ULRICH VON KAJ JE PREVAJANJE1 WILAMOWITZ- MOELLENDORFF* Prevod David MOVRIN Grško pesem lahko prevede samo filolog. Dobronamerni diletanti se v tem poskušajo znova in znova, a pri nezadostnem znaaju jezika lahko nastane le nezadosten rezultat. Toda prevod zato vseeno ni nekaj filološkega. V prvi vrsti je posledica filološkega dela, ki pa ni niti namerna niti predvide- na. Filologa, ki si po svoji dolžnosti z vsemi močmi prizadeva, da bi pesem povsem razumel, nehote nekaj žene k temu, da bi svoje razumevanje izre- kel, in ko skuša izreči, kar je povedal davni pesnik, poskuša to v svojem lastnem jeziku, prevaja. Tako sem to doživel sam. Isto doživljajo mnogi moji kolegi; to se ne dogaja samo pri izvirnih in velikih pesnikih, temveč pri številnih spisih, kijih razlagamo, če imajo seveda ta dela prepoznaven slog. Mi filologi, suhi zalezovalci, ki se lepimo na črke in se prepuščamu slovničnemu dlakocepstvu, se vendarle postavimo tudi v drugačen polo- žaj, ko z vsem srcem vzljubimo ideale, kijim služimo. Seveda smo hlapci, vendar hlapci neumrljivih duhov, kijim posojamo umrljiva usta: je kaj čud­ nega, če so naši gospodarji močnejši od nas? Od takšnih poskusov do do- končanega prevoda, ki si upa priti komu pred oči, je seveda še dolga pot. Ne da se ga ustvariti po trenutnem navdihu; potreben je še dolg in trezen razumski napor, da iz tega nastane nekaj uporabnega. To potem ni več filologija, to ni več naša obrt. Brez naše filologije pri tem ne moremo, vendar sama ne zadostuje. * Slovenski prevod se ravna po izdaji: Ulrich von Wilamowitz-Moellendorff, Reden und Vortrage. Bd. I, str. 1-36. Berlin 1925: Weidmannsche Verlagsbuchhandlung. Ponatis v: Hansjoachim Stčrig (ur.): Das Problem des Ubersetzens. Stuttgart 1963: He- nry Goverts Verlag GmbH. Str. 139-169. Razpravaje - predvsem preko Sovreta (ki se nanjo tudi izrecno sklicuje v recenziji Budisavljevičevega prevoda Evripidove Me- deje, objavljeni v Ljubljanskem zvonu XL, 1920, str. 763) - v več pogledih odločilno zaznamovala slovensko prevajalsko tradicijo. »Obleka naj bo nova, vsebina pa mora ostati. Vsak pravi prevod je travestija. Povedano še bolj ostro, duša ostane, zamenja pa telo: resničen prevod je metempsihoza.« Tudi zaradi teh Wilamowitzovih vrstic v slovenskih prevodih grških tragikov ni več najti zapletenih grških metričnih oblik, ki so tako zelo motile zlasti pri zborskih spevih. Na srečo je Sovre Wilamowitza bral cum grano salis; če bi ga vzel resno, bi moral v slovenščini zavreči tudi heksametre in distihe. (Oštevilčene opombe so avtorjeve, opombe z asteriskom prevajalčeve.) Predgovor k moji večji izdaji Evripidovega 1-lipolita, ki sem ji dodal tudi nemški pre- vod. Berlin 1891. Marsikaj sem spremenil in pridal. 138 Keria V - 1 " 2003 Mislim pa, da nas to ne sme ustaviti. Prevodi helenske poezije, katerih obstoj je upravičen, lahko nastanejo samo s pomočjo nas filologov. In to, da Nemcem ponudimo helensko poezijo v takšnih prevodih, je le eno iz- med sredstev, kijih potrebujemo, če se hočemo postaviti po robu nravne-- mu in duhovnemu propadu, ki mu naš narod vedno hitreje drvi naproti;2 morda le šibko sredstvo, a edino, ki ga imamo filologi na voljo; kot Nemci moramo storiti svoje. Ljudem je malo mar za nas; to je njihova stvar in je pri mnogih posledica recipročnosti. Nič pa jim ni mar tudi za ideale, ki smo jim svoje življenje vendarle posvetili zato, ker vanje verjamemo. Za to nam ne more biti vseeno. Nikakor ne zaradi naših idealov: ti so vendar božji in so že dokazali, da jim zemeljska sila ne more do živega, toliko manj neurejeni vik in krik moderne izobraževalne drhali. Je pa bržkone žalost- no gledati, kako se lastna domovina odvrača od ideala, ne le od helenske- ga, temveč od ideala nasploh. Zlato, čutni užitek, čast, to so bogovi, v kate- re verjamejo; ostalo je fraza. Helenstvo, bolje, njegova duša, ki ni umrla s telesom ljudstva in tudi ne bo, je še kako sposobna obrata proč od tega, ne le estetskega in intelektualnega, temveč vrednostnega. Zato jo potrebuje- mo: ne poznam dosti drugih stvari, ki bi bile tega še zmožne. Pristni Goet- he in vse, kar je s to besedo povedano, lahko to