mW] ENAKOPRAVNOST I ¥ lil ] f fes Oglasi v tem EQUALITY A,Best. ^MmftSSSS. J listu so Advertising Pa, uspešni NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium JE3L............ ILLUME XXIV. — LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 4, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 284 NEMCI MEČEJO ITALIJANE ! NA POT RUSKEMU VALJARJU vpadno od Ros+ova sta se vdali brez boja i | dve italijanski diviziji. - Na južni fronti ji i Nemci še vedno beže. ^JBIŠEV, Rusija, 3. decern- i ®a. Brzojavke s fronte na- ] f ^Jajo, da so Rusi v svojih 1 * '^napadih zopet zavzeli va- i ' ^ kraj "K" in četvero vasi v i x lnin sektorju, 95 milj seve- i J^Padno od Moskve, dočim so ] ■^fronti okoli Stalinogorska, L mil3 jugovzhodno od Mos- W' ^gli Nemce 16 do 31 milj } jjraJ- Na teh frontah se je uve-B*1 ruska zima z vso svojo i?' 1 •ft ^ke čete so danes zajele A Celi italijanski diviziji, ki so ■ .^Sli umikajoči se Nemci na ruskega valjarja. ' | V Berlin ne taii nesreče I .vi L ne ukrene skoraj nice- ^ |' % bi zatajil ogromni obseg ^ t0iaV>eter' ki Pozval svo % e- naj pomagajb četni Snovem boju proti na cistom, je včeraj izjavil, da u-pa, da bosta kmalu Velika Britanija in Amerika "zadali skupen zadnji udarec nasilnikom." Kralj je pozval Jugoslovane, naj se pridružijo polkovniku Mi-haljoviču. "On je danes samo polkovnik, toda v mojem srcu in v srcu jugoslovanskega ljudstva — je knez," je rekel kralj Peter po radiu. Svoj govor je zaključil kralj z obljubo o resnično 'demokratični vladi enakosti in bratstva za vse Srbe, Hrvate in Slovence, katera vlada bo bazirala na pravici za državljane in na zaščiti njihovega dostojanstva. V bolnici V St. Vincenc Charity bolnišnici se nahaja Joseph Turk, samec iz 3508 St. Clair Ave. Prijatelji so vabljeni, da.ga obiščejo. Obišče se ga lahko v torek, petek in v nedeljo od 2. do 4. u-re popoldne in od 7. do 8. ure zvečer. Želimo, da se mu kmalu vrne zdravje! Sestanek Primorcev Nocoj ob osmih se bo vršil sestanek rojakov in rojakinj iz krajev, ki so okupirani po Ita-i liji. Pridite, da se bomo pogovorili, kaj nam je mogoče storiti v njihovo pomoč. Sestanek bo v dvorani št. 3, zgoraj, v Sloven-• skem delavskem domu na Wa-■ terloo Rd. ^Kazum med hitle l), 30. novembra. (O Reynoldova časopisna Va *)0r°ča 0 naraščajočem V^mu med Hitlerjem in zaradi libijske Vtanski vojaški poveljniki bi prišla arma-v Libiji pod vrhovno Vo kakega italijanskega £RJEM IN MUSSOLINI JEM generala. Mussolini, je baje ponudil vrhovno poveljstvo libijskih čet prestolonasledniku Um-bertu. Medtem pa Hitler pritiska na Mussolinija za nadaljne italijanske čete kakor tudi za nadaljne koncesije Vichyju, da bi ojačil nemške zahteve po tesnejš: francoski kooperaciji. Jugoslovansk vojaki v Libiji pv M^^iiSBm mt\M; ■ \Jmi ™ __ s Na gornji sliki vidimo skupino jugoslovanskih vojakov— ^ Srbov, Hrvatov in Slovencev—ki se bore ob strani Angležev, Avstralcev, Novozelandcev, Čehov in Poljakov proti fašizmu v v Libiji. Gornji vojaki so večinoma slovenski Primorci, ki so bili ^ prej v italijanski armadi v Abesiniji, katero so porazili Angleži, nakar so naši fantje prestopili v angleško armade*. TURČIJA JE ZDAJ V VRSTAH ZAVEZNIKOV, Predsednik Roosevelt je sno-či naznanil, bo Turčija nemudoma deležna pomoči "lend-lease" zakona. WASHINGTON, 3. decembra, t — Turčija je sklenil^,, da zdru- j, ži v vojni proti Hitlerju svojo z usodo z usodo Velike Britani- p je, Rusije in Zedinjenih držav. 1 j Tako se more tolmačiti nocoj- j šnjo izjavo predsednika Roosevelta, ki je naznanil, da bo lend- y lease pomoč raztegnjena odslej j tudi na Turčijo, ki zavzema r strateško važno mesto ob Bliž- r njem vzhodu in ob Dardanelah, c pred katerih vrati lahko drži r i ladje osišča, dočim spušča an- i !gleške ladje skozi na Črno mor- t !je- . v • I1 Ta presenetljiva in važna iz-,i ijava pomeni, da so izvojevali| zavezniki eno največjih diplo-11 matskih zmag, ker so dobili t Turčijo na svojo stran. X ji Predsednik Roosevelt je iz- ,1 , javil, da smatra obrambo Turči-1 j j je za življensko važno obrambo ( Zedinjenih držav, zato je odre- < dil, da se ima Turčiji pošiljati ] vse potrebščine in vojne zaloge, ] kakršne se pošiljajo pod določili j lend-lease zakona že Angliji, j Rusiji in Kitajski. Turški državniki in generali • so najbrže izprevideli, da se u-1 tegne Nemčija, ki je bila pora-! ' žena pri Rostovu, s čemer ji je r bila zaprta pot do kavkaškega olja, obrniti zdaj proti Turčiji. Turčija se bo zdaj zoperstavila Nemčiji, če bi hotela slednja priti do olja v Iraqu in do Sueškega prekopa skozi Malo Azijo. " Hkratu so turški državniki prepričani o absolutnem končnem t porazu Nemčije. ■ Seja kluba št. 49 JSZ ' il Članstvo kluba št. 49 JSZ se o opozarja, da se vrši jutri zvečer i- ob pol osmih v navadnih pro-»- štorih klubova redna mesečna a seja za december. Seja že važ-il na zaradi klubove veselice dne a 25. decembra in potrebno je, da k se je po možnosti udeleže vsi člani. — Tajnik. Tanika morale" med b italijanskim vojašt- I zi vom v Libiji --r< ^emci so poslali v Libijo ge- ^ nerala Folkmana, znanega psihologa, ki bo poizkusil dvigniti