PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze __ ŠTEV.—NO. 630._ CHICAGO, ILL., dne 9. oktobra (October 9), 1919. LETO_VOL. XIV. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST.. CHICAGO. ILL.—Telephone, Lawndale 2407 KULTURA IN PREHOD V SOCIALIZEM. V mrzlični razburjenosti naše dobe se ni preveč čuditi, da prihaja marsikaj iz ravnotežja, kar se je zdelo popolnoma utrjeno in uravnano. Veliki duševni potresi, kakršne so povzročili naši dnevi ne morejo miniti brez posledic, in vsakdo jih danes lahko opazuje. Tudi socializmu ni prizanesel ciklon, ki je zdivjal preko sveta, in v več kakor enem oziru mu je nanesel neizmerno škodo. Med drugim je v mnogih krogih omajal temeljne nazore in zanesel zmedo v pojme o bistvu socializma samega, tako da izgleda v mnogih slučajih, kakor da niso imeli z razlaganjem socializma prav njega ustanovitelji in učitelji, temveč nasprotniki. Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli na tem mestu analizirati vse pomote, ki so se vrinile v socialistično gibanje največ z ozirom na taktiko, pa tudi z ozirom na njega tolmačenje. Za danes naj se pobavimo le z enim vprašanjem: Kakšna je zveza med socializmom in kulturo? Za večino nasprotnikov je bil odgovor na to vprašanje zelo enostaven. "Socializem je proti-kulturen', so dejali, in s tem je bilo vse opravljeno. V svojem zaključku je bila ta kritika imenitna. Ako se posreči dokazati, da je socializem res na škodo kulturi, tedaj je njegova usoda zapečatena. Napredek kulture je napredek človeštva. Ako je zakon evolucije resničen, tedaj je napredek neizogiben, kajti vsaka nova stopnja razvoja Je nov kos napredka. Razvoj in napredek se krijeta. Vsa tista filozofija, ki se trudi dokazati, da se suče vse le v kolobarju, pri čemer se nikamor ne pride, kakor na plesu, kjer se vrti in vrti, a vedno le na enem mestu, je brez podlage in vsa dejstva prirodoslovja v najširšem pomenu besede so jo popolnoma ovrgla. Da je nastala zemlja, katere nekdaj ni bilo, da so se na njej izvršile silne evolucije, ki so več kakor enkrat popolnoma izpremenile njeno lice, da se je na njej razvilo oraanično življenje, da je iz enoceličnega bitja nastalo mnogocelično, da se je preselilo iz morskih globočin na suho in se tukaj dalje razvijalo v sesavce pa do človeka, se ne more imenovati skakanje na enem mestu. Ves ta razvoj kaže določeno črto, ki sicer ni pravilna ravna linija, temveč se včasi vije in krivi in posega nazaj in se lomi v kotih, katere splošna smer se pa vendar vse bolj in bolj oddaljuje od izhodne točke, to se pravi: Drži vedno naprej. Kakor se ne more tajiti napredek sam na sebi, se pa tudi ne more tajiti napredek v kulturi. Saj se za človeka napredek sploh najjasneje izraža v kulturi. Da ni današnja kultura na tisti višini, na kateri bi jo radi videli, je res, ali to ni dokaz, da sploh ni napredovala, temveč da se je baje le vrtela v krogu ali pa na tak način kakor mesec okrog zemlfe. Kultura Asircev in Ba-biloncev, kolikorkoli dovoljuje kritike, je bila vendar bistveno drugačna od kulture jamskega človeka ali one mnogo naprednejših polbarba-rov, ki so gradili svoja bivališča na kolih po jezerih. Bila je bogatejša, dajala je človeku večje udobnosti in več varnosti, obsegala je večje znanje, torej je bila vsekakor višja. Grška jo je zopet prekašala. Pa cenimo antiko kolikor nam je ljubo, moramo vendar priznati, da je kultura naše dobe zopet višja, kar je naravno, ker ima mnogo več sredstev na razpolago. Zmota mnogih ideologov je v tem, da smatrajo kulturo za plod posameznih velikih duhov, pa prezirajo, da je tudi ona v glavnem plod razmer, kakor človek sam. Označevati kulturo po posameznih duševnih velikanih pomeni prav toliko kolikor reducirati vso zgodovino na kralje in cesarje in na vrsto, v kateri so si sledili. Če priznamo napredek kulture in nujnost tega napredka, z drugimi besedami njega odvisnost od Zakona razvoja, pa spoznamo, da mora naposled podleči vsaka sila, ki je kulturi sovražna. In če bi bil socializem res nasproten kulturi, bi bilo vse njegovo stremljenje brezupno. Toda trditev ni dokaz. Nihče ni bil doslej še tako srečen, da bi bil dokazal nekulturnost socializma in njegovo nevarnost za splošno kulturo. Resnica je baš nasprotna. Socializem daje podlago za višjo in boljšo kulturo. Priznali smo, da je sedanja kultura višja od preteklih. Priznati je pa tudi treba, da ni najvišja, za katero je človeštvo sposobno in da si v ideji, a na podlagi znanih dejstev lahko ustvarimo mnogo lepšo in dragocenejšo kulturo. Ali kultura izhaja iz razmer. Tista, ki so jo ustvarile sedanje razmere, je med nami. Imamo jo in uživamo jo. Ako hočemo drugo, nam je treba drugih razmer. Ker pa je človek ne le plod, ampak tudi stvarnik razmer, se mora.sam pobrigati, kolikor je pač v njegovih nočeh, da pride do razmer, iz katerih se more poroditi tista boljša in lepša kultura, po kateri hrepeni. Kapitalizem je splodil svojo kulturo. Poznamo jo. Taka je, kakršna mora biti kot posledica faktičnih razmer. Drugačne ne more ustvariti. Lahko izpremeni podrobnosti, zboljša malenkosti, temelja pa ne more premakniti, ker je sam temelj. Za drugo kulturo je treba drugega temelja. Tega daje socializem. Nadomestitev kapitalizma s socializmom pomeni izmenjavo fundamenla, pomeni izpre-membo razmer. Vprašanje je le, ali je temelj, ki ga ponuja socializem, res boljši od kapitalističnega. Na to bi se lahko odgovorilo, da je socializem sam nujna posledica razvoja, in da torej ni njegova stvar odgovarjati, kakšen da bo sad drevesa, ki mora zrasti — hočeš ali nočeš. Toda to bi se lahko zdelo kot slaboten izgovor, in tega ni treba socializmu. Vseh podrobnosti bodoče družbe seveda ni mogoče razlagati, ker jih ne more nihče predvideti in ker si tudi novi rodovi ne bodo dali predpisovati od sedanjih, kako naj škrope ulice in kdaj naj hodijo na kosilo. Vendar pa ni socializem v tako gosto meglo zavita misterioznost, da ne bi bilo mogoče spoznati njegovega značaja vsaj v jedru in v glavnih obrisih. Socializem prinaša boljšo organizacijo družbe, s tem boljšo porabo sredstev in kot neizogibno posledico varnejše in bogatejše življenje. Materijalne razmere postanejo za vse človeštvo ugodnejše. To so tla, na katerih ima kultura vse ugodnejše pogoje, kakor v sedanji družbi. Kultura se lahko razlaga kot predvsem nemateri-jalna reč — saj je bila razlagana že na vse mogoče in nemogoče načine — toda brez materijalnih sredstev le ne more izhajati. Ako ne bodo ta sredstva služila kakor sedaj le sebičnim namenom posameznikov, ampak vsej družbi, je precej umevno, da bo njih poraba bolj sistematična kakor sedaj in da bodo vsled tega tudi uspehi znatno drugačni. Ali medtem ko ne more biti nobenega dvoma o takih rezultatih v dovršeni socialistični družbi, se vendar lahko vpraša, ali se ne zgodi vmes kaj takega, kar bi moglo prizadeti kulturi prehude rane, jo pahniti tako daleč nazaj, da bi bila od uničevanja povzročena škoda večja od koristi, ki bi jo bilo pričakovati šele za pozno prihodnost in morda celo spraviti socializem sam v nevarnost. Ako se prihaja resno s tem vprašanjem, ga ne more niti socialist meni ni tebi nič odkloniti. Sedanji časi so taki, da se mora celo sam baviti vsaj s podobnimi vprašanji. Važen je končni cilj socializma, važna je pa tudi prehodna doba. Nikakor ne pravimo, da je mogoče ves prehod predpisati in mu začrtati vsa pota in vse stezice. Metode, ki so mogoče in metode, ki so potrebne, so odvisne od premnogih faktorjev. Ali več ali manj so odvisne tudi od tistega činitelja, ki nastopi v tej dobi najbolj aktivno — od socialistov, od socialističnih organizacij, strank itd. Naloga socializma je ustvaritev in ureditev nove družbe. To je pozitivno delo, stavbinsko delo. Za zgradbo nove družbe je treba tal in materij ala. Samo razdiranje torej nikakor ne zadostuje. Gotovo je treba mnogo demolirati, ali razdiranje samo na sebi ni glavni namen. Ta je ustvarjenje. In kadar se ruši, je treba vedeti, kaj in koliko naj se poruši, da se najbolje posluži stavbinskemu namenu. V zgradbo nove družbe spada tudi kultura. Neprevidnemu razdiralcu bi se lahko zgodilo, da bi razdiral in razdiral v gorečnosti svojega poklica, pa bi nenadoma opazil, da je uničil tudi tisto, česar najbolj potrebuje za izvršitev svoje prave naloge. Kadar je vse demolirano, je prepozno spoznanje, da bi bila opeka, ki je razbita, železje, ki je zavrženo, les, ki je požgan, nujno potreben za novo hišo. Potem pride tudi obžalovanje, da so bile v prvi strasti razdejane dragocenosti iz same jeze, ker so prej