zagotovo stori in za mnoge bolje; a če ga hočemo razumeti, ne mislim v smislu goethejevskih filolo- gov, temveč tako, da bi lahko njegovo modrost prevzeli kot svetilko za naše mišljenje in ravnanje, potrebujemo za to najprej prav helenstvo, saj ga ta modrost predpostavlja. Tegaje gotovo sposobno tudi to, kar je duša krš- čanstva, in za številne bolje. Ampak tudi ta se sklada s helenstvom, saj je prav to eno izmed korenin krščanstva. Toda dokler cerkve namesto s kru- hom Jezusovega nauka že otrokom strežejo s kamni katekizma in lesom nabožnih pesmi, je njihov uspeh vse prepogosto samo v tem, da v človeku ubijejo prirojeno prizadevanje za ideal, ki ga nosi vsak simbol, nikakor pa ne neresnica. Morda bo s tem bolje, ko bosta obe znanosti, ta, ki služi helenstvu in ta, ki služi krščanstvu, končno razumeli, da spadata skupaj, ker je objekt njunih raziskav in metoda njunega raziskovanja eno in isto, bolje povedano, ker skušata služiti istemu Gospodu na isti način. Vsaj ne- koliko bo jasno, kaj mislim s tem, da je helenstvo za nas nepogrešljivo in da bo tako tudi ostalo. Če verjamem v to, kako naj se izognem svoji dolžnosti in ne storim svojega, da bi temu idealu odprl pot? Ampak kako se tega lotiti? Naj ga začnem hvaliti, vsiljivo krošnjariti z njim, naj »populariziram znanost« kot kak drugorazredni naravoslovec? Proč s tem. Resni ljudje pri teh enakopravnih raziskavah seveda razmišljajo in ravnajo tako, kot mora ravnati vsak, ki ve, kaj je znanost: vprašanje dela, vprašanje ljudi, zanima lahko samo tistega, ki ga zanima delo samo. Ideal morajo ljudje sprejeti v srce, verjeti morajo vanj in živeti po njem: zato ga morajo sami videti, si ga 2 To je bilo napisano leta 1891; našo prihodnost sem žal presodil pravilno. Ulrich von Wilamowitz-Moellendorjf: Kaj je prevajanje? 139 sami prisvojiti. Slišati nekaj o njem, nasititi z njim površno radovednost, ohraniti v spominu par mrtvih notic, to je povsem brez haska. Filologija je za filologe; helenstvo, to kar je v njem nesmrtnega, je za slehernika, ki hoče priti, videti, zapopasti. Ne da napojimo javnost z razredčenim popar- kom našega znanstvenega dela, ne da pomnožimo kislo seno splošne izo- brazbe v jaslih njenih najljubših mesečnikov, ne da ustavimo žurnaliste, ki z že izdelanimi sodbami in z udobnimi gesli vklepajo ljudem v okove ajiho- vo lastno pamet; raje služiti idealu samemu, ga narediti dostopnega tistim, ki ga iščejo, ga postaviti prednje in jim kvečjemu pokazati, kako je treba nanj gledati, na kaj je treba paziti: to je po mojem mnenju dolžnost nas filologov. Svojemu narodu dajemo s tem najboljše, kar imamo, in to je ravno dovolj dobro; dajemo, kar ima samo tisti, ki je resnično razumel helensko ljudstvo, njegov jezik in njegovo naravo. Temu smo podarili svo- je življenje in za kaj manjšega tudi ni na voljo. Kdor sije namreč pridobil takšno premožeaje, ta gaje dolžan deliti z vsakim, ki si ga zaželi. Noblesse oblige. V tem smislu prihajam s svojimi prevodi pred javnost. Grška poezija velike dobe je bila v svojem času ljudska, torej v bistvu ni težka. Toda če se hoče moderni človek pri njej prikopati do samoumevne- ga razumevanja, potrebuje obsežnejši in poglobljen študij. Z delom mora znova priti tudi do osnov, ki so bile pesniku dane s prostorom in časom. Povrh tega ne pesnikov jezik ne njegova metrika nista kar brez nadaljnjega jezik in metrika njegovega ljudstva, temveč sta rezultat zelo dolgega slo- govnega razvoja, ki se ga da zato pravilno razumeti samo s pomočjo ukvar- janja z zgodovino. Ampak tudi če pustimo ob strani vse to, kar bo vedno ostalo, filologija pri veliki večini grških pesnikov še zdaleč ni prišla do či­ stih in vsestransko trdnih spoznanj o jeziku, metriki in besedilu. Sajje in- tenziven študij helenstva vendarle star manj kot sto let, v vseh časih je bilo -- tudi zaradi prodornosti nepoklicane množice, ki se v dobrem in slabem pogledu loteva književnosti - zelo malo res poklicanih raziskovalcev in še ti so večkrat naleteli na ovire. Čeprav si lahko predstavljamo položaj, ko bi filologija svoje posredniško delo opravljala tako na široko, da bi z njeno pomočjo lahko vsakdo prodrl