moralo italijan- _ skega vojaštva. J ANKARA, Turčija, 3. decem-)ra. (ONA). — Da odpomore- 0 stanju, katerega označujejo : izrazom "panika morale", so A joslali Nemci v Libijo generala folkmana, znanega nacijskega isibologa. Italijanske čete so namreč ta-to uporne do bojevanja proti n Angležem, da jih nacisti kratko- k nalo streljajo, da bi preprečili n ijih beg v masah. Pred nekaj k Jnevi je letel za angleškimi li- " lijami skadron nemških Stuka Dombnikov, v katerih so bili i-;alijanslci letalci. Italijani so pristali za angleškimi črtami ter izročili Angležem ssbe in letala. s Nemci si kličejo danes v spo- r min dejstvo, da ko so Anglež' tekom prve kampanje pod ge- F r.eralom Wavellom prodirali pre-ko libijske puščave, so se jim g predajali Italijani v masah, tako da so bili Angleži neredko v za- ^ dregi, kam spraviti in kako na- ^ hraniti in dalje odpremiti to- g likšno število ljudi. j /--t "Kar a mu House" ( Jutri bo v Clevelandu Archi- j bald MacLeish, znameniti ameriški pesnik in ravnatelj Kon- ^ grešne knjižnice v Washingto-hu, ki bo govoril na letnem zborovanju ustanove "Karamu . House", kakor se zove umetniš- ■ ki center elevelandskih črncev. Ta ustanova si je pridobila sloves širom Amerike radi svojih izrednih uspehov na polju drame, plesa in upodabljajoče u-metnosti. Pokazala je zlasti, da j so črnci radi svoje prirojene čustvenosti zelo prilagodljivi u- 1 metniškemu ustvarjanju. * Za žene in dekleta i Benno B. Leustig se priporoča našim mamam in hčerkam za nakup fine zimske suknje. I-sto velja seveda tudi za može. in . fante, ki se želijo prikupiti za j božične praznike. Naročila, in sicer naravnost iz. tovarne, se sprejema na 1034 Addison Rd. j UVELJAVLJENJE ANTIDELAV- SKE ZAKONODAJE V KONGRESU Poslanska zbornica je sprejela z 252 glasovi pro+i 136 najbolj drastične pro+idelavske predloge. PREDLOGA JE BILA SPREJETA PROTI ŽELJI PREDSEDNIKA ROOSEVELTA IN OSTALIH ZMERNIH PRISTAŠEV ADMINISTRACIJE WASHINGTON, 3. decembra. — V kljub željam predsednika Roosevelta in vodstvu Ameri- J ške delavske federacije kakor tudi CIO organizacije so kon- j grešniki snoči z ogromno veči-: no sklenili skoro popolnoma o-nemegočiti stavke v obrambni' industriji. Zbornica poslancev je spre je-i la z 252 glasovi proti. 136 pred-: logo poslanca Howarda W. Srjiitha, demokrata iz Virgini-je, katera predloga določuje ve-, like restrikcije polnomoči de- j lavskih voditeljev glede sklice-! vanja stavk v obrambni indu-; striji. Koalicija nazadnjakov I Jezno kričeč in pozivajoč na | boj, je koalicija žužnih demokratov in republikancev porazila predloge demokratov industrijskega severa, ki so si prizadevali, uveljaviti milejše mere in odredbe. Vsi ohijski republikanci v anti-delavskem taboru Vsi ohajski republikanci ka- kor tudi kongresnik na razpoloženju Stephen M. Young so J glasovali za sprejem predloge in .za njeno predložitev senatu, do-jčim je ostalih 11 demokratskih poslancev glasovalo proti predlogi. I Delavstvo bo ob vse svoboščine V Smithovi predlogi je vsebo-I vana prepoved jurisdikcijskih stavk in stavk iz simpatije, daljne prepoved štrajkov, dokler 'slednjih ne odobri večina delav-jcev pri tajnem glasovanju, ka-. tero mora biti pod nadzorstvom ; vlade, dalie je v predlogi 30-j dnevna "nestavkovna klavzula," jnadaljna 60-dnevna "ohlajeval-jna perioda", prepoved piket-, [ skih linij in prepoved importa-! cije "zunanjih" piketov. Registracija unij Najbolj revolucionarna • odredba v tej predlogi s stališča delavske legislacija pa je določba, da se morajo registrirati vse delavske unije ter predložiti vladi detajljrane izkaze syojega . finannn0 Angleži priznavajo, da je general Rommel dober povelj-a nik in da ima na razpolago dobro moštvo, toda to ne a bo preprečilo angleškega triumfa v Libiji. KAIRO, 3. decembra. — Da-* nes je priropotala na bojišče o-koli Sidi Razegha nova karavana rezervnih angleških tankov, ki bodo poizkušali zadati zadnji in smrtni udarec četam osišča. Izjava visokega angleškega častnika Z angleško armado na libijski fronti, 3. decembra. — .(Poroča Edward Kennedy). — Neki visok angleški oficir, j©[ sedeč pred zemljevidi v svojem velikem tanku, ki mu služi kot glavni stan, izjavil: "Rommel (nemški poveljnik)^ ve, da je njegova borba samo postranska zadeva. On ve, da so njegove čete tako zelo raz-, redčene, da ne pomenijo več no-1 bene nevarnosti Egiptu. On ve, da angleška zračna sila uničuje njegova oljna skladišča. Poraz osišča — samo vprašanje časa "On ve, da je poraz njegove armade samo vprašanje časa, toda on bo ostal in se boril. — Njegovo upanje je v tem, da reducira našo moč. On je iznajdljiv poveljnik in ima na razpolago dobro vojaštvo. "Mi mu bomo zadali "knockout" udarec, toda dotlej bo preteklo še nekaj časa." Berlinsko poročilo BERLIN, 3. decembra. — Nemška poročila iz Libije naznanjajo, da se nemške operacije koncentrirajo jugovzhodne i'od Tobruka, kjer so Nemci po-. razili eno divizijo Novozeland i cev. Neki vojaški predstavnil i j je izjavil: "Stvar izgleda ugod |n9 za nas." Nagla smrt Brzojavno poročilo je naznanilo, da ie v soboto nagloma zbolel v Burbanku, Cal., mladenič Emil Zernel, star 