služile drugim, pa bi bile sedaj lahko koristne vsem. Taka nevarnost obstaj a vedno v dobi velikih prehodov iz starejših v novejše družbe. Tudi ob prehodu iz kapitalizma v socializem obstaja. Krščanstvo v svojih prvih idejah je pomenilo gotovo napredek napram tedanjim vladajočim razmeram. To dejstvo, ne pa Konstanti-nova zastava mu je zagotovilo zmago. Ali še danes žaluje svet za dragocenostmi antike, ki jih je uničilo to boljše krščanstvo, ki je pač prav kmalu postalo slabše. In da je danes na svetu marsikaj dobrega, kar je vredno ohraniti in česar se bo tudi socialistična družba lahko z uspehom posluževala, je treba priznati. Vedno, zlasti pa v dobi prehoda morajo socialistične sile imeti pred očmi, da ni cilj razdiranje, temveč ustvarjanje in da je socializem poklican podati svetu višjo kulturo, torej se izognili vsemu, kar bi mu moglo to nalogo otež-čati ali pa celo za dolgo dobo onemogočiti Na Portugalskem je baje zopet revolucija od zadnjega torka sem. Največji križ s temi revolucijami je ta, da se nikdar ne ve, kdo jih vodi in zakaj nastajajo. Portugalska in Španija sta v tem oziru povsem podobni malim južno ameriškim republikam, kjer enostavno nekaj manjka, če ni par mesecev nobene revolucoije, pri čemer tudi nič ne de, če ima revolucija najbolj reakcionarne namene. Nenavadna čast je doletela angleškega prestolonaslednika, princa Waleškega. Indijanci iz leth-bridgeskega okraja v Kanadi so mu podelili naslov "Rdeča vrana". Tudi ime "Chief Many Smiles" je dobil. Pri podelitvi teh naslovov so se izvršile vse ceremonije, ki so za tak slučaj v navadi pri Indijancih. Ni se mu torej treba bati, da bi bili naslovi neveljavni. O konvenciji J. R. Z. V četrtek je Jugoslovansko Republičansko Združenje zaključilo svoj tretji redni zbor v Clevelandu. Delegati so se razšli na vse strani Amerike, da poneso rezultate zborovanja domov in pripravijo tla za novo delo. Z velikim zadoščenjem se lahko oziramo na ta zbor, ki ostane pač vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Naši dnevni listi so obširno poročali o njegovem delu in zapisnik, ki izide v tisku, poda jasno sliko posvetovanj in sklepov, katerih pomen sega daleč preko današnjega dneva. Ni torej naša naloga, da bi na tem mestu podajali poročilo in se bavili s podrobnostmi. Vendar pa se je treba ozreti na njegovo delo v splošnem in si podati odgovor na vprašanje u-spešnosti in plodovitosti. Preden se je pričelo meritorno zborovanje, je sijajna manifestacija pokazala, kako globoko se je vkoreninila ideja Republičanskega združenja v srca clevelandskih Jugoslovanov, zlasti Slovencev. Za celo šumo zastav je korakalo v nedeljo popoldne po St. Clair Avenue in po najlepših delih mesta pettisoč ljudi, katerim so sledili avtomobili z otroci, medtem ko je na tisoče drugih delalo špalir po ulicah ali pa sledilo sprevodu po uličnih hodnikih. Zaključila se je manifestacija s shodom, na katerem je bila udeležba tako velika, da velika dvorana "Moos" ni zadostovala za vse občinstvo, ki se ga je hotelo udeležiti. Vodil ga je brat Petrovič zelo okretno. Sodelovala je godba in pevska društva iz Clevelanda in Detroita. Zbor je pozdravil cle-velandski župan Daviš, čigar govor je naredil na vse navzoče velik vtisk, zlasti ko je izjavil, da ne bodo, dokler traja sedanji industrijalni boj v jeklarski stroki, nobeni profesionalni stavko-kazi pripuščeni v Cleveland. Občinstvo mu je za te besede priredilo burne ovacije in pravi duh zbora je postal hipoma jasen. Potem so govorili za Hrvate brat Krešič, za Srbe Lučič in za Slovence Etbin Kristan. Govorniki niso tekmovali s frazami, kar je sicer žal zelo razširjena navada med našim narodom, arrjpak razmeroma kratki govori so bili jedrnati in tehtni. Zasedanje zbora se je pričelo v pondeljek dopoldne. Po dovršenih opravkih rutine je podal tajnik svoje poročilo, ki je jasno pričalo, da je bilo tekom leta opravljeno veliko del in da so bili tudi uspehi z ozirom na težke razmere časa veliki. Tudi "Yugoslav Information Bu-reau" v New Yorku je podal svoje poročilo, iz katerega je bilo razvideti, da je bila ta institucija zelo koristna za naše naloge. Nadzorni odbor pa je poročal, da je našel po vestnem pregledu vse poslovanje v najpopolnejšem redu. — Vsa poročila je zbor vzel na znanje. Godina je imel referat o bodočih nalogah organizacije. Tukaj se ne moremo baviti z vsemi podrobnostmi njegovega poročila in njego- vih predlogov. Ce je mogel kdo prej imeti kakšne dvome o tem, se je po poročilu lahko prepričal, da ni Jugoslovansko Republičansko Združenje le organizacija od danes do jutri in da nikakor še ne more misliti na to, da bi šlo v "zasluženi pokoj". Neštete naloge še čakajo na izvršitev in se neprenehoma množe. Vsako dovršeno delo poraja potrebo novega dela, kakor je vsak sad obenem tudi seme. Prvotnim nalogam se pridružujejo druge, na katere ni bilo v začetku misliti, ki pa vendar postajajo čim-dalje važnejše. Vprašanje je, ali naj se organizacija odloči, da razširi svoj delokrog in ustreza spoznanim potrebam, ali pa naj se omeji'na to, kar je mogoče izvršiti s skromnimi sredstvi. Poročevalec je priporočal, da napne Združenje svoje sile, kolikor je mogoče, in konvencija mu je s sprejetjem njegove rcsolucije pritrdila. To pomeni za organizacijo več dela in večje napore. Toda sodeč po dosedanjih izkušnjah, ne ostane resolucija mrtva. Razume se samo po sebi, da ne sme dosedanje delo trpeti. To se mora nadaljevati, dokler ne bodo doseženi tisti cilji, za katere se je Jugoslovansko Republičansko Združenje ustanovilo. Vprašanje, koliko časa je za to treba, ne more igrati odločilne vloge. Ako je cilj dober, mora biti dosežen — če ne danes, pa jutri, če ne jutri, pa pojutršnjem. V tem oziru ni dvomiti, da bo organizacija v vseh svojih delih izpolnjevala svojo' dolžnost do zadnjega. To obsega seveda v prvi vrsti organizatorično in agitacij sko delo. Združenje je mogočno napredovalo in se razvilo v veliko silo, toda za delo ostaja še vedno dosti polja. Zlasti velja to za agitacijo med Hrvati in Srbi, ki so na zboru sami izrekli željo, da se v njihovih vrstah čim bolj okrepča agitacija. Ali pri samem delu je organizacija spoznala, kako se množe potrebe in kako rastejo naloge naravnost iz tal, če naj ne ostane jugoslovanska država zadovoljna s tem, da se je ustanovila, ampak če naj jugoslovansko ljudstvo res doseže toliko sreče, da bo moglo biti zadovoljno s svojim novim življenjem. Za zboljšanje ljudskega položaja pa je treba v Ameriki obstoječi organizaciji skrbeti tukaj in tam, v Ameriki in v domovini. Skoraj samo od sebe se javlja vprašanje priseljevanja in odseljevanja. Predobro je znano, kako lahko postajajo izseljenci žrtve brezvestnih profitarjev, katerih ne boli srce, če potegnejo človeku tudi zadnji cent iz žepa. Organizacija si pridobi veliko zaslugo, če ukrene kaj za varstvo teh ljudi. Marsikaj se je v tem oziru že storilo, a še več bo treba storiti. Da se dosežejo čim boljši uspehi, bodo morali sodelovati vsi deli organizacije, eksekutiva, glavni urad, okrajne in krajevne organizacije in članstvo. Sadovi ne bodo izostali, in korist bo imelo ljudstvo samo. Več ali manj je s tem v zvezi občevanje s starim krajem in zaščita ondotnih splošno narodnih interesov. Zunanja trgovina Jugoslavije je na primer izredno važna zadeva, ne le za vlado ali za posamezne podjetnike, temveč za ves narod. Seveda mora biti postavljena na tako podlago, da more imeti narod koristi od nje. Ako se zgodi, je pa treba nadalje skrbeti, da se ne vsesajo vanjo pijavke, ki mislijo le na lastni čim večji dobiček, pri čemer postane narod lahko molzna krava. Če dobi potrebo podporo od članstva, stori Združenje tudi v tem oziru lahko veliko dobrega zlasti kt posredovalec med domovino in to deželo. Jugoslavija bodi država ljudstva, država srečnega in zadovoljnega ljudstva. Za ta namen je potrebno, da se opravlja vse delo kolikor mogoče sistematično. Velika težava je v tem, da primanjkuje strokovnjakov na neštetih poljih, ne le visoko kvalificiranih učenjakov in tehnikov, ampak tudi delavcev raznih strok. Naše kmetijstvo na primer je večinoma skrajno zaostalo in po mnogih krajih tako primitivno kakor pred stoletji. Čudežev ni mogoče delati, toda marsikaj bi se lahko storilo z dobro voljo in metodo. Marsikdo, ki se hoče vrniti v domovino, bi si tukaj lahko pridobil znanja, ki bi tam koristilo njemu samemu in splošnosti. Tudi za industrijsko delavstvo je marsikatera prilika, ki bi se lahko uspešno porabila, če vzame organizacija v roke stvar, ki presega moči posameznika. To