do samostojnega in živega razumevanja pe- smi, je do tega položaja ta trenutek še daleč in za nikogar, ki je zmožen presoje, ne more biti nobenega dvoma, da lahko prevaja samo filolog; pri tem ne smemo pozabiti, da učiteljski stolček v višjih razredih ali filološka profesura še ne naredita filologa. Profesor bi moral to vsekakor biti, učitelj vsaj toliko, kot je treba, da bo lahko pridigal ideal helenstva. Filologa nare- di poklicanost v duši, ki jo iz svobodne ljubezni izpolnjuješ z znanstvenim delom, ne pa poklic učitelja ali profesorja. Velik učenjak, človek, kije z intuitivno močjo razumel helenskega duha kot le redki in je imel hkrati tudi velik talent za oblikovanje, Johann Gu- stav Droysen, je Aristofana prevedel tako, da mu bralec sledi z resničnim 140 Keria V - 1 o 2003 užitkom. Vendar pa tega še zdaleč ni dosegel pri večini pesmi, saj si ni znal pomagati z metriko, in napačno razumevanje teksta ni pri njem ne redko ne zanemarljivo. Če je kdo Ajshila pesniško in zgodovinsko razumel, je bil to Droysen: ampak tekst je tu tako težak in tako okvarjen, da se je prevod ponesrečil, ker se Droysen ni lotil filološkega dela in se do teksta ni doko- pal sam. Zlahka se da tudi opaziti, da se od nemarnosti, to pomeni od dobesedne zvestobe in od stopic izvirnika, oddalji toliko bolj, kolikor bolj je gotov, daje povedano razumel, kolikor bolj si upa tvegati in dati pesni- kove misli, občutje in razpoložeaje svobodno iz sebe, ker je vse to docela sprejel vase.3 To je prevajanje; nič več, a tudi nič maaj. Ne gre za svobodno pesnje- nje (no~zt:v); tega ne smemo, pa čeprav bi zmogli. Ne, duh pesnika mora priti nad nas in govoriti z našimi besedami. Novi verzi morajo na bralca učinkovati enako, kot so stari ob svojem času na svoje ljudstvo in kot še danes na tiste, ki si dajo opravka s potrebnim filološkim delom. Tako viso- ka je zahteva. Dobro vemo, v kako majhni meri jo izpolnjujemo; toda na zemlji se da možno doseči samo takrat, ko se zahteva nemogoče, in treba je poznati cilj, da lahko z njegovo pomočjo najdemo pot. Javnost seveda misli drugače. Prevajanje mora biti otroška igra, saj to počnejo tudi otroci. Da bi dosežek šole potisnili še globlje, je prevod v grščino na maturi zamenjal prevod iz grščine. Kdor je videl primerke teh dosežkov in je zmožen presoditi o uspehu tega ukrepa, ta ve, da se od šolarjev na papirju zahteva preveč zato, da potem lahko nekaznovano po- kažejo premalo. Prenekatera učiteljica z diplomo in prenekatero dekle brez nje, ki obvlada prav toliko jezikov ali morda kakšnega manj in se trudi v poštenem boju za ljubi kruh, da bi se je še kamen usmilil, dobi od založni- ka naravnost smešen znesek, z utemeljitvijo: »To so prevodi: to lahko poč­ ne vsak.« Seveda so res pogosto takšni; ampak javnost je z njimi zadovolj- na. S slovnico in slovarjem bo že šlo, si misli, in kdor zna besede ali ima v spričevalu pri ustreznem jeziku štirico, ta še slovnice ne potrebuje. Moriz Haupt je moj doktorski izpit začel tako, da mi je dal prebrati vrsto Lukrecijevih verzov, čeprav me osebno še poznal ni. Ko sem hotel nato začeti s prevajanjem, je rekel: »Dobro je. Oba razumeva in nobeden od naju ne zna tega prevesti.« Tudi v ajegovem seminarju se običajno ni prevajalo, če že, potem kvečjemu v latinščino, natresal pa nam je opazk, recimo k besedam besnega Ahila o Brisejdi, snd µ' &cpD,rn·lts yz oov- -rzi;:* »Kar naj to kdo prevede, particip in yz. Tega ne zmore noben jezik.« 3 Lichtenberg, Vermischte Schriften I 324: »Ali ni čudno, daje dobeseden prevod skoraj vedno slab prevod? Pa vendar se da vse prevesti dobro. Iz tegaje jasno, kaj v resnici pomeni docela razumeti neki jezik. To pomeni docela poznati narod, ki ga govori.« * Iliada l, 299: Nikdar z orožjem se v roki ne bom boril za dekliča,/ ne s teboj in ne drugim, ko vzeli ste, kar ste mi dali. (Prevedel Anton Sovre.) Ulrich von Wilamowitz-Moellendorjj: Kaj je prevajanje? 