25 let. Njegov brat Stanley je takoj. odpotoval z letalom v Burbank, kamor je prišel ob času, da je bil navzoč ob njegovi smrti, ki je nastopila v ponedeljek zvečer. Pokojnik zapušča tukaj žalujoče starše, Johna in Mary Zernel, brata Stanleyja in Johna ml. ter več sorodnikov. Družina živi na 13620 Cross-burn Ave., West Park. Pokojni 1 i je bil rojen v Clevelandu ter je • bil član društva Delavec, št. ' j 257 SNPJ, kjer je njegov oče predsednik. Njegovo truplo bo ' dospelo v Cleveland v soboto i zvečer po 5. uri ter bo ležalo od osmih dalje v Jos. Žele in sinovi pogrebnem zavodu na 6502 St. Clair Ave., odkoder se bo 5 vršil pogreb v ponedeljek po-' poldne ob 1:30 na West Park pokopališče. Bodi mu ohranjen . blag spomin, preostali družini i- naše sožalje! Shod veteranov s- Veterani svetovne vojne so vabljeni na shod, ki se bo vršil v nedeljo ob dveh popoldne v Srbski dvorani, 1561 E. 36. ce-- sta. Shod sklicuje American i- Yugoslav Legion, Post No. 3. i- Člani te organizacije so ameriš-lo ki Jugoslovani, veterani svetov-3- ne vojne. Prosi se vse člane, 1- kakor tudi one, ki doslej še niso tk člani, da se gotovo udeleže teži- ga shoda. Rešiti je važne zadeve. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto...................................................................................$4.50 za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1-50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto .......................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. O^—fc ' ■ iii. . ——— MAŠČEVANJE BO STRAŠNO! Pretekli teden smo čitali, kako je Hitler sklical v Berlin lutkarske vlade podjarmljenih držav k podpisu antikominternega pakta. Vlade Kvislingov, katerih edina podpora je v nemških bajonetih, bodo seveda podpisale vse, kar jim Hitler narekuje in kar od njih zahteva. Tako delajo vlade, toda ljudstva teh nesrečnih dežel kljubujejo obojim: i nemškim i domačim rabljem. Lahko da je vladalo soglasje v Berlinu tekom vpri-zoritve te komedije, toda istočasno je odpor v Jugoslaviji dosegel takšne proporcije, da so Nemci zagrozili, izravnati Beograd z zemljo. Kar so storili z delom mesta Rot-terdama in s srbskim mestecem šabacom, to so zagrozili storiti z Beogradom, prestolnico Jugoslavije, ki šteje v normalnih časih 405,000 prebivalcev. To je čisto enostavna odredba mašpevanja. Jugoslovanski četniki potiskajo Nemce v Jugoslaviji miljo za miljo nazaj. Zadnja poročila naznanjajo, da kontrolira osišče samo eno tretjino stare Srbije, kar je pripisati armadi četnikov, ki šteje 80,000 dobro oboroženih mož. Zaradi teh četnikov je Nemčija prisiljena,'obdržati mnogo divizij svojega vojaštva v Jugoslaviji ob času, ko bi ga najbolj potrebovala na ruski fronti. Jugoslavija in češkoslovaška stojita zdaj v ospredju svetovne pozornice, in to zaradi dramatične nature nemških represalij v teh dveh deželah. Medzavezniški informacijski center v Londonu poroča, da je bilo nad 100,000» oseb ofi?ijelno umorjenih, da se vsili Evropi "novi red." Odpor proti nemški nadvladi narašča z vsakim dnem. Dočim se težave nemških armad v Rusiji od dneva do dneva množe, se prav'tako množe težave in nevarnosti onih čet, ki so bile puščene v poraženih deželah za vzdrževanje miru in reda. Z destrukcijo Beograda ne bo končan jugoslovanski odpor, temveč bo razdejanje Beograda še ojačilo hrabro jugoslovansko ljudstvo v njegovem odloku, da si pribori nazaj izgubljeno svobodo. To bo samo povzročilo, da bo maščevanje mučenih narodov toliko strašnejše, ko se bo delal obračun. k/ SLOVENSKI ZNAČAJ ZASEDENEGA OZEMLJA Od časa Rimljanov in Keltov je bila vsa zemlja severne Jugoslavije, ki so jo sedaj zasedli Nemci, radikalno in docela slovenska. Nikdar ni nemški narod živel na tej zemlji. Celo po podatkih, ki jih navaja nemška Tagespost (Graz, 1. maja 1941) je bilo po rezultatih ljudskega štetja (ki ga je izvedla Slovencem nenaklonjena nemška avstrijska uprava) leta 1910, na vsem slovenskem ozemlju samo 105,300 takih, ki so se takrat priznavali k nemškemu jeziku (da so to morali storiti tudi tisoči in tisoči Slovencev, ki so bili v gospodarski odvisnosti od nemških gospodarjev, je obče znano); v navedenem številu so vpoštevani tudi kočevski Nemci. Po ljudskem štetju iz leta 1931 je bilo v Sloveniji 1,144,298 prebivalcev; od teh s slovenskim maternim jezikom 1,077,670, t. j. 94.18%, z nemškim maternim jezikom pa 28,998, t. j. 2.53%, od katerih je bilo 4,223 inozemcev. Bogoslužje je bilo že v predvojni Avstriji v Lavantinski škofji, t. j. povsod na ozemlju Spodnje Štajerske, samo in izključno sloyensko; le v Mariboru, Celju, Ptuju, Slovenski Bistirici in Slo-venjgradcu je bila ob nedelja poleg slovenskih pridig tudi po ena nemšfta pridiga za tamošnje nemške manjšine. ZVERINSKI NAKLEPI Uporno se širijo glasovi, da bodo slovensko in žensko mladino Nemci sterilizirali z obsevanjem, cepljenjem in podobnimi sredstvi. Prav tako se polašča slovenskega ljudstva strah, da bodo Nemci položili roko na mlada slovenska dekleta in jih nasilno odvedli v Nemčijo pod pretvezo, da bodo delala v tovarnah. Ljudstvo sluti za to pretvezo grše namene. Zato se