so nekatere tistih nalog, na katere je eksekutiva že davno mislila in katerim je sedaj tudi konvencija posvetila svojo pažnjo. Od vzajemnega dela vseh bo odvisno, koliko uspeha se na tem polju doseže. Izredno zanimivo je bilo Mihajlovičevo poročilo o mejah Jugoslavije. Osnovano je bilo na temeljitem študiju vseh tozadevnih vprašanj in je pddalo zboru bogat materijah Njegova skrbno izdelana resolucija je bila tako zadovoljiva, da je zadostoval le neznaten stilističen amend-ment in jo je zbornica z zadoščenjem sprejela. Predem se je sešla konvencija, je bilo po znanih nasprotniških listih citati vsakovrstna natolcevanja, izvirajoča iz gole hudobnosti, katere imajo razni patri in fratri na kupe v zalogi. S poročilom in s sprejeto resolucijo so vse take prijazne insinuacije ovržene. Sicer se pa zboru sploh ni zdelo potrebno reagirati na podobne zlobno-sti, s čimer so delegati izpričali, da predobro poznajo nizke motive, iz katerih izhajajo taki zahrbtni napadi. Zapisnik zbora izide v tisku in javnost bo imela priliko, da se natančno pouči o vsem delu zbora. Pri tem je vsem čitateljem prav posebno priporočiti omenjeni referat brata Mihajloviča, kakor tudi resolucijo. Oboje je dragocen \ir za natančnejše spoznanje vsega vprašanja, ki je veliko bolj kompicirano, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Velika vrednost tega dela je v tem, da skru-pulozno išče pravičnost, pri čemer se pa skrbno varuje vsakega šovinizma. To se izraža zlasti v tonki, o kateri je v nekaterih krogih danes kaj težko govoriti. Resolucija odklanja vse, s čimer bi se mogla prizadeti krivica Bolgarom, katerim se mora nasprotno olaljšati pot, da se pridružijo Jugoslaviji, kjer je njih pravo mesto. Najvažnejše del konvenčnih nalog je bilo pač sklepanje o političnem, gospodarskem in socialnem programu za Jugoslavijo. Tudi to delo je zbor opravil z izčrpnimi referati, debatami in resolucijami, ki so bile sadovi tega temeljitega dela. Vrednost sprejetih resolucij ni omejena na današnji dan in ima seveda pomen za ves narod, v prvi vrsti v domovini. Konvencija kajpada ni mogla izdelati podrobnega načrta za u-stavo Jugoslavije, ali kar je naredila, daje jesen pojem o tem, kaj smatrajo napredni ameriški Jugoslovani za potrebno za svoj narod in za kaj so pripravljeni delati in se boriti. O tem delu izpregovorimo posebej, ker ne zadostuje, da se le splošno omenja. Na njem se pravzaprav temelje vse bodoče naloge Jugoslovanskega Republičanskega Združenja. Kdo bo zmagal? V jeklarski industriji traja stavka že tretji teden, toda odločitve na to ali ono stran ni še na vidiku. Uradniki jeklarskega trusta trdijo, da je stavka že zlomljena in da se vedno več delavcev vrača na delo, medtem, ko organizatorji in uradniki raznih unij, ki vodijo stavko, zatrjujejo, da se stavkarske vrste množe in s tem prihaja vedno več upanja za zmago najbolj izkoriščanemu delavstvu v tej republiki. V vsakem boju prorokujejo nasprotujoči si elementi zmago za sebe in poraz nasprotniku. Evropske in druge države, zapletene v zadnji vojni metež, so delale tako, in taka prerokovanja so se ponavljala vseskozi v zgodovini. Celo naši ameriški socialistični agitatorji so se vestno držali te taktike in so pred vsakimi volitvami vedeli povedati, koliko socialističnih kongresnikov, senatorjev in governerjev bo izvoljenih. V vsaki večji stavki so unijski organizatorji delavstvu zatrjevali, da mu je zmaga zagotovljena ; ali če ta zmaga ni prišla, tedaj je med poraženim delavstvom nastala reakcija in poizkusi ponovno organizirati tako delavstvo so bili v veliko slučajih neuspešni. V poraženo delavstvo se naseli vera, da je bilo od voditeljev stavke izdano, in da se tako domnevanje utrdi, vestno skrbe provokaterji v službi kapitalističnih interesov, razni demagogi in prenapetneži ter velikokrat tudi razni korumpirani unijski uradniki. Kralj jeklarskega trusta, Elbert H, Gary je prepričan, da bo stavkujoče delavstvo v tovarnah njegovega kraljestva poraženo, in ta njegova vera je mnogo trdnejša, kakor pa vtera John Fitzpatricka in Fosterja v zmago tega delavstva. Okoli štiriindvajset mednarodnih unij vodi stavko v jeklarski industriji in med njimi ni take solidarnosti in discipline, kakor v direktoriju United States Steel Corporation. V Ameriški federaciji dela, v katero spadajo vse unije, ki vodijo to stavko, se tudi vrši frakeijski boj, kakor v vseh drugih strankah in organizacijah. Tudi v zgradbo Petrove cerkve na skali je prišel razdor. Odrešenik ameriških katoliških Slovencev piše v svojem glasilu: . .katoliški časopis napada katoliški časopis. Duhovnik napada duhovnika. Katoliški lajiki voditelji se bore proti katoliškim lajikom voditeljem. Torej — kraljestvo, razdeljeno samo v sebe." Mlajša katoliška duhovščina na Češkem zahteva odpravo celibata in mladi kaplani na Slovenskem se jim pridružujejo v tej zahtevi. Ako so prišli razdori v vse organizacije in stranke, je pač najmanj čudno, da prihaja needi-nost tudi v vrste največje delavske organizacije, American Federation of Labor, ki je po svojem ustroju popolnoma zastarela za današnje razmere. In ta organizacija je danes v boju proti najpopolnejšemu in najmogočnejšemu trustu na svetu. Če bi trdili, da vlada med kapitalisti idealna solidarnost, bi to ne bila resnica, kajti tudi med njimi je boj, konkurenčni boj. Toda njihova mašina za boj proti delavskim interesom je kolosalna in v tem boju so kapitalisti v ogromni večini med seboj edini ker so jim interesi skupni. Mogotci jeklarskega trusta vedo, kaj je strategija, pa jo na vse mogoče načine vporabljajo tudi v sedanji stavki njihovega delavstva. Na zelo premeten način zabijajo zagojzdo med ameriško in inozemsko delavstvo, ki je vposljeno v jeklarski industriji. V tem delu jim pomaga vse veliko "metropo-litansko" časopisje in lokalni dnevniki in tedniki, ki izhajajo v krajih, kjer ima trust svoje obrate. To delo razdvajanja niso pričeli vršiti šele sedaj, ampak ■ ga sistematično izvršujejo že večje število let. Trust i: je importiral v svoje tovarne in rudnike cele horde i inozemskih delavcev iz krajev, kjer je ljudstvo najbolj nevedno in radi tega nazadnjaško in nezavedno. Iz takega ljudstva se da kovati lep kapital in jeklarski magnatje so to razumeli. Jeklarne so bile prava pekla in zasužnjevalnice delavstva. Dolge delovne ure in naporna dela so ubijale delavstvu vsak čut samozavesti. Za čitanje ni imelo nobenega časa na razpolago. O strokovnih organizacijah to delavstvo, večinoma priseljeno iz agrarnih krajev Evrope, ni imelo nobenega pojma. Beseda socializem pa jim je bila nekaj groznega, beseda, ki so jo sovražili in se je bali ob enem. Jeklarski kralji so bili previdni, pa so skrbeli, da je imelo njihovo delavstvo tudi duševno razvedrilo, kateremu mi pravimo poneumne-vanje, v cerkvi. Kjerkoli se nahajajo tovarne jeklarskega trusta, tam se dvigajo stavbe katoliških, pravoslavnih in drugih crkva, katere podpira ta trust, toda ne "v večjo čast in slavo božjo", ampak zato, ker ta verstva vestno izvršujejo nalogo, ki jim je dana od denarnih interesov. Zato je bila agitacija za socializem in strokovne organizacije ravno med delavstvom jeklarske industrije najtežja in takore-koč brez vsakih uspehov zadnjih par desetletij. Saj za dokaz tega ni treba drugega, kakor da pogledamo v tiste naše naselbine, kjer so slovenski delavci po večini vposljeni v tovarnah jeklarskega trusta. Napredna misel ni mogla prodreti nikamor, pač pa je cvetel klerikalizem, nevedno maso pa so izrabljali razni tolmači, mazači, agentje itd- Tako bi šlo še dolgo časa naprej, če bi ne bilo zadnje svetovne vojne. Vojna pa je zrevolucionirala tudi glave jeklarskih delavcev, ki so se pričeli zavedati, da so ljudje in kot taki opravičeni do človeških pravic. In trust sedaj dokazuje, da to niso ljudje, ampak neumna inozemska raja, ki nima pojma o ameriških institucijah, ki sovraži vse, kar je ameriškega in je raditega nepristopna amerikanizaciji. Ta raja si je prislužila denarja, ogromne svote denarja, katerega pošilja v kraje, iz katerih se je naselila, ali pa se vrača sama nazaj, obložena z ameriškimi bankovci. Ameriški delavci, o, to so povsem drugi ljudje in ti so na strani trusta v njegovem sedanjem boju proti "inozemskim elementom". Da, mnogo ameriških delavcev je res na strani jeklarskih magnatov, ker so najeti nalašč za take slučaje; drugi, ki so s trustom, so bosi, superinten-denti, višji in nižji uradniki, in ljudje, ki upajo s klečeplastvom priti na boljše pozicije. Vsled žuženj-skih razmer v tej indutriji