141 Prav je imel v posameznem, v celoti pa ni imel prav. Dobršen del svojega razumevanja je zadržal zase, kajti njegovi prevodi niso bili nikoli nedovrše- ni. In tudi če se kakšnega izraza ne bi dalo prevesti (v resnici se ene same besede skoraj nikoli ne da prevesti, saj se razen tehničnih izrazov dve bese- di v dveh jezikih nikoli pomensko ne prekrivata) :4 tudi v nemščini se da izraziti zadržan očitek, ki zato še toliko globje rani, da se torej prikazati tudi značaj govora, ne le misli. Tudi tu velja, daje treba paziti na črke in slediti duhu, torej ne prevajati besed ali stavkov, temveč prevzeti in podati misli in občutke. Obleka naj bo nova, vsebina pa mora ostati. Vsak pravi prevod je travestija. Povedano še bolj ostro, duša ostane, zamenja pa telo: resničen prevod je metempsihoza. V nemščini bi morali imeti izvrstne prevode Grkov: tako pravijo. To je neresnica, kij o nepremišljeno ali pa zlonamerno ponavljajo vedno znova. Če to govorijo sovražniki naše kulture in s tem dokazujejo, da se ni treba učiti grščine,je to še moč razumeti. Na ta način dosežejo svoj cilj: izvirnika ti nič ne priskuti bolj kot prav prevod. Resni ljudje pa bi se morali sramova- ti, kadar takole klofutajo resnico. Schleiermache1ju se imamo zahvaliti, da spet razumemo resničnega Platona; pa je njegov prevod mogoče berljiv? Ga kdo bere? Kaj je poštenim ljudem bolj zagabilo atiško tragedijo kot pa Donnerjev skobeljnik? Kvečjemu še način, kako te prevode potem igrajo na odru. Poklicni pesniki svojih verzov sicer ne stružijo na skobeljniku, toda Morike in Geibel krščujeta grško vino s svojo oslajeno vodo in zdi se, da se Wilbrandt bolj trudi na vsak način priti do nečesa drugega in ne do prevoda Ojdipa in Kiklopa. Imamo pa še našega Johanna Heinricha Vossa, stvarnika »tovorvlačečega ženstva«, »Šlemokritega Hektorja«, »jadrno z gromskim ropotom vrteče se skale«." Evtinčev6 dosežek ni majhen: skoval 4 V tem je prevara etimologije. Glasovna ali korenska enakost dveh besed pove o njunih pomenih malone toliko kot nič. Kako zelo se osmešimo z latinizmi in galiciz- mi, ko govorimo italijansko; kako varljivi so pomeni, ki jih vnašamo v nizozemščino. In ko nato odstranimo vse posebnosti, ostanek pa pripišemo prajeziku kot skupne- mu korenu vseh pomenov, dobimo običajno nekaj tako medlega in abstraktnega, da tega še zdaleč ne moremo pripisati primitivnemu človeku. Brez teh prapomenov ne moremo, zgodovinske resničnosti pa imajo prav tako malo kot praljudstvo samo. Takšne fikcije potrebuje vsaka znanost, še zdaleč ne samo pravna, vendar bi jih morala kot takšne tudi obravnavati. Ne vem, če Tennysonov epigram drži, z veseljem pa ga navajam: These lame hexameters the strong-wing'd music oj Homer! no - but a most burlesque barbarous experiment. 1iVhen was a harsher sound ever heard, ye Muses in England? 1iVhen did a Jrog coarser croak upon our Helicon? Hexameters no worse tkan daring Germany gave us, barbarous experiment, barbarous hexameters. Hromi heksametri, ta močnokrila Homerjeva glasba! Ne, burleskenje zgolj, takšen barbarski poskus. 142 Keria V - 1 • 2003 je slog, s katerim Nemec hočeš nočeš povezuje izraz »homerski«, čeprav sta njegovi glavni značilnosti trivialnost in bombastičnost, napaki, ki siju privoščijo samo najneznatnejši homeridi. Tega sloga se ne moremo znebi- ti, saj se Vossova Iliada drži pri življenju zaradi Hermana in Doroteje, pa če­ prav lažna homerska suknja tako močno okrni učinek same pesnitve, da ta ne more biti več tisto, kar po svojem homerskem duhu v resnici je, knjiga za visoke in nizke, za mlade in stare. Goetheju lahko upravičeno očitamo, da je krepko odgovoren za stran- poti in lažno slavo nemških prevodov. Ne zaradi njegove prakse: kadar ga je lepota kake pesmi pripravila do tega, da jo je ustvaril znova, je napisal dela kot so Ah, daj od bele mlake, Kaj se beli v zeleni gori, Od Olimpa do Kisava. Pač pa zaradi njegove teorije. 