mase priznal je 588 strankam pripadajoče tirjatve v znesku 8 100 000 gld. kot likvidne, ugovarjal pa jo tirjatvara v znesku 1 700 000 gld. Tovarne bodo nadaljevale delo. Še v teku tega meseca pričela so bodo baje poravnava z \semi Tschinklovimi firmami; mnogi upniki so v to uže pooblastili svoje zastopnike, ne da bi bili prej vedeli pogoje, da bi le tako omogočili dalnji obstoj tej firmi. — (Potres.) Predvčerajšnjim zjutraj ob 6. uri 46 minut čutili so v Konjicah lehak potres v meri od jugovzhoda proti severozapadu. — (V goriški mestni odbor) vršile se bodo volitve za III. volilni razred dne 20. maja, za II. razred dnd 22. in za I. razred dnd 26. maja t. 1. — (Iz Trsta) se poroča: V ponedeljek v jutro umrl je nagle smrti 721etni Andrej Bolo, posestnik v Eojani. Pokojnik bil je značajen mož ter se jo vselej radoval, kadar je videl, da Slovenci napredujejo. — (Nove volitve v državni zbor.) Na podlagi Najvišjega patenta z dne 23. aprila 1885. leta, o katerem poroča na drugem mestu z Dunaja telegram, razpisal jo gospod deželni predsednik splošne nove volitve državnih poslancev, in so določeni za njih izvršitev v zmislu zakona z dnč 2. aprila 1873, drž. zak. št. 41, in zakona z dnč 4. oktobra 1882, drž. zak. št. 142, v krajih, navedenih v članu I., § 8., na zadnje omenjenega zakona sledeči dnevi: I. Za volitve poslancev kmetskih občin dan 28. maja 1885. leta; II. za volitve poslancev mest in trgov dan 2ega junija 1885. 1., in za volilni zbor trgovinsko in obrtne zbornice v Ljubljani dan 3. junija 1885.1.; III. za volitev poslancev velikega posestva dan 5. junija 1 885. 1. Telegrami „Ljubljanskemu Listu.“ Dunaj, 24. aprila. „Wiener Zeitung" objavlja cesarski patent z dnč 23. aprila, s katerim se razpušča državni zbor ter se zaukazuje, naj se takoj izdad6 potrebne naredbe za splošne nove volitve. London, 24. aprila. V sobi, kjer se je izvršila razstrelba, našli so pod razvaliuami kazav-nico in kolesa ure; domneva se, da so to deli »peklenskega stroja". Ranjeni uradnik bode okreval. Druge škode ni, ker se je najbrže uporabilo malo razstreliva. London, 24. aprila. Razmere med Rusko in Angleško so še vedno resne. Jutri se snide zopet kabinetni sv6t.____________________ Darmstadt, 23. aprila. Kraljica Viktorija došla je v spremstvu princesinje Beatrice sim. Pariz, 23. aprila. „Journal Pariz" poroča, da je gotovo, da bode cesar Viljem posredoval med Rusijo in Anglijo. Rusija je pri volji, sprejeti posredovanje, če je sprejme Angleška. London, 23. aprila. „Daily News“ poroča, da se vršijo pogajanja z Italijo, da bi jeden del Egipta zasele italijanske čete. London, 23. aprila. V sobi admiralitetnega poslopja razpočila se je dinamitna bomba, katero je baje nekdo skozi okno vrgel; jeden uradnik je bil hudo ranjen. Telegrafično borzno poročilo z dn6 24. aprila. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih...................81' — > » > » srebru......................81'45 Zlata renta..................................... 105 • 90 5°/„ avstr, renta................................... Delnice n&rodne banke............................851- — Kreditne delnice.................................281'80 London 10 lir sterling.............................. o o7 20 frankovec........................................ 