ameriško delavstvo ni iskalo dela v jaklarnah in jih trust tudi želel ni, ker je preferiral "maso" iz zapadne in vzhodne Evrope, črnce in Azijate. Kar je bilo Amerikancev, so bili rokodelci ali pa uslužbenci prej omenjenih vrst. V vojnem času je prišlo v jeklarng več ameriškega elementa, v inozemsko delavstvo pa več amerikanizacije, toda ne povsem take, kakoršno hoče trust. Pred par leti se je prvič resno pričelo delo za organiziranje delavstva v jeklarski industirji v Amer. Federation of Labor. A. F. of L- ni nikakoršna anarhistična ali sindikalistična organizacija, ampak njeni voditelji vseskozi povdarjajo, da stoji strogo na principih ameriške konstitucije in dokazov za te trditve jim ni treba iskati. Kljub temu pripovedujejo sedaj trust-janski agentje od Garyja doli, da ima ta štrajk namen vreči ameriško vlado in vpeljati sovjetski sistem ; na kratko rečeno: ta štrajk je začetni poizkus revolucije v Zedinjenih državah. Tako trdijo tisti, ki so z žulji te raje nakopičili miljone in iz miljonov miljarde. Na drugi strani trdijo unijski voditelji, da delavstvo ne zahteva kakih revolucionarnih sprememb, ampak v prvi vrsti skrajšanje delavnika na osem ur in pravico skupnega pogajanja z družbami. Ni dosti, kar zahteva to delavstvo v sedanjem štrajku, vendar pa bi dosega teh zahtev porodila v bližnji bodočnosti nove zahteve. Ravno to je tisto, česar se trust boji, pa je napovedal boj do skrajnosti delavskim organizacijam. Jeklarski trustjani pripovedujejo svojim kapitalističnim tovarišem v drugih panogah industrije: "V vašem interesu je, da ste v tem boju z nami, kajti če se nam posreči poraziti ta štrajk, bo tudi boj v vaših obratih proti organiziranemu delavstvu ložji.'' Skoro tri tedne traja že štrajk in odločitve še ni. Vse veliko in malo časopisje, razun unijskega in socialističnega, je na strani trusta. Unijski voditelji sedaj pripovedujejo, da so državne in zvezne zbornice, občinski zastopi, okrajni in državni uradi večinoma na strani trusta, da preganjajo delavstvo, ga zapirajo in provocirajo na vse mogoče načine- Obžalovati je le, da tega ti agitatorji in uradniki ne vedo pred volitvami, ampak samo v času stavk. Družbe imajo najetih na tisoče deputijev, kateri so oboroženi do peta, in ti ljudje so poklicani, da vzdržujejo mir in red ter varujejo, privatno lastnino. Pred par dnevi pa so listi poročali,- da so nekateri teh "varuhov" reda in mira ponoči prirejali roparske pohode po trgovinah ter ropali ljudi po ulicah. Nobena tajnost ni, da so ti "varuhi" po večini karakterji iz nižin življenja, pripravljeni za denar ubijati družinske očete,.ki nimajo nad seboj drugega greha, kakor da zahtevajo za svoje družine boljš kos kruha in omi-Ijenje suženjskih razmer v industrijskih peklih. V sedanjem boju so delavstvu najnevarnejši nasprotniki provokatorji, ki ga hočejo navajati na razne revolucionarne poizkuse in ravno to je, kar želi trust, kajti za udušitev štrajka se bi potem porabilo brutalno silo. Na drugi strani provocirajo delavstvo kompanije same s svojimi izzivanji in razumljivo je, da delavstvu semintja zavre kri in ga unijskim voditeljem ni mogoče kontrolirati. Skebje, izzivalno obnašanje kompanijskih uradnikov, brutalni nastop puškarjev, vse to so stvari, ki vzbujajo gnjev v čutih štrajkujoče^a delavca. Zato so ob vsakih štrajkih pojavljajo nemiri in seveda se razume, da se štrajkarji tisti, ki jih povzročajo. Protidelav-ski listi pa vselej pozabijo pojasniti, kdo je izzval nemire; ne, ne vselej; največkrat se pronajde, da so nemire zakrivili "inozemski elementi", ki nimajo smisla za "red in mir." Zgodovina razrednega boja med delom in kapitalom v Ameriki se v tem štrajku vse skozi ponavlja. Množica organizatorjev, sposobnih in nesposobnih, na tone cirkularjev, shodi, manifestacije, preiskave, milica, puškarji, policija, vojaštvo, sodišča, vse je v akciji. , Če bo ta stavka izgubljena za delavstvo, tega ne bo toliko zakrivil Gary, ampak miljoni ameriških delavcev, ker nočejo prilagoditi svoje organizacije in načina boja novim razmeram v novem času. A- F. of L. razpolaga z ogromnimi sredstvi, ki bi jih lahko porabila za vzgojo delavstva med štrajki in mu utrjevala razredno zavest- Za ne j več ji greh A. F. of L. se ho v delavski zgodovini štelo njeno zanemarjenje politične akcije, kajti to zanemarjenje je direktno v prilog kapitalističnim interesom. In zato je v njej tudi frakcijski boj med starokopitnimi nazori Gom-persove mašine in naprednejšimi elementi za spre-menitev ustroja in taktike A. F. of L. Jeklarski trust bo morda izšel iz tega boja zmagovalno, toda končnemu porazu ne ubeži več. Tudi mu je prešla doba, ko se je dalo tole inozemsko rajo, nezavedna kakor je, izkoriščati do skrajnosti za kopičenje ameriškega narodnega bogastva, katerega pa danes še ne lastuje narod. Delavstvo v tej stavki ne bo dobilo vsega, kar zahteva, pa tudi poraz ne bo popoln- Če ne pridobi nič druzega, kakor osemumi delavnik, je že to velik korak naprej, kajti na raz- j polago bo imelo več časa za čitanje in izobrazbo in temu bo sledilo Spoznanje, da leži rešitev delavstva j v strokovni in politični organizaciji. Kajzer je sanjal o svetovnem gospodstvu, za ta- i ko gospodstvo pa je bilo treba zmag. Kakor Gary, je ' bil tudi on prepričan v zmago njegovih armad. In i kaj je danes kajzer? In kaj bodo jutri drugi kajzer-ji, finančniki in tisti, ki imajo še krone na glavah! ' Slovenski delavci, tisočkrat so vam razni naši j agitatorji ponavljali: Organizirajte se in učite se J spoznavati pomen organizacije. Vselej, kadar ste v | boju za izboljšanje položaja, naletite na odpor ka- 1 pitalistične organizirane sile. Že davno bi morali spoznati, da je vaše mesto v strokovnih organizacijah in v J. S. Z. in že davno bi morali postati agi- : tatorji za razširjanje tega lista, ki se bori na čelu J. S. Z. za vaše interese. Zc- Program Komunistične stranke. _ * Ruski socialisti in nekateri elementi, organi-zirani v socialističnih federacijah, katerih člani prihajajo iz stare Rusije in so se po odslovitvi iz socia- j listične stranke organizirali v "Komunistični stran- : ki", so sprejeli na svoji konvenciji v Chicagi pro- j gram, ki ga priobčujemo v naslednjem: Program se glasi: "Komunistična stranka je izraz razrednega bo- , ja delavcev proti kapitalizmu. Njen cilj je voditi ta 3 boj za osvojitev politične moči, strmoglavljenje ka- j pitaiizma in uničenje buržvazne države. Komunistična stranka se pripravlja za revolu- i cijo v taki meri, da razvija program za takojšnjo ak- * cijo, izražujoča razredni boj proletariata. Ti boji morajo biti navdhanjeni revolucionarnim duhom, :' in morajo služiti tej svrhi. Komunistična stranka je v svojem temelju stranka akcije. Delavstvu daje zavest o njegovemu potlačenju, o nemogočnosti izboljšanja njegovih razmer pod kapitalizmom. Vodi boj delavstva proti ka- j pitalizmu, razvijajoča se v popolnejšo obliko in svrho v masni akciji revolucije. Komunistična stranka smatra, da je razredni boj v svojem jedru političen, to je, da je boj za osvajanje državne moči. a) Komunistična stranka bo imela na čelu svoj dosledni apel za proletarsko revolucijo, boje za od-stranjenje kapitalizma in vpostavljenje proletarske diktature. Ko bo opozicija buržvazije uničena, razlaščena in stopnjema izenačena v delavske skupine, ' preneha proletarska diktatura, in ko izumre država, prenehajo tudi razredne razlike. b) Sodelovanje pri parlamentarnih kampanjah (volitvah), ki so v splošnem boju delavstva sekundarnega pomena, služi le v namen revolucionarne propagande. c) Parlamentarni zastopniki komunistične stranke ne bodo predlagali ali podpirali reformnih ukrepov. Parlamenti in politična demokracija bo ; vporabljanja le v prilog organiziranja delavskega i razreda proti kapitalizmu in državi. Parlamentarni zastopniki bodo razkrivali potlačujoči razredni značaj kapitalistične države, izkoriščajoči postavo-dajno zbornico za tolmačenje in povdarjanje razrednega boja; prikazovali bodo parlamentarizem in parlamentarno demokracijo kot sredstvo za izkoriščanje delavstva; analizirali bodo kapitalistične zakonodajne predloge in reformistična mazila za odstranitev glavnih vzrokov kot zadeve, ki nimajo za delavce nobene temeljne vrednosti. d) Nominiranje kandidatov za javne urade se omeji le na zakonodajna telesa, kakor na občinsko upravo, državno legislaturo in zvezni kongres. e) Nepomirljiv značaj boja se mora obdržati pod vsemi okolnostmi. Zaradi tega ne bo komunistična stranka v svojih volilnih kampanjah samih, kakor tudi v drugih svojih