7 Od prevoda je pričakoval le pomoč svojemu v vseh jezikih zelo nezadovoljivemu znanju, do te mere, daje potem lahko po svoje razumel izvirnik. Čim bolj hermafroditskije bil prevod, čim bolj je bilo videti, da je na zunaj ohranil tuj slog, tem bolj se je zdelo, da se je to tudi posrečilo, vsaj njemu. V pomanjkanju sloga je videl tuj slog, vsaj verjel je, da ga vidi. Posredovati je hotel tujo obliko; dušo je s pomočjo navdiha doumel sam. Poleg tegaje Goethe rad prisluhnil, če je kje naletel na boU pretehtano znanje. Verjel je vse, kar sta mu o dolžnostih prevajalca napri·· digala W. v. Humboldt in F. A. Wolf, verjel je tudi prevodom svojih prijate- ljev. In Wolf je znal Aristofana tudi v resnici prevesti drugače kot pa Voss, do neke mere zelo dobro. Danes ni treba več na široko razlagati tega, kako napačne so metrične teorije teh pomembnih ljudi, posledice usodnega koraka, ki gaje naredil Klopstock s svojimi heksametri. Naš jezik in naše pesništvo se imata temu koraku zahvaliti za marsikaj in če skuša kdo pregnati verz, v katerem sta napisana Evfrozina in Sprehod, gre pri tem za pedantnost in nemočno na- cionalno domišljavost. Veliki pesniki so kralji in lahko tudi iz bastarda na- redijo zakonitega otroka.8 A sam poskus s spajanjem kvantitativnega in ak- Kdaj ste še slišale rezkejši zvok, ve Muze angleške? Kdaj je na naš Helikon kvakanje httjše prišlo? Res predrzne heksametre zdaj namje Nemčija dala, res, barbarski poskus, verzi, barbarski čez vse. 6 »Z marljivo zvitostjo sem stkal si lastno prejo slave«, pravi v paralipomenih k Faustu kot kandidat za Klek. 7 Govor o Wielandu je resnično vreden branja. Njegovo priznanje je tam povsem nepristransko; opaziti pa je mogoče, kako se z drugimi vred drži krilatice, da gre pri prevodih v najboljšem primeru za obrnjene preproge. Wielandov cilj je bil vsekakor pravilen; mož pa je kot pravi sin nezgodovinskega stoletja brez hudobije v vse tuje vnašal lasten pogled. 8 Pri tem pa je treba priznati tudi to, da zakone za verz postavljata Goethe in Schiller, ne Ovidij in Kalimah, in se izogibati prevajanju Ovidija in Kalimaha v te verze, saj imajo nemški distihi povsem drugačen značaj kot grški in celo kot latinski. Ta tema je podrobneje obdelana v prvem poglavju moje Gršhe metrike. Ulrich von Wilamowitz-Moellendorff- Kaj je fmvajanje? 143 centuacijskega načela je bil vendarle mogoč samo spričo globokega nera- zumevanja grškega jezika in metrike. Ne Homer, vratarska sla po izdelova- nju latinskih verzov je nadela Mesiji obleko iz heksametrov. Jezik in verz sodita v resnici skupaj in raba nemškega jezika v grškem verzu je nekakšen nestvor. Pomanjkanje občutka za bistvo verza pa je Nemce navdalo spono- som in v metričnih oblikah izvirnikov so začeli prevajati Ramajano in Kale- valo, Firduzija in Danteja, Pindarja in Calderona, sanjajo celo o tem, da bi bila nemščina posredovalni jezik za takoimenovano svetovno literaturo. Če torej govoriš goethejansko, si lahko vsemu svetu za zvodnika. Pustimo razpravljanje o tem, ali ta vloga res daje kakšen razlog za ponos. Dejstvo je, da so ti lažni verzi klopstockovski tudi v tem, da se jih bolj hvali kot pa bere. Seveda imamo Schleglovega Shakespeara, Gildemeistrovega Byrona in Ariosta, 9 Heysejevega Giustija. To so mojstrovine. Toda v jezikih, iz kate- rih in v katere so prevedeni, živi isti duh moderne kulture; način mišljenja, čutenja in izražanja se pri njih ne razlikuje dosti bolj kot pri dveh pesnikih istega naroda. Prevajalska naloga je bila pri Giustiju in Byronu skorajda povsem formalna, njuna spretnost rimanja je bila Gildemeistru in Heyseju očitno predvsem v zabavo. Schlegel namje s svojim Shakespearom podaril pesnika, ki se zdi mnogim dosti bolj nemški od Goetheja, in pri Calderonu je z istim mojstrstvom poskusil isto. Ampak Calderon je za našo kulturo daleč, dosti dlje od Evripida, in potreboval bi vsaj takšno preobleko kot slednji. Namesto tega se je Schlegel trudil z asonancami in »Strašnimi po- lovičnimi troheji, polnimi hiatov«: ti so prav tako neupravičeni kot heksa- metri in poskus z ajihovim uvajanjem seje ponesrečil. Schleglovi pretehta- ni umetnosti navkljub ne maram brati španskih dram, izjemi sta Donna Diana in Življenje je sen v Schreyvoglovih predelavah. Zakaj se ne sme po- snemati nekega drugega verza, ki si gaje nemščina prisvojila že zdavnaj in je ob svojem času prav tako prispeval svoje k nastanku pesniškega sloga, bom povedal v nadaljevanju. Aleksandrince lahko v nemščini mirno upo- rabljamo; prepovedani so samo pri prevajanju francoskih dram, saj so ne- 9 Drugače je z Dantc;jem. Komur je dano zadeti Orlandov značaj, temu je prepoveda- no prevajati Dantejevega. Ni mogoče hkrati slikati v Correggiovem in Giottovem slogu. Poleg tega zahteva Dante predelavo, tudi metrično. V nemščini učinkujejo tercine utrudljivo, saj ostajajo umetne, in kmalu je treba zavpiti: »Potrpite!