9’*” Cekini c. kr........................................ 6-90 100 drž. mark....................................61-b& Tujoi. Dn6 21. aprila. Pri Maliči: Seib, rač. svetnika vdova; Otto, zasebnica; Robert, Fussenegger, Daner, Bochdalek, in Hoenike, trgovci, z Dunaja. — Clay, fabrikant, iz Langenaua. — Hnapp, c. kr. nadporočnik, iz Gradca. — Kasparek, inženir, iz Gradca. — Stransky, trg. potov., iz Jihlave. Pri Slonn: Schwetz, trg. potov., in Hirschfeld, trgovec, z Dunaja. — Grohmann, trgovec, iz Schonlindena. — Sigmund, fabrikant, iz Svitave. — DolL-ir, c. kr. stotnik, iz Pazina. — Stupar, duhovnik, iz Št. Gottharda. Pri Jnžnera kolodvoru: Nimmerrichter, trg. potovalec, iz Gradca. — Schaffer, zasebnik, iz Beljaka. — Lončar, lesotržec, iz Tržiča. Pri Virantu: Gruden, pravnik, iz Vel. Lašič. — Pragar, podobar, iz Celovca. — Kraker, trgovec, iz Tanče Gore. — Kovačič, umir. uradnik, z rodbino, iz Ribnice. Meteorologično poročilo. | Stanjo Cas j baro-opazovanja metra Tempe- ratura Votrovi 7. zjutraj | 735-44 2. pop. 1 732-34 9. zvečer | 732-75 9-0 22-5 13-2 svzh. sl. | zpd. sl. Mo* Nebo j krina v mm jasno 0-00 >Esa Specijalitete: Grumbi za Zavratnike, manšete in naprsni gumbi za srajce, kravatni držeč, kravatne iglice itd. (63) 1 Največja zaloga, najnovejši in najboljši fabrikat in kar moči po najnižjih r.enali. J. C. HAMANN Mestni trg. Odlikovan s tremi zlatimi in jedno svetinjo za zasluge Franc Jožefov grenki vrelec od davna iskušena, Izborna grenka voda. Zaloga povsodi. Vodstvo je v Budimpešti. (64) 6-1 Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni se dobivajo: Josipa Jurčiča gld. Jurij ' m I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 II. » Pripovedni spisi: , Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 14 Vozni nakladni listi dobivajo se v tiskarni Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. SISBSHiSESHMSES&j. er E cV C O) s p N O) M B 01 G> O S'? c« T" p > S -H pl a (X o h. $ V o p o N d iH 0 fi O as as 25 as El as as as 2&v S* s 5. > -Set ° O •S, e 8 C (D (J) O O 0.^3 O O O > M 9 T3 ui O > > M OP Z .2- «5 c M £ •pH d c «> s ° CC m O rH a) O ^ S u O S 60 ^ o o cu sestoječe iz 8 ali 4 sob s pri-stojališči se išče. Ponudbe pod naslovom: «M. S.» poste restante v Ljubljani. Benečanski špargel vsak dan svež, prodaja se prav po ceni na Tržaški cesti — Glinice št. 9, pri V. Kanon. m«BABNY ‘:iS-'?) V dosego in ohranjenje zdravja se je užo od nekdaj prav dobro izkazalo kri čistilno zdravenje spomladi "Sp® ker le-to odpravlja marsikako v telesu dremajočo kal težkih boleznij. — Naj-lzbornišo in n&jbolj učinkujočo sredstvo v to svrho jo i. Herbabny-jev pomnoženi Sarsaparilla - slrop J. Herbabny-Jev pomnoženi Sarsaparilla-sirop mehko in polagoma raztaplja in zelo zboljšava kri, ker vse ostre in bolehne snovi, ki vstvar-jajo kri gosto, vlaknato in za brzo pretakanje nesposobno, iz istih odpravlja, ter vse skažene in bolehne soke, nakupičeno slezo in žolč— uzroki množili boleznij — neškodljivim in nebolestnim načinom odvaja iz telesa. — Učinek njegov je torej izboren pri zapiranji telesa, krvnem navalu v glavo, šumenji v ušesih, vrtoglavici, glavobolu, pri trganji in hemoroidalnih bolestih, zaslezenji želodca, slabem prebavljanji, otekanji jeter in vranioe, dalje pri napenjanji žlez, hudem lišaji, kožnih izpustklh itd. Jedna steklenica z brošurico vred velja 85 kr., po pošti sprejemana 15 kr. več za zavitek. Vsaka izvirna steklenioa imeti mora gori stoječo varnostno znamko v znamenje pristnosti. 'VU (62) 10—1 Osrednja razpošiljavna zaloga za provincije: lekarna ,pri usmiljenji* Jul. Herbabny-ja XD-u.n.s.j, Itfe-u/toa-u., 3C5x.lserstra.ase 3iTr. SO. Zaloge imajo dalje naslednji gospodje lekarji; v Ljubljani: J. Svoboda, G. Piccoli, J. pl.Trnk6czy, V. Mayr; v Celji: J. Kupferschmied, Baumbachovi dediči; v Reki: C.Silhavy, G. Prodam; v Celovoi: V. Thurnwald, P. Birnbacher, J. Kometter, A. Egger; v Novem Mestu: D.Rizzoli; v Trsti: C.Zanetti, G. Faraboschi, J. Serra-vallo, E. pl. Leutenburg, P. Prendini; v Beljaku: E. Scholz, dr. E. Kumpf; v Velikovci: dr. J. Jobst; v Vipavi: A. Konečny. Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleiniuayr & Fod. Camborg v Ljubljani.