aktivnostih, sodelovala s skupinami in strankami, ki ne zagovarjajo revolucionarnega razrednega boja, kakor so na pr. socialistična stranka, Labor party, Peoples Council in Xonpartisan Liga itd. Komunistična stranka bo smatrala za svoje j glavne kampanje velike industrijalne boje delavskega razreda, da na ta način razvije pojm o razmerah izmed štrajka in odstranjenju kapitalizma. I ' a) Kom. stranka se bo udeleževala masnih štraj-kov ne le zaradi neposrednih svrh štrajkov samih, temveč, da se iz masnih štrajkov razvijejo revolucionarne namere in akcije.. b) Masni štrajki so mogočni faktorji, iz katerih se razvija delavsko razumevanje in akcija za osvajanje moči. e) V masnih štrajkih, pod razmerami koncentriranega kapitalizma, je prikrita latentna tendenca k splošnim masnim štrajkom, ki zavzemajo politični značaj, in se pokazuje impuls napram proletarski diktaturi. V teh splošnih masnih štrajkih bo komunistična Stranka naglašala nujnost, da prevzamejo delavci v svoje roke industrijo in jo upravljajo; da prevzamejo v svoj šila življenje. Pobegnila sva v Belgrad. Na najini glavi je bila razpisana cena v znesku 10.000 dolarjev. Nikdar nisem bil prej v Jugoslaviji, toda ta poset me je prepričal ,da gledajo Jugoslovani na to vprašanje bolj razumno, kakor Italijani. Tudi oni ! so prepričani o svojih pravicah. To sem spoznal na deželi in v mestu in v Narodni skupščini. Po vsej Jugoslaviji so se oglašali prostovoljci, da poženo D'-Annunzia v morje. Nastopili bi bili prej, Če jih ne bi bil pregovoril, da naj počakajo, kakšen uspeh bo imel moj poset v Parizu .Ljubeznivost jugoslovanske vlade mi je omogočila, da sem sploh prišel sem, kajti dala mi je potreben denar na enostavno obljubo, da ga povrnem. In jaz nisem Jugoslovan!" Gotthardi vodi energično kampanjo, da bi prepričal javnost o pravičnosti svojega nazora. 0 njegovem stališču bi se dalo govoriti. Abso- lutna avtonomija, na kakršno misli "Demokratično avtonomistična stranka" na Reki, pač ni zelo pametna reč, kajti to bi bila nekakšna druga republika SanMarino, samestalna državica, ki ne bi mogla ne živeti, ne umreti. Njen položaj bi bil še mnogo neugodnejši od-sanmarinskega, kajti Reka je trgovsko in tudi industrijsko mesto. V današnjem gospodarstvu pa ne morejo take male skupine uspevati. Povrh tega ni mogoče prezreti dejstva, da morajo Jugoslovani imeti svoj izhod na Jadransko morje, in da ga morajo imeti 'tam, kjer je kaj vreden, ne pa tam, kjer bi bilo to všeč italijanskim imperialistom. Mogoče pa bi bilo priznati Reki v Jugoslaviji obširno mestno avtonomijo in zagotoviti nacionalno enakopravnost obema tam živečima narodnostima. S tem bi se itlijanski prebivalci na Reki povsem lahko zadovoljili, kajti njih želja po avtonomiji izvira pač le iz strahu, da bi bila njih italijanska narodnost v nevarnosti, če bi mesto pripadlo Jugoslaviji. Ta strah se lahko odpravi in Jugoslavija bi morala to storiti ne le iz nacionalne pravičnosti, 'temveč tudi v svojem lastnem interesu, da ne nastanejo v deželi nacionalni boji, ki bi napravili z nje novo Avstrijo in ovirali njen napredek. V Parizu so neprenehoma hvalili admirala Kol-čka kot pravega demokrata, ki je baje poklican, da napravi ne le v Sibiriji, ampak po vsej Rusiji red na čisti demokratični podlagi. Nam se je vedno težko zdelo verjeti v to admiralsko demokratičnost, in nekatere vesti, ki prihajajo sedaj iz Sibirije, potrjujejo ta sum tako, da se pravzaprav že ne more več govoriti o sumu. Ivan Jakušev, predsednik prve sibirske dume, ki ni boljševik, je izdal tajen proglas, pozivajoč ljudstvo, naj vrže Kolčakovo vlado, in sklicuje konference za prireditev vsesibirskega ustavodajnega zbora. Kot naloge take konference navaja : Ustanovitevc provizorične vlade, ki naj bo odgovorna kongresu zemstev. Določitev pravil in osnov za sklicanje vsesibir-ske ustavodajne skupščine. Obnovitev državljanskega zakona in reda. Odstranitev ukazov, ki prepovedujejo kmečkemu prebivalstvu posest zemlje. Obnovitev svobode za industrijalne organizacije in zakone za varstvo delavcev. Odstranitev reakcionarne vojaške vlade. Amnestija za osebe, ki so bile udeležene v bojih strank. Proklamacija pravi, da bo mesto in čas konge-rence pozneje določen. Iz tega je precej jasno razvidno, da mora biti Kolčakova vlada reakcionarna, pa naj pravijo njeni zagovorniki o njej ,kar hočejo. Jakuševljeva proklamacija gotovo ne diši p oboljševizmu, a vendar so vedno pravili, da prestavlja Kolčakova vlada vse protiboljševiške demokratične elemente. Kar navaja Jakušev kot naloge konference, pa kaže, da je moral Kolčak uvajati reakcijo kar na debelo in da so pri tem tudi bajke o redu, ki ga je baje napravil v Sibiriji, prazne, kajti sicer ne bi bilo treba pozi- vati konferenco, da naj skrbi za obnovitev reda. 0-čitno mora biti Kolčakova vlada protidelavska in kakor se zdi, tudi protikmečka. Kako dolgo se bodo dali z zavezniki še voditi za nos od človeka, ki želi njih podporo, pa se pri tem norčuje iz njih? KOMEDIJONTI. V neki bivši "oštariji" na 22. cesti in v farovžu na Lincoln St. v Chicagi se zadnje čase igra zanimiva komedija. Košček te igre se vrši tudi v Des Plaines, 111. Glavni junak te tragikomedije je Kazimir ter njegove ljubice Sloga, Edinost in Ave Marija ter še dve druge ljubice, ki delati za ljubeznivi ska-ženi mir. Sloga je pred nekaj dnevi v silnih bolečinah umrla na posledicah nerednega poroda. Oče Kazimir je dal svoji novi hčerki ime Edinost, ker je tako zelo podobna pokojni mamici. Zdravniki so dejali, da se more Slogino hčerko rešiti le z velikim kupom dolarjev, ker ima za njeno mladost nenormalno velik želodec, ki ne more prebavljati drugega, kakor dolarje- Drugi prizor: Oče Kazimir in njegovi trabanti so tekali po hišah okoli dobrih slovenskih rojakov, kateri imajo kaj cvenka, naj ga za božjo voljo darujejo mladi hčerki, kajti drugače umre. In naši dobri ljudje, ki ljubijo mlada bitja, so prihiteli na pomoč s petdesetaki in stotaki, v povračilo pa so prejeli lepe pildke, na katerih so naslikane krasne številke, ki v sanjah lahko pomenijo denar, v blaz-nici pa tudi bogastvo. Tretji prizor: Zdravniki po daljšem posvetovanju sklenejo obvestiti očeta Kazimirja, da dobri rojaki niso poslali dovolj "keša", raditega je treba iskati tega zdravila kje drugje, ali pa izkopati za hčerko majhen grob poleg mlade matere Sloge. Pretresljiv je bil prizor, ko so resni zdravniki tako govorili izmučenemu očetu. Toda Kazimir je mož, navajen udarcev šibe božje, udan v kelih trpljenja. Premagal je še večje težave in končno je božja previdnost vedno nanesla tako, da je bilo dosti dolar-čkov, s katerimi je hudobni duh zapeljal že toliko duš. V lepi palači našega mesta živi svet mož, kateremu pravimo dobri kristjan je škof in ta škof ima studenec, v katerega se steka iz raznih virov opojna pijača denar. K njemu se zateče naš težko preizkušeni oče iskati pomoči. Potožil mu je svoje gorje, škofu pa so se potočile solze sočutja. Hčerka Edinost je na hrani v škofovi pristavi na Des Plaines, vsaki dan, razun ob nedeljah pa lahko pride na obisk k očetu in sestram na Lincoln St. ali pa na 22. cesto. Čez teden mora hčeka Edinost tudi delati, da zasluži vsaj nekaj tiste svote, katero žrtvuje zanjo dobri škof- Piše že nekoliko slovensko, toda ker je še mlada, ji ni zameriti za stotere napake, ki jih dela v pisavi. Škof ji je dal navodila, kaj naj piše, da se čimprej izpopolni za bodoči poklic v lažireji. "Tvoji rojaki so sami hlapci," ji je dejal škof, "in ti hlapci se vedno bolj upirajo proti svojim go- spodarjem, kar je proti božjim postavam, katere morajo biti svete tebi, kakor so meni in tvojemu očetu Kazimirju. Dopovej tvojim rojakom, da so hlapci in kot taki podložniki gospodarjev, katere jim je dal previdni bog za pokoro vsled njihovih grehov. Ako boš mogla dokazati, da si vestna oznanjevalka naših svetih naukov, tedaj se ti bo dobro godilo, tebi in tvojemu očetu." Tako' ji je govoril škof, in Edinost ga je razumela, ker je takoj v prvih dnevih svoje starosti pokazala, da ima smisel za lažirejo. V svojih pismih zasužnjenim hlapcem pripoveduje, da je bila poslana od boga, da jih reši pred tistimi, ki jim žele pokazati luč resnice in pot iz hlapčevstva v lepšo bodočnost. "Vsa vaša borba dosedaj proti vašim gospodarjem je bila zamanj," jim pripoveduje v svojih pismih. "Rešitev je blizu, jaz vam jo prinašam, oklenite se me, dragi slovenski sotrpini. Nihče drugi na svetu vas ne bo rešil, ker sem jaz edina, ki imam to moč. Nič drugega ni treba, kakor da se me oklenete, da mi pošljete nekaj