« - kot pri Salazu y Gomezu. Po eni strani ne pomaga prepesnjevalcu nobena formalna okretnost, naj bo še tolikšna, če je treba ottave rime postavljati na pravo mesto s kladivom. Po drugi strani pa Ariostove otlave rime pri Gildemeistru zvenijo veliko bolj resno kot v izvirniku, medtem ko njihov angleški posnetek s pomočjo nemške- ga lahko zadene do popolnosti. Nemška rima veže veliko močneje kot italijanska, saj se morajo pri njej ujemati pomenonosni zlogi, poleg tega pa Italijan lahko z obrušenimi vokali in preskakovanjem besednega naglasa doseže pravo bogastvo spre- menljivosti, tako kot Grk z razvezovanjem in neopredeljenimi zlogi: v nemščini to odpade, metrum postane resen in zato bolj primeren za kakšno skrivnost kot za komični ep, razen če ta ne ohrani parodične barve, kot recimo Don Juan. 144 Keria V - 1 " 2003 kaj povsem drugega kot pa francoski - pa se vendar trudijo, da bi se zdeli enaki. Zelo značilno je, da pri romanih skoraj ni najti zablod prevajanja v tuje oblike. Obsedle so samo stare kulture in uveljavljene sloge njihovih poezij. Ko je Klopstock s svojim usodnim korakom sklenil postati Vergilij in Horacij,je bil Nemec brez kulture, brez izobraženega jezika in celo brez neizobraženega sloga. Ustvariti vse to je bila naloga, posnemanje pa nujno sredstvo za njeno reševanje. Rešena je. Vrsta velikih ljudi je ustvarila naš jezik in slog. Že sami so pri tem dvomili, če Nemci to darilo zaslužijo: bo- jim se, da bi danes brez pomisleka odgovorili z ne. Toda zaslužena ali ne, jezik in slog sta tukaj. Prevajati v nemščino pomeni prevajati v jezik in slog naših velikih pesnikov. V splošnem je takole: kdor hoče prevesti pesem,jo mora najprej razu- meti. Če ta pogoj izpolnjuje,je njegova naloga takšna: nekaj, kar je napisa- no v določenem jeziku, s katerim sta dana tudi metrum in slog,je treba na novo ustvariti v nekem drugem določenem jeziku, s katerim sta spet dana metrum in slog. Samo če je izvirnik ob svojem času dal svojemu jeziku nekaj novega, se to lahko v isti meri zgodi tudi pri prepesnitvi. Tega ne znam pokazati bolje kot pa z govorico, ki v svojem dolgem življenju in ob številnih preobrazbah vendarle ni izgubila enovitosti, kije izoblikovala najrazličnejše, a vseskozi stalne oblike inje že zaradi tega kra- ljica jezikov, z grščino. V grščino se da prevesti vse; brez pretvorbe v dolo- čen slog se ne da v grščino prevesti ničesar. 10 Vsak poskus z grškim jezikom v nemških verzih se mora zdeti nekomu, ki zna grško, preprosto zverin- ski.11 Najbrž bo vsak, ki razume tuj jezik z izvirno in določeno metriko ter z 10 Če včasih omahl'.jemo pri določenih lirskih pesmih in pri proznih epih v višjem slogu, ki jim pravimo romani in novele, je to zaradi tega, ker so ustrezne grške pesnitve izgubljene; v v mislih imam Arhiloha, Stezihora, Heraklida Pontika, Filar- ha. Za tistega, ki zna grško in premisli o analogijah, je to bolj poučno kot pa moder- ne poetike. Vidimo lahko, kako so vse meje med zvrstmi v zraku, celo meja med prozo in poezijo. Iz Hoje za železnim kladivom nastane epilij v aleksandrinskem slogu; toda enako se mora zgoditi z lv1enihovo svatbo. Kdor hoče prevesti Korintsko nevesto, mora najprej brati Radino in Erifanido. (Ki pa ne bi nič pomagali, to sta bili prepro- sti ljudski pesmi.) Pater Brey se preobrazi v mim, Minna iz Barnhelmase mora odeti v trim eter, Nathanu pa bolj pristoji sokratski dialog. Naravnost grozljivo je, pri kolik- šnem delu takoimenovane poezije gre za retoriko. Heinejev Severnomorski zaliv in Gellertove Cerkvene pesmi, ves Scheffel in ves Scherenberg, vse to pobere druga sofi-· stika, Aristid in Lukijan, Filostrat in Longos. Pa tudi to je poučno, da menipejska satira, to stilizirano pomanjkanje sloga, pobere celo kraljestvo: Jean Paul ji tako pripade brez upa na rešitev. 