mladi ljudje hite poročati, toda Nemci so ponekod že prepovedali sklepanje novih zakonov. UREDNIKOVA POŠTA Z zapadne strani Clevelanda I Vsem dobro poznani rojak, Mr. Frank Železnik in njegova družina, ki vodijo gostilno na Jennings Rd., so se preselili. Toda samo čez dvorišče. Prejšnje poslopje je izginilo, poleg so pa sezidali moderno stavbo za gostilno in stanovanje, ki je v resnici najmoaerna slovenska gostilna v tem okrožju. Prav gotovo se počutijo udobno v novih prostorih. Pred leti so imeli trgovino z grocerijo. Živeli so vedno tam celih 22 let, 1 tako, da je veliko doživel in de- • loval na društvenem polju. i Več društev je bilo tam tud; , ustanovljenih, obdržavale so se seje. Imena-društev so nam priča, v kateri okolici so se ustanovila. Družina Železnik spada k dr. j "Brooklyn" št. 235 S. N. P. J.; Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z. ter Slovenska ženska zve-| za št. 53. Ni mi potreba popisavati,, vsak dobro ve, da so vedno naklonjeni vsem. Zato tudi mi to upoštevajmo, in obiščimo doma-x če ljudi. Na 9. decembra in 10. decem-. bra bodo imeli odprtijo teh no-1 vih prostorov. Še naš novi žu- • pan Mr.1 Lausche pravi, kadar ) bo pri Železnikuvodprtija, tudi i jaz pridem pogledat. Gotovo S3 vidimo na ta dan. Torej vedno dobrodošli in vsa-1 j kikrat vam je ljubo. Njim pa - želim veliko uspeha v novem - poslopju. J Anna Jesenko. i Krasna prireditev | Škrjančkcv l Cleveland, Ohio. — Cenjeno 1 občinstvo in prijatelji kulture! Mogoče je, da vam še ni znano, da se pevski zbor "Škrjančki" i i pripravlja za božični nastop v 3 takih slikah, ki jih nismo še ni-j koli videli in sicer kako je postala božična nič. Oblečeni bo-0 do vsi v takih kostumih, kot je 0 bilo v resnici ta čas, namreč Devica Marija, sv. Jožef, dete in božična zvezda, katera je vodila tri kralje in druge do male ko-j če. Vse to bo v slikah, v krasnih barvah. V prvi sliki bodo nastopili a mali pevci, oblečeni kot škr-;_ jančki, seveda tudi mama tiči-ca bo ž njimi, katera jim pripoveduje božično agodbo davnih dni. Obenem boste videli, kako jc neki mladenip med visokim ska-' lovjem poskušal melodije na svojo kitaro — tisto celemu u. svetu znano prekrasno: Sveta i- noč, blaženo noč . . . » Povem vam, da se boste di-h vili slikam teh prizorov, katere 0 je dobro' naštudirala nam vsem dobro poznana in najbol zmož-Z na oseba v tej stroki, in ta je h Mrs. Cahil (Jannett Perdaii), s > pomočjo svojega soproga, ki je d režiser pevskih inv muzikalnih V zborov. Torej mislim, da vam a je, dosti jasno povedano pod kakšnim vodstvom se učijo na-' ši Škrjančki. Mislim, da ni potrebno opisati ■i vam zgodovino tega zbora, nekaj me pa še vedno tišči in ne morem drugače. Ta zbor se je ustanovil leta 1934 pod vodstvom učitelja,'kateri nam je i prinesel vse njegove zmožnosti, 0 | čut in voljo do združenja in to n v obliki Skupnih pevskih zborov a v drugi Ljubljani, Ameriki. Ta a mož je prišel z malimi nedolžni-mi otroki, kateri niso in še da-^ nes na poznajo zlobnosti in za-, | visti. l> i Odkar se je ustanovil zbor, ! sem skoraj vedno med njimi, pa mi verjamete ali ne, še nobene- ■■■HMnMBa^^HHM^ ga nisem videla, da bi želel biti P1 bolj v ospredju kot drugi. Ne, s' tega ni med mladino, ki je vzgo- v' v tt jena demokratično ne pa zvise-no. Veste, da si ne delamo čast- P ne reklame v Ameriki. Pomisliti morate, da časopis gre vsepo- n vsod še mogoče tja, kjer ne mi- o slite, zato bi želela, da se take ° malenkosti opravi med prizade- n | timi, ker koga se ne tiče, ni treba, da ve. Oprostite čitatelji, da sem iz reda ali tako mislim, da se najbolj ujema.* Spet k nikdar pozabljenemu ustanovitelju in učitelju pevskih zborov. Razumem, težka je bila o nalogd, katero si je začrtal in.s vršil jo je z ljubeznijo^ do vsa- ^ kega in vseh skupaj — seveda j ne smemo pa zahtevati, da bi c nekaj bilo za vedno, ker je ne- ~ mogoče, Zato smo sprejeli re-1Q najboljši v vašem novem po- i ^ razumevanjem, akoravno nam 2 je bilo hudov staršem Škrjanč- j kov. 2 j Jaz pišem za naš zbor, kar se 1 tiče drugih, mi ni znano. Toda i Mr. L. Šeme, želim vam vse 1 najboljše v našem novem po- 1 slu kot gostilničar. Saj ste u- i pravičen si izveti vašo lastno « srečo za življenski obstoj. 1 i Še drugi naj stori isto/pa bo * za vse prav. | Končno želim, da bi naš zbor ' uspeval še naprej pod spretnim ; vodstvom naše učiteljice, ker . poznana je ne samo med nami | Slovenci, ampak umetniki raz- lih jezikov, ker ona je operna g 3evka in profesijonalna piani- \ ;tinja in umetnica. t Zatoraj starši naše okolice, r pošljite vašega otroka k pev- r skim vajam, katere se vršijo 2 raak petek zvečer od 5 do 7. u- j re. Naj se uči družabnosti in i prijateljstva. Toraj vas prosim, da pridete 5 tia Škrjančkovo Božičnico 21. j decembra v nedeljo popoldne ob ] 3:30 v Slovenski društveni dom i na Recher Ave. 1 Na svidenje! i Mrs. J. Hrvatin 1 --( Izkušnje brezposelnega delavca 1 Euclid, Ohio. — Ker je to moj prvi dopis v Enakopravnosti, mi , gotovo ne bode odrekel urednik. , Naselbina Forest City je že več let usodi zapečatena, rovi so izčrpani, druge industrije pa sploh ni tam. Bfle so silk tovarne, in