dolarjev zame, nekaj pa jih pošljite mojim sestricam na 22. cesto, ki jih bodo poslale v stari kraj. Tudi šif-karte dobite pri njih in če imate hude sanje, pojdite v njihov urad, kjer so tudi moj oče in stric Plaznik, ki vam bodo drage volje razložili pomen sanj; računali vam bodo le par dolarjev- V uradu na 22. cesti prodajajo tudi pete in tihe maše, molijo za dež in za sušo, za dolgo in kratko življenje, za duše, ki so in za duše, ki jih nikjer ni, spravijo vas varno v stari kraj in spravijo vaš denar varnejše, kot kjerkoli drugje. Poleg šifkart imajo na prodaj tudi Ave Marijo, ki jo dobite samo za par dolarjev. Eno vam pa povem: ne pridite v farovž ali v našo središče na 22. cesti brez denarja, ker v tem slučaju ne boste dobro došli." Predstojniki škofovega zavoda v Des Plaines so malo Edinost pohvalili in jo bodo priporočili gospodarjem jeklarskih in drugih tovaren v nagrado. Tudi Kazimir ne bo odčel praznih rok, kajti gospodarji potrebujejo zavajalcev in judežev. Vsled ginjenja ne morem lepše opisati te tragikomedije, ki je eno najlepših del, kar jih je izšlo dosedaj iz založbe našega farovža. Ni sicer to ravno umetniška reč, ampak je podučljiva za tiste, ki niso zapleteni v to komedijo. Kdor namreč hoče igrati v nji, mora plačati precej veliko svoto, raditega je zelo malo igralcev. Vloge v tej igri so zelo naporne in mnogim igralcem se bo omračil um, eni pa so imeli omračenega že preje predno so vzeli vloge. K. T. ZAHVALA. Spodaj podpisana se prisrčno zahvalim društvom za poslane darove mojemu, sedaj pokojnemu soprogu Lovrencu Poljanšku, ki je preminul dne 13. septembra t. 1. Društva SDPZ., katera so se mu odzvala na prošnjo za podporo, so sledeča: št. 92, $2; št. 30, $2; št. 7, $3.90; št. 32, $4.50; št. 41, $1.30; št. 50. $2.50; št. 25, $6; št. 1, $2; št. 11, $1.50 št. 60, 3; &t. 51, $3; št. 102, $2.75; št. 106 $4; št. 56, $2; št. 66, $2; št. 26, $1.82; št. 9, $2.00. Dr. S. S. P. št 15, $2; dr. št. 93, SKP., $3; dr. št. 258, SNPJ., $2; št. 240, $4, skupaj $S7.27. — Vsem darovalcem izrekam še enkrat najprisrčnejšo zahvalo. — Alojzija Poljanšeik, Box 106, Glencoe, O. ADVERTISEMENT mu Slov. delavska podporna zveza Ustanovljena dne 26. avgusta 1908. Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Penn. Philadelphia, Pa., September 24th, 1919. Hon. Thomas B. Donaldson, Insurance Commissioner, Harrisburg, Pa. Dear Sir:— In accordance with your instructions, I have made an examination of the SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION, HOME OFFICE, 634 Main Street, Johnstovm, Pa., as of June 30th, 1919, and report its condition as follows: TOTALS Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. P. D. 2, Boz 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St., John- stown, Pa. 2. Pom. taj. ANDREJ VTDRICH, R. F. D. box 4, Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Boz 95, "VVillock, Pa. 1. nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1128 Fabyan St., City Vlew, N. S. Pittsburgh, Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland, O. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Banonza, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, HI. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno pro-šeni pošiljati vse dopiše naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Eipresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust and Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki (pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. IZ GLAVNTGA URADA S. D. P. Z. Balance from previous year: Mortuary Fund.........$119,163.28' Reserve Fund....................4,292.80 Disability and Accident Fund . . . 6,016.98 Sick Benefit Fund..............456.93 Children's Fund................17,944.19 Expense Fund....................477.45 INCOME Assessments or premiums: Mortuary Fund.........$ 33,581.83 Reserve Fund....................2,808.20 Disability and Accident Fund ......................4,616.45 Sick Benefit Fund..............46,166.25 Children's Fund................2,717.35 Expense Fund....................6,074.35 $148,351.63 Other assessments of premiums. Total received from members Gross interest on bonds............... Loan from treasurer.................. Loan from bank.............*....... Refund from bank on account of checks. Refund from Branch 105 on funeral expenses ................. Interest on bank balance.............. Refund on canceled checks............. Refund from cash in hands of treasurer. Gross profit on sale or maturity of bonds. 95,964.43 7.05 95.971.48 1,583.03 550.00 8,000.00 68.00 27.25 871.40 582.00 39.28 1,610.00 Total income................... $109,302.44 $257,654.07 $257,654.07 Johnstown, Pa. V svrho izposlovanja poslovnic (licenc) v nekaterih državah je mogel glavni urad aranžirati pregled stanja organizacije po pregledovalcih državnega zavarovalninskega urada. Ker se je od strani nekaj članstva v preteklosti pogosto predbacivalo slabo gospodarstvo v organizaciji pod sedanjim gl. odoorom, se nam vidi umestno priobčiti dobesedno sledeče poročilo pregledo-valcev državnega zavarovalninskega urada države Pennsylvania, katero je glavni urad prejel kot posledica pregledovanja. Poročilo so glasi: • Sum ......................... Amount brought forward, DISBURSEMENTS Death claims, Mortuary Fund........... Permenent disability claims, Mortuary Fund ............ .......... Sick and accident claims, Disubility and Sick Benefit Fund..... Total benefits paid.............. Investigatio:? of claim.................. Salaries of officers and trustees......... Salaries and fees paid to Supreme Medical Examiners.......... Traveling and other expense's of officers, trustees and committees...... Rent ........................... Advertising, $49.00; printing and station- ery, $576.45 ............... Postage, express, telegraph and telephone, Lodge supplies, $40.60; buttons, $660.00. . Official publication.................... Legal expense in litigating claims....... Refund to treasurer for advances........ Bank transf........................... Fire insurance premium................ Actuary ............................ Repair to adding machine.............. Borrowed money repaid................ Total disbursementa............. $ 88.911.76 Balance: Mortuary Fund.........$125,416.14 Reserve Fund.......... 7,101.00 29,162.70 1,075.00 44,«'/.:' 74.862.20 10.00 2,800.00 72.37 309.58 204.00 625.45 287.25 700.60 180.00 75.00 550.00 90.00 20.55 39.56 5.20 8,080.00 Disability Fund..................10,393.43 Sick Benefit Fund....... 2,398.68 Expense Fund.......... 2,781.52 ' , Children's Fund................20,661.54 Balance ..................'..... $168.742.31 LEDGER ASSESTS Book value of bonds.....................$114,000.00 Cash in office ....................................................39.28 Deposits in trust eompanies and bank on interest ..................... 54,703.03 Total ledger assets................$168,742.31 NON-LEDGER ASSETS Interest accrued on bank balances, $ 881.89 Interest accrued on bonds........ 1,258.88 Total accrued interest.............$ 2,140.77 Assessments actually collected by Subordi-nate Lodge, not yet turned over to Supreme Lodge..........................1,249.62 Furniture and fixtures......................................3,000.00 Gross assets......................$175,132.70 DEDUCT ASSETS NOT ADMITTED Book value of bonds over market value.......$ 485.00 Furniture and fixtures......... 3,000.00 $ 3,485.00 Total admitted assets..............$171.647.70 LIABILITIES Death claims due and unpaid.............$ 34,155.33 Sick and accident claims due and unpaid... 2,606.00 Unpaid bills...............................68.10 Total liabilities...................