11 Že v Kommerjevi knjigi piše ~o:crt.A<:uc; 1wr' ~v tv 0ouA"IJ mcr-r6c; fo-r' de; ,;(t,oou„ &vncrxoucro: -r0 +i XOUp"f) owx' Žxrcwµo: x.pucrou. Žal mije, da Ulrich von Wilamowitz-Moellendorjf: Kaj je jmvajanje? 145 določenimi slogovnimi oblikami, sodil o tem podobno, toliko bolj, koli- kor dlje so te od naše vrste jezika. Zame ni nič bolj značilnega od tega, da je Lachmann Shakespeara prevedel z najslabšo zvestobo, pri nekem preva- janju iz Iliade v srednjo visoko nemščino pa seje lotil slogovne zamenjave, sajje moral pri tem na obeh straneh računati s stalnimi oblikami. Meneje Lachmann zvabil k obratnemu poskusu in po mojemje dovoljeno in ko- ristno, da tu za vzorec navedem oba. T~v o' ixiJ-r' 'Avc~vwp rcrnvuµtvoi; &ve Lov YJUOix · 6S yuvr.1.l ~ µcx:Aix couco Ercoi; V'Y)µepcE:i; Eemei; · ~JOY) yO:p X.IXL oeup6 TCO't"' ~:Au&e &oi; , Ooucrcreui; 205 creu zvex.' &yyeAl'Y)t; CTUV &pYJlXOLfL IXUcOV' ou O"C\)1..,0LfL sn. ou'"C"w yO:p ~O'IJ Aux.oMµw; rcpooouc; rcii'"C"po:v ~e~'f)X.E:, ~~C>OV'"C"IXL OE x1hspOL crXXrJ.. '"C"tX ytip -&upix&sv sC:iiysL X'f)A~µa-ra vfouc; ~wLwc; x&ovoc; urcsp~&A:\on' op'fJ. cpsu OUe>'"C"'fJVov ~µap, -f-ivLx' 6 C:tvoc; '"C"p6rcoc; de; ~cruxov '"C""f)cro' ~:\&sv suscr'"C"w x&ov6c; v6µwv &rco:\Mc; crwcpp6vwv su'f)&tav. X.rJ.L vfo fLEV dcr~Lii~naL, '"C"iipxat:a Oe \ \ / \ ' 1 i. i. (), I X.O'.L crsµ VO'. rc L 7t'"C"E:l. X.IXL voc; rJ.VcE:AAE:L tJLOc; ~po'"C"wv "' &vt~:\acrqcrs x.alv6cppov yE:voc;. '"C"t o"f)-r' Šn ~(;) '"C"WV zµwv OfL'f)AtX.WV cruvspyo:'"C"WV '"C"E: y-tj xsx.puµµE:vwv rc&:\al; ~, ~ ' \ ' , '-.,,, 1 y ~' " osoux.sv rJ.cWV aµoc;· 0At-Jl'-,Ul o O'"C"C\) ou "0 vtt'.\l "c\io' tcr"t cruµ~Lmtov. IV, 2 ATTINGHAUSEN Hat sich der Landmann soleh er Tat verwogen aus eignen Mitteln ohne Hilf der Edlen, 159 160 hat er der eignen K.raft so viel vertraut, ja, dann bedarf es unserer nicht mehr, getrostet konnen wir zu Grabe steigen. Es lebt nach uns, durch andre K.rafte will das Herrliche der Menschheit sich erhalten - Aus diesem Haupte, wo der Apfel lag, wird auch die neue, bessre Freiheit grunen. Das Alte sturzt, es andert sich die Zeit und neues Leben bluht aus den Ruinen. STAUFFACHER Seht, welcher Glanz sich um sein Haupt ergieBt. Das ist nicht das Erloschen der Natur das ist der Strahl schon eines neuen Lebens. ATTINGHAUSEN Der Adel steigt von seinen alten Burgen und schwort den Stadten seinen Burgereid. Im Uchtland schon, im Thurgau hats begonnen, die edle Bern erhebt ihr herrschend Haupt, Freiburg ist eine sichre Burg der Freien, die rege Zurich waffnet ihre Zunfte zum kriegerischen Heer. Es bricht die Macht der Konigesich an ihren ew'gen Wallen. Die Fursten seh' ich und die edlen Herren in Harnischen herangezogen kommen, ein harmlos Volk von Hirten zu bekriegen. AufTod und Leben wird gekampft, und herrlich wird mancher PaB durch blutige Entscheidung. Der Landmann sturzt sich mit der nackten Brust, ein freies Opfer, in den Wald der Lanzen, er bricht sie, und des Adels Blute fallt. Es hebt die Freiheit siegreich ihre Fahne. Drum hal tet fest zusammen, fest und ewig. Kein Ort derFreiheit sei dem andern fremd. Hochwarten stellet aus auf euren Bergen, daB sich der Bund zum Bunde rasch versammle, seid einig, einig, einig. Keria V - 1 • 2003 I9I ·n3droX n},3t\odrbon9 ,BPt\odrbon9 ·r,X1701/.y_xx? Jp J3HQOY..XIX J10.i9n(\')xd9 7Jd01L t\(\').l-t\7J.l-01 J3XXl'(_t;lrD J10dX;? ,1Lf t\~O t\Qt\ '3101L J9dBX? ,.i1ot\7A ~n JOTI~~ 3.1, ciJn~~ 'J(l')Y..9~f!X n J!.:,l'(_XlrD0f! t\f1X1 J? ,B03Xf. '1oy_7rb 't\(l')'(_~Y..Y.."fl t\r/XI J? ,B03Xf. ,.l-QXl.l- J?d1L 'J07JrD nrpTI7J'(_ J(l0.l-7JdX (XIX Jl/.Xjt\ r~ WTI~~ ·rn.i30~dX1BrDX11~ t\E1L t\!.:,l1QX1 ,.i 7JTI0U<:JY.. 't\!.:,l~1d.iX11LQ3 t\!.:,lt\3n0n~ X1AAX1Y..7Jrb nj~? 't\<:JX? t\~Xnrp JQO~Od1LX? 'Jt;i~0p t\ 10101\df.1,0 d~t\"fl t\(\').l-7Jdno~ XIXOY..;? J?Ad(l')3A J20t\rln-l ·)~y_Xlx Jl/.xv, rn.i30~.i0 mX1u9d.i J10 t\? 'J2,0t\n0 JrY..X1B13f! Jo7y_x t\(\')t\<:JA"fl J},oy_y_ou (,(\')t\9mny_ou f~ X? 'JOTI3Y..91L 1XJ.l-0f. JO.l-0131L0;? 'JOt\3A (\(\')t\3TI101L Ut\(l'(_'(_0'-13 J3Ltl/.(l3 1 I I .::<' \) J4 0.iX1d.i0 1xl/.<:JBOXy_X1X JX1Ho7sJ 01\ 13~ t\!.:,l~1d.iX11LQ3 Jnon9du (XIX JXl.l-XXlt\;? ,~ !.:,ld9 ·)o.iX1clx t\ 103X ni rn10.ixl/.ddX1 un t\(\')do 1 I I ' ' ;I ,.,, ' 1XJ.l-30hXlrD0 t\(l')f'(_10Xlt[ 'Xl13d;? Jd~ (XIX ?pd9J, px0X1j? f\00XJjB t\!.:,lAOOO'lnl/.