tudi od teh ni duha ne sluha več. Mladina in drugi so se začeli seliti v druge kraje za zaslužek za vsakdanji kruh, tako sem tudi jaz bil primoran iti za kruhom. Moj prvi cilj je bil Pittsburgh, Pa. Stal sem pri materi Mrs. Bolte na Library, Pa. Hodil sem za delom v Pittsburgh in druge kraje, toda zaman. Na roke so mi šli Dr. John J. Bolte in njegov brat atorney Frank Bolte, kateri me je vsak dan peljal v Pittsburgh brezplačno. Hvala vsem Boltetovim in posebno Mrs. Bolte za časa bivanja tam. Ker dela nisem mogel dobiti, kaj početi, nazaj v Forest City ' (DaVjt na 3. str.) • -w -a * • ■lavnika vam ne bo manjkal. ^ /sak, ki se bo zanje zavzemal, *i >0 s samim tem postal sovraž- i 3 lik hrvatske svobode ... Srbi 5 laj se ničemur ne nadejajo in ;anje je najboljše, da se izseli-o, da izginejo iz naših krajev, z naše domovine. Isti list prinaša v isti številki sledečo vest: "Stožernik je spre-iel predstavnike iz Starega Vlejdana, Kamengrada, Čaplje n Kijevega sela, kjer so razgre-;e glave nedavno izzvale pokolj n uničenje lastne vasi, od katere je ostalo samo 27 dreves, m akrašenih po nastopu hrabre p nemške vojske s 27-imi trupli, ? da bodo ostali v opomin, da so « zdavnaj nehali časi srbskih m hajdukov." ... "Stožernik dr. Gutič je predal županu g. Re- z šiču 5,000 dinarjev za mestne p reveže in 2000 za nagrado hra- p bremu Hasanu šabiču, ki je v t, krajih okrog porušenega nase- p lja Kijevo pokazal izredno hra-brost v borbi s četniki in marši- ^ katero truplo, ki smo jih prej s omenili, je bilo prestreljeno z s njegovo kroglo." Zagrebški "Novi List" je v svoji številki 6. avgusta prinesel sledeče: "Poročilo ministrstva notranjih zadev o komunističnih izgredih v Zagrebu. — Danes, 4-ega avgusta ob 11:45 dopoldne je skupina komunistov, skrita za ograjo rastlinskega vrta vrgla štiri bombe na stražo vsta-ške vseučiliške vojaške straže j pred dijaškim domom v Ify.inja- ] ninovi ulici. Pri tej priliki je bi- ( lo ranjenih 28 vstašev vseučili- ] ške vstaške čete. Na samem me- s stu so bili prijeti posamezni na- j padalci. Ti so: Vinko Šonjara, ] profesor, Tvrtko Sel j an, polj- ] cijski pripravnik, Andjelko Be- ] rislavič, mizarski pomočnik, j Pero Rukavina, slaščičar, še i- j sti dan so prišli pred poroto potujočega hitrega soda, ki jih je ( obsodila na smrt. Obsodbo so iz- ( vršili z ustrelitvijo. Razen teg» , je bilo obsojenih na smrt zara- | di sodelovanja in "intelektual- j nega začetništva" 98 Židov in komunistov ter so bili ustrelje- | ni. — Zagreb, 4. avgusta 1941. Iz ministrstva notranjih zadev, št. 16548-1941. Isti list prinaša sledeči govor "poslanika hrvatske države v Berlinu" Benzona, ki ga je ; imel, ko so "hrvatski" letalci ; položili prisego vdanosti Hit- ' lerju: "Hrvatski letalci, junaki hrvatskega neba! Posebno čast imam, da vas lahko pozdravljam v imenu naše lepe domovine. Mnogo velikih dogodkov doživljamo. Eden med temi dogodki bo danes pred nami, ko boste prisegli, da se boste pod vrhovnim poveljstvom Hitlerja borili proti rušiteljem civilizacije in kulture. Ta dogodek je toliko večji, ker vi komaj tri mesece po ustanovitvi naše države s hrvatsko vojno zastavo na čelu stopate v vrsto največjih vojakov zgodtivine. S to prisego vi izpolnjujete želje vsega našega naroda, a poglavnik skrbno spremlja vaše delo in je na vas ponosen, ker ste pravi sinovi svojih očetov ter našli pot za nadaljevanje starega bratstva v orožju, ki od nekdaj veže hrvatski in nemški narod." Potem so prisegli tako-le: "Prisegam pri Bogu s to sveto prisego, da bom v borbi proti boljševizmu vrhovnemu poveljniku nemške oborožene sile, Adolfu Hitlerju, vedno brezpogojno pokoren in da sem za to prisego pripravljen dati svoje življenje." Te besede je v hrvatskem jeziku ponovil poročnik Rumler in za njim vsi hrvatski letalci. Po prisegi je godba zaigrala nemško himno, fuehrejevo himno in Lepo našo..., vojaki pa so pod vodstvom "bojnika" Džala, "satnika" Ferenčina in "satnika" Stipčiča korakali v mimohodu. I ŠKRAT *• * *i *i *i i*, «*i 1*11*.. ^''" ^.jwfli «mnBaiuiuuiiiiaiiiiiiiiiiiiuiiJiiiiiiiiniHiiiHi|®1®®®'--RADO MURNIK: jI Ženini naše Koprnel miiiiiinuHmiiiiiniuiiiiiiiiiHiiiminmuiiii1111111®""1" Revica se mi je hudo sm^ Zato sem ji hotela veliko^ pomagati. Napisala »J ponudbo prav lepo in rdM ^ toda v cirilici, to pa Koprnela ne bi mogla brati- ^ la sem se, da bi bila ^ huda zavoljo tega. P°vD sem sestavila po najboljs1 seratih v časnikih tako: Resna ženitna ponudba' gg Cenjenim odjemalce®^ priporoča dobro ohraDJ^ lepa gospodična KoprI-nevesta na razpoloženj11' f gleda se lahko vsak ^ drugem nadstropju- ' se takoj. Gre tudi na W te. Tajnost zajamčena- m P8' To prijazno ponudbo f^jp bila v mraku na hišna ^ ^ Drugo jutro s&n sedela, n jj dega sluteč, doma na pisala. Razen mene je ^ ^ samo kuharica. Moja reS .,3jo nudba je imela nepri'"3^ lep uspeh! Kmalu so zace Odhajati cenjeni odjep^clj(Je r kemu sem rekla, naj P p- j poldne,' ker zdaj gospod J prnele slučajno ni doma- ^ Veselilo me je, da se j jj oglasilo toliko, kar df0^ V> \ drugim! Mislila sem s1' jj f zdaj imela Koprnela d°v ^ je j birati. Toda moje ve^Jg kmalu izpremenilo