$ 36,829.43 Slavonic Workingmen's Benefit Union, of Johns-town, Pa., was incorporated April 22nd, 1909, by the Court of Common Pleas of Cambria County, under Act of the General Assembly of the Commonvvealth of Penn-sylvania, approved April 29th, 1874. The charter was amended by the Court of Common Pleas of Cambria County, Pa., on March 4th, 1918, granting the society perpetual existence, without capital stock, and fixing the number of directors at five. The society was organized for the purpose of ac-cumulating a fund by the payment of weekly or monthly dues and assessments for the purpose of paying sick and death benefits and funeral expenses of members of the society and their families. The rates charged for death benefits are based on the National Fraternal Congress Table with a light addi-tion for expenses. The society issues three grades of certificates, carrying death benefits from $250.00 to $1,000.00 with sick benefits of one dollar to two dollars per week vvith additional premium to cover this feature. Children's certificates are issued to children of members for death benefits of $,100.00. The Fraternal Beneficial Catholic Society of St. Barbara, of Forest City, Susquehanna County, Pa., merged with Slavonic Workingmen's Benefit Union by de-cree of Court of Common Pleas of Cambria County January 7th, 1918, recorded in the office of the Recorder of Deeds for said county in Miscellaneous Record Book, Vol. 15, page 254. Under the terms of merger, ali the assets of the St. Barbara Society were transferred to the Slavonic Workingmen's Benefit Union, the rights of the members to be protected by proper by-laws to the end that the members of both have equal protection under the National Fraternal Congress rates. The essential features of the merger were that in cases where members of the St. Barbara shall hold a certificate of membership for a class of benefit not pro-vided for by the by-laws of the Slavonic Workingmen's Union, such members will be given a certificate which shall include full amount of benefit held by such mem-ber in both organizations: viz: members of both organi-zations, who may be insured first on a certificate pro-viding for the payment of a death benefit of $250.00, and in the other society on a certificate providing for the payment of a death benefit of $200.00, shall be issued a certificate of the merged organization for a total of $500.00 death benefit, dues and assesments to be gov-erned by the National Fraternal Congress Table: the present class of members whose certificate provides for $200.00 death benefit shall be abolished and there shall be substituted a class in which the death benefit shall be $250.00, National Fraternal Congress Table to govern. In cases where an individual is a member of both organizations and the total insurance is less than $1,000.00, the insurance may be accumulated and a certificate issued to such a member for insurance in the next higher class without initiation fee, but subject to physical ex-amination by a physician, with the right of such members to reduce such total insurance to the next lower class vvithout a physical eaxmination. Ali sick benefits in both organizations may be accumulated. At the time of application for merger, September 30th, 1917, the St. Barbara had 4,860 adult members and 3,233 members in children's class, and assets of $86,376.33 and the solvency of its death benefit fund was 103 per cent. with 98 subordinate lodges or chapters located in Pennsylvania, Arkansas, Ohio, Illinois, Kansas, West Virginia, Alabama, New York, Colorado, Wyom-ing, Minnesota, Michigan, Utah, Maryland, Montana, Indiana, Iowa, and Oklahoma. The Slavonic Workingmen's Benefit Union had 3,114 adult members and 446 in children's class, with assets of $53,338.65 and solvency of its death benefit fund of 102.7 per cent., vvith 91 lodges located in Penn-sylvania, New Mexico, Colorado, Iowa, Michigan, Kansas, Arkansas, Illinois, West Virginia, Ohio, Indiana, Wis-consin, Maryland, and the Dominion of Canada. At this time there are 147 branch lodges in good standing with a membership of 6,619; together with children of members numbering 4,373 insured for a death benefit of $100.00. The follovving are the present officers: President—John Prostor, under bond of $2,000.00. Vice-President—Joseph Zorko. Secretary—Blas Novak, under bond of $10,000.00. Treasurer—Joseph Zele, under bond of $10,- 000.00. Actuary—J. H. Nitchie. FINANCIAL STATEMENT . The statement as set forth is as of June 30th, 1919. The balance of the previous year's report, as submitted to the Department, was used as the starting point. INCOME AND DISBURSEMENTS Income and disbursement items for this report were obtained from the Secretary's cash book, which has a detail of ali transactions of the society. Income and disbursements for the year of 1918 were tested and vouchers for disbursements of 1919 were examined and agreed with the disbursement entries. LEDGER ASSETS Bonds Ali bonds owned are held by the Grand Treasurer and deposited in the Lake Shore Banking and Trust Company, of Cleveland, Ohio, with the exception of $5,000.00 of the Fourth Liberty Loan, which are deposited in the Allegheny Valley Bank, of Pittsburg, Pa.; a certificate for these bonds was furnished by the bank. The bonds deposited in the Lake Shore Banking and Trust Company, of Cleveland, Ohio, were examined by a representative of the Ohio Department. The market value of these bonds was obtained from report of the National Convention of Insurance Commissioners. Cash Cash in bank was verified by the bank through certification of our Department's statements. In most cases, the bank statement shovved a small amount more than that claimed by the society, which difference was due to earned interest on the deposits and which the bank credited to the society. I have allovved this earned interest as a Non-Ledger Asset, as the society's books did not show they had received same.. NON-LEDGER ASSETS Interest due on bonds vvas carefully computed. Interest earned on banje balances is fully explained above. Assessments actually collected by Grand Lodge and not turned over to the Supreme Lodge is the actual bal-ance due, according to the society's lodge ledger. Furniture and fixtures have been deducted as a Non-Admitted Asset. LIABILITIES Death claims due and unpaid amount to $34,-155.33. These claims are awaiting final adjustment and will be paid in due course. Sick and accident claims amunt to $2,606.00. Unpaid bills, as of June 30th, 1919, were $68.10. ■REMARKS This examination showed the society to be in a healthy condition. The expenses are kept at a minimum, on account being paid on any insurance written. Meager salaries are paid the officials for transacting the busi-ness of the society. In fact, societies of this character generally are excellent examples for some of the larger fraternals of our states. The examiners were somewhat handicapped be-cause ali the records are kept in Slovenian, as required by the laws of the society. In addition, statements are made up semi-annually and there are 147 branch lodges, with five different funds to account for, which makes it a matter difficult to read-ily obtain ali facts. It has been suggested to the officers of the so-ciety that a general ledger be opened to conform with the requirements of the annual statement and monthly balances taken off instead of avvaiting the six months' period. Messrs. H. O. Lantz "and J. H. Young assisted in this examination. A. G. COSTELLO, Chief Examiner of Fraternals. COMMONWEALTH' OF PENNSYLVANIA INSURANCE DEPARTMENT Harrisburg, Pa., Sept. 26, 1919. I, THOMAS B. DONALDSON, Insurance Com-missioner of the Commonwealth of Pennsylvania, do here-by certify that I have caused an examination to be made of the Books and Accounts of this SLAVONIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION, of Johnstown, and that the foregoing is a full, true and correct copy of the report, &s the same remains on file and of record in this Department. IN WITNESS WHEREOF, I have hereunto set my hand and affixed my official seal, the day and year first above written. THOMAS B. DONALDSON, Insurance Commis&ioner. Iz urada društva štev. 82, S. D. P. Z., v Ringo, Kans. Na redni seji društva Jezero št. 82, S. D. P. Z., dne 21. septembra t. 1., je društvo razpravljalo o delovanju za združenje slovenskih podpornih organizacij. Društvo se strinja z delom združevalnih odborov in odobrava po združevalnih odborih izdelano temeljno pogodbo, katero smatra za pravičen načrt in apeliramo na vse slovenske organizacije, da glasujejo za združenje, kajti kadar borno vsi v eni organizaciji, ako ne prej — bo mogel vsak posamezni član priznati, da je z glasovanjem v" prid združenja pripomogel v delu za splošno korist. Na seji prej imenovanega due je društvo skle-iulo podpirati iniciativni predlog društva štev. 68 v Sary, Ind. Bratje in sestre, ta predlog je tudi koristen in želimo, da se zadosti društev zavzame.zanj. Za društvo Jezero štev. 82: Matt Šetina, tajnik; Mike Pernel, predsednik. Frank Demšar, blagajnik. (Pečat) Baggaley, Pa. — Članstvo društva Večernica v Baggaley, Pa., uljudno vabim na prihodnjo mesečno ■sejo dne 12. oktobra 1.1. Prihodnja seja ima rešiti več važnih zadev. Zaradi odstopa društvenega predsednika m blagajnika bodo na dnevnem redu volitve vsega društvenega odbora. Cenjeno članstvo prosim, da naj se gotovo udeleži prihodnje seje in izvoli društveni odbor, da bodo vsi člani zadovoljni z njim. Torej na svidenje dne 12 oktobra v navadnih prostorih. Jakob Povše, tajnik. LISTU V PODPORO. Andrej J. Furlan, Dubuque, Iowa..........