~ (XIX ')1od7Bn3Y..? J20.i X1n0ndf. ".i :x;d3Bn3y_3, 't\9x1A.bX1drn X!j~Xlxdy, t\3X07t\"fl ,.i x;d7JX 'not\9u t\Xljd'f ,.i Jno7dnoe r,Xl;t0 ,.iXlx d~-l 't ·x;y_1rb J3.l-t\Ot\TIO 1xdo 0no<-i3Lt3n wnot\ I 1 ' ' /J ' .::<1\J I )l/.0;t J},O.l-0f! J20.l- f~ Jl0)3.l-1'(_01L 't\(\')Adt;i1L t\(l').l-U'X.1300 '-13 JXJ1L1L 1 t\ 1013.l-XJX l/.ol/. I ' ;4_' \ ~ I ~ /4 'JXlft\ b<:Jd1L 1Xl.l-3t\)XlrD J(.l-X"fl ,d;? ,~ Jl/.9) 'J100m 101\)BrD QO t\'(2 ,~T ,0},3B't\XldXln ~ 13gy_7.i0 t\ 10x;nno JO.l-t\od3). t\3 JOAA3rD u . X1do /4 1 ' / 1 O 'J(lQ.l-7JdX ciJn~~ OOTI9t\00t JOt\d~ Jfd(\')31\ 't\9.inrb t\000pdx 1x;.iw0mx3 , Y..Y.."fl 't\O'(_~rl ?.i t\Ot\3npxodu t\'t ,.iou ~ ,mi "~Qo.i f~ J?.ix;dx '7JY..X!X J20.iodg t\"f!.l- (0d3X I/.~~ t\ 101X!Y..Y..;? 13Y..7B rnB03)00 ~Y..Y.."fl 'd7J-l t\rrl x;.idx;Brb;? 't\},3'(_0rl no~1y„ J1? t\U0f. t\1010t\?TI0'fl ,.l-0\;) '1X!.l-30~3~ J(d.l-XJ1L 'f B1ou3u QO.i(;m x;X n Jooy_7.i QOX11L1L 1 ,01/.ny_9.if J~3'(_ 7d3X w-ld00.i0x; ,~'910.i J?-ldm-l ~~ p JJ{uvfo().;;;,cf a.{ fvx :ffi.opumaow-z1zmouivnM uo(). 1puzn 162 Keria V - 1 " 2003 In zdaj prizor iz Pandore. EPIMETH. EP IMEL. EPIMEL. PHIL. EPIMETH. EP IMEL. EPIMETH. PHIL. EPIMETH. PHIL. EP IMEL. PHIL. EP IMEL. EPIMETH. PHIL. EP IMEL. EPIMETH. EPIMETH. EPIMEL. PHIL. PROM. PHIL. PROM. EPIMETHEUS Wie suB, o Traumwelt, schčme, losest du dich ab. Entsetzlich sturzt Erwachendem sichjammer zu. Weiblich Geschrei? sie fluchtet, naher, nahe schon. EPIMELEIA Ai ai weh weh mir weh weh weh ai ai mir weh. Epimeleias Tone, hart am Gartenrand. Weh, Mord und Tod! weh M0rder! ai ai Hilfe mir! PHILERUS Vergebens. Gleich erfass' ich dein geflochtnes Haar. Im Nacken, weh, den Hauch des Morders fuhl' ich schon. Verruchte, fUhl' im Nacken gleich das scharfe Beil. Herr. Schuldig, Tochter, oder schuldlos, rett' ich dich. O Vater du! ist doch ein Vater stets ein Gott. Und wer verwegen sturmt aus dem Bezirk dich her? Beschutze nicht des frechsten Weibs verworfnes Haupt Sie schutz' ich, Morder, gegen dich undjeglichen. Ich treffe sie auch unter dieses Mantels Nacht. Verloren, Vater, bin ich. O, Gewalt, Gewalt. Irrt auch die Scharfe, irrend aber trifft sie doch. Ai ai weh weh mir. weh uns weh weh weh Gewalt. Geritzt nur? weitre Seelenpforten offn' ich gleich. O Jammer,Jammer! weh uns, Hilfe, weh uns, weh. PROMETHEUS Welch Mordgeschrei? im friedlichen Bezirke tont's. Zu Hilfe, Bruder, Armgewalt'ger, eile her. Beflugle deine Schritte, Rettender, heran. Vollende, Faust, und Rettung schmahlich hinke nach. Zuruck, Unsel' ger, toricht Rasender, zuruck. Phileros, bist du's? Unband'ger, diesmal halt' ich dich. LaB Vater los, ich ehre deine Gegenwart. Abwesenheit des Vaters ehrt ein guter Sohn. Ulrich von Wilamowitz-Moellendorjf: Kaj je prevajanje? EI1IMH0. ETIIMEA. ETIIMEA. IA. TIPOM. EI1IMH0EYI: wc; +ioswc; µ' tnsCJ-rpci.qnrr', ovdpcxw.. XčXl µ+iv uncxp µot OSlVOV tµmn-rst xcxx.6v· S+if,n' O:u-r+i cpuyci.ooc;· fon o' ou 7tp0CJW. ETIIMHAEIA dal: Lw µot. -/juCJSV 'Emµs'Astcx -ro'foo' tcp' epx.CJtV. cpsu cpsu O:nox-rsvd µs, cpsu cpovwv, O:p'1j~a:n:. L'Aspwc;; CJU o'fj-r' d; µci.pyov &'A'Aa vuv CJ' EXW. &cpsc; µ' &cpsc; · na:p6v-rcx CJ' doouµcxt n:ci.-rsp. O:nouCJLcxv ncxl:c; foSMc; a:LOsl: -rcxt n:cx-rp6c;. 163 164 Keria V - 1 " 2003 Za konec še vzorec omeqjenih morlaških trohejev, kot so videti v grš- kih anapestih: Fahre wohl, du Menschenvater, merke. Was zu wunschen ist, ihr unten fohlt es. Was zu geben sei, die wissen's droben. GroB beginnet ihr Titanen. Aber leiten zu dem ewig Guten, ewig Schčmen ist der Gotter Werk: die laBt gewahren. O'U oE: XtX.tpe:, rc6:'t'e:p 't'WV TCY)AO'(OVWV, 't'tX.u't'tX. olotX.x&dc;. uµac; µE:v OO'WV Ercl&uµ'fjcrtX.l &svlc; fo,(, x.tX."Awv zoLOtX.~e:v špwc; 't'ouc; X.tX.'t'Gt '(tX.ttX.V. 't'L oE: XP~ OOUVtX.l 't'LµtX. ,' fo-rt -ruxe:'tv "A0ovtX. &vYJ't'Otc;, µ6:x.tX.pe:c; XtX.'t'' '' O"Auµrcov fotX.crl. µe:ytX.'AYJyopLtX.l o' zµ~dve:L&' 6oov 't'l 't'tX.Voye:ve:'tc;. TO o' 60Y)'('/jO'tX.l rcpoc; 't'O oLx.tX.lOV 't'O 't'E: x.6:A"Aw't'ov 't's"Aoc; Ecr't't &e:wv · olc; XP~ cre: &s'Aov't'tX. m&fo&tX.l.