v \jttM Opoldne je čakalo i» jj®^ tilo na hodniku in n&fZj^ vse polno nepotrpežlji^^M nov. Papa in mama, k' povrnila domov, sta se ko^ pf : rinila v drugo nadstropji od- je vprašal prvega, kaj ^ jep01 govoril je, da bi rad ^ ^ s5 j gospodično Koprnelo-, ' se oglasili: Jaz tudi! JaZ\,r»r| Papa je ves začuden p> kako jim pride kaj ta misel. Tedaj so mu P^ f j kakšna imenitna ze" ]Vl ^ j nudba je nabita spodaj a f tih! Mama je vila roke, je pa kar poskočil! obr^ckel^j bil rdeč kakor piruh-Ni mogoče! Prosim, PoK Lepa reč! Meni je bI vroče, zdaj mraz. Postrežljiv gospod je " I moj lisjt in bral sloves^0- ( "Resna ženitna P°nU Cenjenim odjem»lc^j, priporoča dobro °hra lepa gospodična nevesta na razpoloženj, v gleda se lahko vsak ^ drugem nadstropji ^ffi' se takoj. Gre tudi & te. Tajnost zajamčen • j Vesti iz nepokorjene Jugoslavije (JČO). —-"Hrvatski Narod" v št. 6. VIII. 1941, priobčuje iz Banjaluke sledeče: Radi uboja I vstaša Ante Radiča je potujoči ( hitri sod obsodil na smrt z u-' strelitvijo četnike Miraka Mi-j hajloviča, Branka Kotura, Marka Crnčeviča, Djurdja Goluba, I Nebojšo Kojiča in Draga Mihaj-loviča, vse iz vasi Kuljana. Isto I sodišče je obsodilo na smrt tudi "komuniste"- živka Perica,' Milana Sariča in Vasa Šaula. j ■ i Isti list v isti številki priob-| ' čuje sledečo vest iz Sarajeva ^ V mestu Sarajevu in na vsem področju "Velike župe" Vrhbo-sna sta bila priobčena sledeča' ! razglasa: Srbi in komunisti! V( i noči od 28.-29. julija je bil iz-( vršen napad na vojaško stražo v Ilijašu ir^potem so Srbi-komu-nisti uporabili orožje proti vsta-1 ški obhodnici, pri čemer je bil en vstaš ranjen. Z ozirom na i dejstvo, da se je takih napadov ■ v kratkem času* zgodilo že več-• je število, navzlic temu, da se 1 je Srbe in komuniste s ponov- ljenimi razglasi opozorilo, da bo , vsak slučaj poškodovanja in napadov na izvrševalce državnih : oblasti najstrožje kaznovan, je i bilo zato danes v Ilijašu ustreljenih trideset talcev. Za vsak i ponovljeni slučaj bo zopet u-; streljeno odgovarjajoče število s talcev. Zato se priporoča ljud-1 stvu, da za svojo lastno korist 1 prijavi oblastem vse osebe, ki i se udeležujejo poškodovalnih ■ in strahovalnih delovanj, ker bo 1 v bodoče vsaka vas in vsaka ob- 1 čina skupno odgovarjala za ■ vsak podoben napad in prenaša-s la tudi vse zgoraj omenjene po- ■ sledice. — Sarajevo, 31. julija, ■ Ravnateljstvo z ti javno varnost : Velike župe Vrhbosne. , j Isti list v isti številki priob-1 čuje sledečo vest iz Sarajeva: ■ "Srbi, židje in komunisti! V noči od 29.-30. julija je nekdo položil v ložilnici hrvatskih državnih železnic v Sarajevu več eksplozivnih in požarnih naprav z nanuMom, da bi izzval ,! požar in eksplozije v teh važnih . prometnih središčih. Ker pa se je pravi čas vse Srbe in žide-ko- -— c muniste opozorilo s ponovljeni- r mi razglasi državnih oblasti in 1 da se bo vsak poizkus napadov £ na državne oblasti ali poškodo- t vanja koristi Neodvisne Države c Hrvatske najstrožje kaznoval, a je bilo zaradi zgoraj omenjenih j eksplozij v Sarajevu danes zju- c traj ob desetih ustreljenih dvaj- 1 set Srbpv in Židov, krivcev za 1 te poškodbe. —: Sarajevo, 1. av- 1 /gusta, 1941. Ravnateljstvo za 1 I javni red in varnost Velike žu- 6 ' pe Vrhbosna. V isti številki omenjeni časo- > pis poroča, da se "po želji po- ^ ■ glavnika ime Strossmajerjeve i 'Jugoslovanske Akademije Zna- ] nosti' spreminja v 'Hrvatska A- 1 , kadersyja' " in pri tej priložno- 1 • sti nadaljuje: "bivši ban Šuba- i ■ šič je izrecno, prepovedal spre- 1 menitev imena Jugoslovanske i Akademije. Jasno nam je zakaj. : . Hrvatsko je bilo treba še naprej i ' vezati z velikosrbsko Jugoslavi- 1 jo." Dalje pravi "Pročelnik" 1 ■ nove akademije dr. Tomo Ma- 1 tič, da je "poglavnik odpustil < » stare člane in izbral deset no- 1 vih članov, med katerimi so sle- 1 i deča imena: Mirko Rački, dr. i • Stjepan Ivšič, dr. Franjo Fan- 1 • cev, dr. Stjepan Zimmermann, . : dr. Ivan Maurovič, dr. Stanko i ■ Hondl, dr. Stjepan škreb, dr. 1 ) Ljubo Karaman in Franjo Du- t ■ gan. "Imena omenjenih hrvat- 1 : skih razumnikov bodo v zgodo- i I vini kulture hrvatskega naroda ] i zapisana s črnimi črkami kot 1 1 dokaz enega najstrašnejših mo- \ • ralnih izdaj inteligence. 1 "Hrvatska Krajina," Banja- s • luka, prinaša v svoji številki s dne 30. maja sledeče dele govo- 5 , ra "stožernika" dr. Viktorja 1 Gutiča v Sanskem Mostu 28. ma- 1 ja 1941: Srbske vojske ni več. 1 ■ Srbije ni več, a tudi pri nas ] kmalu ne bodo Srbi več hodili 1 po cestah, ker Srbov več ne bo. . 