$ 2.00 T. Samrov, Cleveland, Ohio................50 A- Epich, Cleveland, Ohio.................25 Frank Misich, Cleveland, Ohio............ .50 Chas. Wfcrina, Girard, Kans.................50 Nabiralna pola Jakob Isteniča, East Palestine, Ohio; J- Istenič 25c; F. Kavčič 25c; P. Kožuh 15c; Jakob Oblak lOc; K. Jur- javčič lOc; skupaj ..................... .85 John Kokošin, Niles, Ohio................ 1.00 Nabiralna pola J. F. Durna, Collinwood, O-: Frank Fende, 25c; John Ivančič 25c; John Debeljak 25c; John Zupane 50c; Frank Kalin 25c; John Gorjanc 50c-, Ant. Ličan 25c; Jos. F. Durn 75c; John Horvat 50c; skupaj................................ 3.50 Math. Vogrich, La Salle, 111............... 1.00 Neimenovan iz Penna-.................... 1.00 Kolekta na seji kluba št. 27, Cleveland, Ohio 30.50 Nabiralna pola Franka Smerdu, Gross, Kans. Frank Smerdu $5.00; Frank Homar $5.00; Anton Šular $5.00; Vinko Ločnikar $5.00; John Kunstelj $2.00; Fil. Podobnik $1.00; Frank Šetinc 50c; John Božič 50c; Ignac Rugel 50c; John Šular 55c; John Erjavec 50c; Anton Homec 25c; John Žetko 25c; Josip Teršinar 10c; Frank Gartnar lOc; Slov. soc. klub št- 157, Gross, Kans., $5.00; skupaj............................... 31.25 Prispevatelji iz Clencoe, O., (pošiljatelj John Shum): John Shum 25c; Urban Mrak 25c; Josip Strajner 25c; skupaj..............75 Skupaj v tem izkazu.................$ 73.60 Zadnji izkaz........................ 658.00 Skupaj •............................$731.60 Opomba.—V enem prejšnjih izkazov je bilo pomotoma izpuščeno ime Joseph Strajnerja iz Glencoe, O., ki je prispeval 50c, skupna svota pa je bila pravilno izkazana. Italijanska federacija dela je sestavila statistiko, ki kaže, da šteje več kakor miljon članov. To pomeni, da je morala po vojni močno napredovati. Federacija je v precej tesnih stikih s socialistično stranko. Imena in naslovi uradnikov društev S. D. P. Z. za leto 1919. Boritelj, štev. 1, Conemaugh, Pa. Predsednik: Fr. Dremelj, 4B3 Chestnut St, tajnik: BI. Brezovšek, box 802; blagajnik: Martin Jager, box 302. Vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Alojzija. "Pomočnik", št. 2. Johnstown, Pa. Predsednik: John Gračner, 646 Russell Ave.; tajnik: Joseph Budna, 420 Ohio St.; blagajnik Anton Toman, R. D. 7, box 22. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani dr. Triglav. "Zaveznik" št. 3, Franklin Conemaugh, Pa. Predsdnike: Martin Zalar; tajnik: Louis Krasna, box 218; blagajnik: Joseph Lovko, 37 Pine St. Vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu. "Zavedni Slovenec" št. 4, LloydeIl, Pa. Predsednik: Jožef Meden, box 41; tajnik: George Jakopin, box 76; blagajnik: Matija Hribar, box 1. Vsi v Lloydell, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo. Nova Doba, št. 5, Ralphton, Pa. Predsednik: Anton Budna, b. 272; tajnik: Anton Resnik, box 91; blagajnik: Martin Korošec, b. 2 OB. Vsi v Ralphton, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Zvesti Bratje", št. 6. Garrett, Pa. Predsednik: Anton Istenič; tajnik in blagajnik: John Kralj,, box 227. Vsi v Garrett, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Jedinost", št. 7, CIaridge, Pa. Predsednik: Louis Tomažin; tajnik: Mihael Baloh P. O. box 212; blagajnik: John Zagorec, box 324. — Vsi v CIaridge, Pa.— Seja vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu. "Planinski Raj", št. 8, Dawson, N. Mex. Predsednik: Ivan Krinec; tajnik: Frank Kosernik, box 491; blagajnik: Primož Ulčar, box 491. Vsi v Dawson, N. Mex. Seja vsako 3. nedeljo. "Zavedni Štajerc", št. 9, Johnstown, Pa. Predsednik: Karol Cerjak; tajnik: Štefan Debeljak, RFD 7, box 61 b; blagajnik: James Lorenzo, RFD. 7, box 56. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa. "Jasna Poljana", št. 10, BrownfieId, Pa. Predsednik: Frank Jaurt; tajnik: Edward Zalokar, box 6. Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, b. 72. Brownfield, Pa. —■ Seja vsako prvo nedeljo v Brauwick Hotel, Uniontown, Pa. "Zarja Svobode", št. 11, Dunlo, Pa. Predsednik: Joseph Hribar, b. 228; tajnik: Andrej Obreza, b. 155; blagajnik: Anton Ošaben b. 163. Vsi v Dunlo, Pa.. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Izobraževalnega društva Vihar. "Danica", št. 12, Heilwood, Pa. Predsednik: Frank Korelc, box 74; tajnik: Louis Kitt, box 85; blagajnik: Joseph Tomažin, box 85. — Vsi v Heilwood, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Večernica", št. 13, Baggalev, Pa. Predsedink: Franc Seigula, box 34, Hostetter, Pa.; tajnik: Jacob Povše, b. 141. Hostetter, Pa. blagajnik: Anton Rak, b. 53, Hostetter, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. popold. v društveni dvorani, Hostetter, Pa. "Složni Bratje", št. 14, Orient, Pa. Predsednik. Frank Grame, box 206, Republic, Pa.; tajnik: Ivan Erjavec, box 62, 2060rient, Pa.; blagajnik: Anton črnolegar, b. 206, Republic Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v Republic, Pa. "Slovan", št. IS, Sopris, Colo. Predsednik: Silvester Berantin, box 192, Sopris, Colo.; tajnik: Silvester Berantin; blagajnik: John Sedmak, b. 6. Boncabo, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v prostorih sobrata Ivan Koncilja, v Pied-mont, Colo. "Bratstvo" št, 16, Buxton, Iowa. Predsednik: Frank Krištof, b. 24; tajnik: Felix Raspotnik, R. 1, Eddyville, Iowa; blagajnik: Anton Tomšič, R. 1, Albia, Iowa. Vsi v Buxton, la. — Seja vsako prvo nedeljo v prostoru sobrata Anton Tomšiča. "Zora", št. 17, Akron, Mich. Predsednik: Joseph Znebel, box 24; tajnik: Jos?0h Volk, box 102; blagajnik: J. J. Sturm, box 102. Vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo. "Združeni Bratje", it. 18, Braddock, Pa. Predsednik: Frank Arhar, 417 Robison St, Braddock, Pa.; tajnik: Jacob Zalaznik, 843 Willow Way, Braddock, Pa.; blagajnik: Jernej Zagorc, box 142, East Pittsburgh, Pa. —- Seja vsako prvo nedeljo v litvinski dvorani, 818 Washington ave. "Nada", št. 20, Huntington, Arkansas. Predsednik: Louis Krhlikar, box 1; tajnik : Ivan Morse, box 32 ; blagajnik: Matija Ogrady, box 89. Vsi v Huntington, Arkansas. — Seja vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani. "Sokol", št. 21, West Mineral, Kansais. Predsednik: Alojzij Kozlevčar, box 233; tajnik: Louis Zupančič, box 4: blagajnik: Ivan Kostelic, box 66. si v Mineral, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Frank Speiser-jevi dvorani v E. Mineral, Kans. "Od boja do zmage", št. 22, La Salle, 111. Predsednik: Ignac Jordan, RFD. 24, b. 32a; tajnik: Ferdo Arzenšek, 1122 — 4th St.; blagajnik: Frank Volk, 302 — 8th St. Vsi La Salle, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popold. v Slov. Narod. Domu. "Slovenski Bratje", štev. 23, Coketon, W. Va. Predsednik: Ignac Ponikvar b. 32; Coketon, W. Va.; tajnik: Fr. Kocian, box 272; blagajnik: Anton Jelene, b. 157. Vsi v Tho-mas, W. Va. Seja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji mesec v D. C. &. C. C. dvorani št. 256, Daviš, W. Va. {'Ilirija", štev. 24, Iselin, Pa. Predsednik: Ivan Rogelj, box 262; tajnik: Math. Zadravec, box 211; blagajnik: Mi-chael Lončar box 257. Vsi v Iselin, Pa. Seja vsako prvo nedeljo. "Delavec", štev. 25, Ročk Springs, Wyo. Predsednik: Louis Taucher; tajnik: Mat. Leskovec, box 647; blagajnik: Mathew Ferlič, 211 Sherman St. Vsi v Ročk Springs, Wyo. —- Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. "Smarnica", štev. 26, Export, Pa. « Predsednik: Nikolaj Medved b. 67; tajnik: Louis Zupančič, box 136; blagajnik: Nick Rogima, box 443. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Red Eagle dvorani. "Miroljub", štev. 27, Diamondville, Wyo. Predsednik: Math Brunskule, b. 85; tajnik: Vincenc Lumpert, b. 62; blagajnik: Jakob Petek, box 72. Vsi v Diamondvlle, Wyo. — Seja vsako prvo nedeljo v Slovenskem domu v Diadmondville, Wyo. "Jutranja Zarja", štev. 28, Meadow, Lands, Pa. Predsednik: Josip Hrvatin, box 261; tajnik: Andrej Posega, box 275; blagajnik: Josip Bizjak, box 263. Vsi v Meadow Lands, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraž. Domu. "Trpin", štev. 30, Breezy, Hill, Kans. Predsednik: J. Homec R. F. D. 2, box 160, Mulberry, Kans.; tajnik: Martin Juž-nik, box 63, Breezy