1 Izdal sem stroge ukaze za po- i polno njihovo uničenje, sledile 1 pa bodo nove odredbe za dokon- 1 - čno iztrebljenje.' Ne bodite pri- 1 zanesljivi z nikomer. Spornih- ' jajte se Vedno, da so to bili vaši 1 ; grobarji in uničujte jih kamot- ' pridete, blagoslov našega po- I LJUDJE POD OSOJNIKOM (Dalje s Jfj strani) ;flikimi očmi strmel v jutranjo f|'etlobp. "Zakaj ne spiš?" \ morem. Pretruden sem." i ** je pomislil.' Mirko ni več > J® na pašo, prijeti je moral 11 vsako delo. Tako redko se [ lasmehnil, tako bridko mu obličje! Jotegnem," je povedal Vid. Kam?" Zetove oči so mu začudene %ele v obraz. ' 3r°č- K Jernaču." je molčal, kakor da ' le '"""Sija sam pri sebi. 0 ; Jerici, a naj ne joče! ] se bomo videli." no topa je v hladno jutro. Po-5° ^ 3e nekaj minut. V hiši je &0' tov6 se zganilo. ^Je okoli vogla; ko je bil na B»- --- hiti ». ■ Š' clancu, se je spustil v tek. V grmovju so pele ptice, za-j ec je priskakljal čez pot. Iz da- j jave, z nasprotnega hriba, je g irihajal glas zvona . . . Vid se e ustavil. Globoko je sopel, te-' o mu je oblival pot, bil je rdeč v r obraz. Pod njim je stala Jernačeva liša. Bližal se ji je počasi, ko-ak za korakom. Pes se je spla-iil, zalajal in se divje zagnal na g 'erigi. Vid se mu je dobrikal;," >es je utihnil in otepal z repom. v Približal se je in gladil ži- 1£ 'al. "Da bi me le ne zapodil," je ionavljal pri sebi. "Da bi me le ^ te zapodil!" U lz< O/l i11 24 i . I J« • Pasji lajež je bil zbudil Jer-. ---.g Stavka premogarjev I a sliki vidimo piketa pred Yale univerzo v New Haven, j j 1 pripeljal truk premog. V levem kotu na sliki pa je predsednik CIO organizacije, ki je resigniral kot j i k °^nega posredovalnega odbora. . aa v --------- I Izgredi v premogarski stavki hiiT^................ ■ ^ i e jl^ ]a zaslišuje pikete pred Red Lion rovom, ker so ti, i, fcj aH kamenje na avtomobile ter za dve uri ustavili ves ^ ^---> Koliziia vlakov v Texasu C i I : r C' ■ ...... /f ^ y__■ I l ^ J L "" ■ ' v. • • • .............mm.i-.t.WvK.&tfSii j , H (Kj, I V, }si vidimo prizor, ko sta trdila v Texasu dva vlaka. a jty ((j 'fa/co je bila pri koliziji izpuljena od pragov neka $ %'i' Svita v loku 30 čevljev. Pri tej nesreči sta bili dve nača. Odklenil je vežna vrata in obstal na pragu. "A — glej ga," se .je začudil. "Kaj pa ti tod okoli?" "Ušel sem." Mož od zavzetja ni takoj prišel do besede. I "Pa zakaj?" ;a" j "Ker me je teftel." ; a" j Jernač je opazil nekaj motne-Je ga v Vidovem pogledu. se, "Si že kaj storil?" ] -eJ j Vid mu na vprašanje ni odgo- . ec voril. Dejal je le: ; "Ne vrnem se več." v& "Kam pa pojdeš?" j o- "K vam sem prišel." i a. Jernač je strmel v fanta. U-ia gajal mu je zdravi obraz, ki je i imel še čisto otroške oči; Vido-va zaupljivost mu je dobro de- i a- la- ; i "Pa kaj boš pri meni?" ' "Delal bom." j® Mož se je nasmehnil. Pogle- i , dal je v nasprotni breg, ki se je < j že zlatil v solncu. No, res, ta ! misel ni bila slaba. Naglo se mu . J je oklepala srca. Žena nadložna, : r ! a on s konjem na cestah, niko-_ gar ni za delo, zemlja propada, j i dolg se kopiči. Tu se ponuja de- j i lovna moč, ki bo rasla od dne ; 1 do dne. ; No, da. Moj Bog, nekaj dru- i I gega ga je grenilo. I i "Kaj poreče stric? Ali te bo . I 'pustil?" ( Angleški poveljnik i < 1 flBfi' I | General Alan Brooke je oil i imenovan za načelnika angleškega generalnega štaba. j Murray pri Fordu ............ -............ ■■....... ti i Za časa CIO konvencije. v De-troitu je Philip Murray, pred- _' sednik CIO, obiskal tudi Fordo-1 \ve tovarne, po obisku pa je 1 obedoval s Fordovim osebnim, reprezentantom Harry Bennet- \ f] lom v Fordovem restavrantu. STARS ON PARA a Vprašanje je padlo na Vida z f vso težo. Sklonil je glavo. p L "Saj me je tepel." "Veš kaj," je rekel Jernač. g "Bodimo možje, ne bojmo se! - Vprašal bom Jernejca. Če mi reče, da se ti odpoveduje, OjSta- o neš. Če ne ... če ne, je ves svet pred teboj. Prav?" Vid je prikimal. t Po zajtrku je odšel Jernač po ^ klancu in vstopil pri Ruparju. - Jernejec je čemeren sedel za mi- . zo, komaj da mu je odzdravil. ^ Beseda sem, beseda tja, slednjič je Jernao zinil kar naravnost: "Ti, tvoj fant je pribežal k n 2 meni." 0 "Vendar!" je ušlo Ruparjii; - skrbelo ga je, kam je fant izgi- ^ nil. Pa se je naglo pomračil. — "Kaj si ga ti podpihoval?" "Če boš tako govoril, potem z - sem opravil," je stopil Jernač i do vrat. i "Ne bodi ko ogenj!" se je i Jernejec preplašil. "Počakaj in , zini besedo!" "Ko si se take iznebil . . . Če ' bi ga bi.1 podpihoval, bi ne bil prišel zdaj k tebi, da ti povem. 5 Za hlapca se mi ponuja. Če hočeš, ostane, če ne, so mu moja ■ vrata zaprta." Jernejec je meril Jernača v o-5 či. Ali govori resnico? Rupari-ca je pomežikala možu in ga je pogledala s pomenljivim pogledom. Jernejec je razumel. "Pa ga obdrži! Za delo je dober, le svojeglaven je." "Da ti. živine ne pobije," .je planila Liza v besedo. Rupar je ženo ošinil z jeznim t pogledom. Bilo mu je žal po J fantu, tako žal, da bi bil od jeze ? udrihal po mizi. Toda bilo je o- J. čitno, da ga žena ni več marala v hišo. Če je hotel živeti v miru, se je moral vdati. Še .tisto popoldne je prišel H 1 I MfeSlaMII^^Hli I Model 7-S-692—A superb automatic record changing radio-phonograph combination —custom equipped with floating tone arm, push button phono-glide and permanent type needle. Receives American andforeign£T»-| ()A br°»d«"s.......... Veliko popusta vam damo na vaš stari radio. Cene na ra-I dijih imamo od 18.95 naprej. i' Lahka mesečna odplačila. Odprto vsaki večer do božiča ;:! NORWOOD APPLIANCE : , & FURNITURE J 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St. z Krivec mimo Jernača in postal pred hišo. , "Hlapca imaš?" so mu nemir-. no drgetali brki. ! "Imam ga. Kaj bi sam!" ni i Moža sta se gledala iz oči v v - oči. bi 1 "Ali ti bo tudi za zeta?" ni Jernač se je odkašljal. Vsaka taka misel mu je bila še tako L 3 daleč, da se je zavedel, ko jo je g1 ' slišal iz Petrovih ust. Hkrati ga sa je rahlo ujezilo. Čemu se vtika n| v njegove stvari? ni "Zemlje ne ponesem s seboj." "Denarja tudi ne, ker ga nimaš," se je Krivec okrenil in se t . . • Č6 odzibal po stezi skozi gmajno. Zvečer je Jernač vprašal Vi-'da: "Kaj ima Krivec proti tebi?" te "Ne vem," je fant skomizgnil p< 1 z rameni. "Kaj pa je?" st 3 Jernač ni odgovoril. je ;ai Urednikova pošta ir" (Dalje s 2. strani) nimam po kaj hoditi. Stopil sem ut v v Greyhound postajo v Pitts- dii burghu n v treh urah sem bil nj na potu proti Clevelandu. m; Prišel sem v ameriško Belo vii Ljubljano ravno na Thanks- vii je giving Day. O, hudirja, sem da 3-a sam sebi zagodrnjal, nekaj sem P* napravil, hm. Prvič v življenju; do nisem imel nobenega zahvalne- j P° :ga dneva. V Ohio so imeli Za- tu hvalni dan 20. novembra, v Pe- Pr se nni pa 27, torej ravno tisti večer pred 27. novembrom sem jo pil popihal v Cleveland. Sh go Mislil sem, gotovo bom nale- j ?" tel na katerega purana, toda m, ail povedali so mi, da so ga pohru-stali že en teden nazaj. — Tako zn 3e!__se Ogromno ameriško letalo STRAH 1 Po St. Clairju sem jo mahal in utrujen obstojim na vogalu, blizu Slovenskega narodnega doma. Zamišljen globoko, in od i utrujenosti nisem vedel ali se-- dim ali stojim. Stopim v bliž-1 nji Seme Beer garden, da se malo odpočijem. Použil sem pr- > vič ohijsko pivo in dober send-. vič — mi je dobro teknilo. Na-l daljeval sem dalje do znanca J. l Primožiča na 66th St. Tam sem L dobil prvo pomoč, kateri so mi . i postregli z več stvarmi, kakor . tudi s posteljo, katera mi je . prav teknila. Za delom tu, sem takoj sto- > pil. Najprvo na West Side na Shipyard. Nič, in tako tudi drugod, zopet nič, torej kam sedaj in kako je copakov začelo pri- 1 manjkovati. Popihal sem utrujene kosti v Euclid do mojega ' znanca John Yapelna in tam se mzopet dobil drugo pomoč, o-kusno tekočino z prigrizkom, obenem tudi prenočišče. Ker sem prehodil milje in milje za delom, nikjer nič tu, ne tam kot pač moja smola. Ne vem, ali ne znam se hliniti ali je drugi vzrok. Naslednji dan sem imel srečo. Kot premogar sem dobil delo na Coal yardu v Euclidu, na katerem sem zapo-| slen. Ako bi ne bilo še tega, potem bi jo moral pihati nazaj k družini v Forest City. Taka je pot življenja brezposelnega delavca. Kdor skusi, ta pozna. Kje bo prihodnja pot, nisem vedež! Pozdrav! Felix Kozina , -----------—-------—----------- j Oglašale v — i "Enakopravnosti^ Na sliki vidimo ogromno letalo, ki se dvig in pristaja na ^ vodi, in ki ga izdelujejo v Statfordu, Conn., kjer bo kmalu j y končano. Letalo bo proizvajalo 235 milj naglice na uro, bo lahko j preletelo brez pristanja 6,000 milj ter bo nosilo poleg posadke še \ JiO potnikov. ' le \ "BOLJ KOT KAJ DRUGEGA Jm jWt\ BI RADA' DOBILA LEDENICO" / Včasih je utekla k njemu na - • pašo. Gledala sta na jug, kjer ( ; se stikajo gore kot v objemu, J ; in govorila. Bilo je, kakor da se l jima besede ne dotikajo ustnic, i > ampak samo srca. i Pogledala sta se in se na- 1 , smehnila. 1 ; Mirkov obraz je bil bled, tem-: ni kolobarji so mu viseli okrog > oči. Poslednje čase je vidno hi- ■ ral. Rasel je, a hiral. Tega nih- ] ■ če ni opazil razen Jerice. ] i 22 ] k Bilo je neke nedelje proti ve-i čeru. Solnce je sijalo napošev v ■ Krivčevo izbo. Za mizo je sedel j • Peter, se ves pogrezal v ugod- ; , je odpočivanja po tedenskem . trudu. l Vstopil je Jernač. i Krivec je dvignil glavo in po-kimal v pozdrav. Jernač je ne- ni hote potegnil klobuk z glave, kakor da stoji pred župnikom, vi Tega se je zavedel, ko ga je i-mel že v rokah; jezen ga je za- v: gnal na klop. "Kaj te je prineslo?" ri "To in ono," je sosed sedel. "Človeka zmeraj opravki goni- si jo po svetu." IV! Kazno je bilo, da ima nekaj na srcu, a se ne upa tako naglo z besedo na dan. Peter ga je gledal v oči, komaj viden nasmeh mu je spreletel lica. Vr- r; gel je tobak na mizo. p "Natlači!" " Jernač si je prižgal pipo. "Da sta se Liza in Jernejec v zopet dajala?" je vprašal. ^ "Zopet. Pa se bosta še. Tož- h bo zaradi poti je izgubil, pa je , vložil priziv." J' "Torej hoče do konca?" "Saj veš do kakšnega konca. Do takšnega konca bi bila kma- g lu prišla tudi naša hiša." "Trmast je. Prav za prav je tega kriva baba . . . Spočetka je n , kazalo, da bo obveljala njegova p i i glede poti." r "Dokler nisem imel zanesljivih prič, da je že moj oče ho- n dil po vodo mimo njihove hiše," k je rekel Krivec s trdim poudarkom. "Ali bom mar delal ovi- 0 nek po klancu?" S "No ,da. Pravica je pravica." š Molčala sta. , , "Včeraj je potekel obrok," si je Jernač segel z roko v redke lase. "Kakšen obrok?" je vprašal Peter, kakor da se ne spominja. Nato je zazijal: "A tako? Ne delaj si radi tega skrbi, saj ne gori nad glavo." če bi bil Jernač seegl v žep in mu odštel denar na mizo, bi mu bilo neprijetno. Pa saj mu je bral na obrazu, da je brez cven-ka. "Ue morem ti še vrniti." "Saj ni sile. Boš že." Jernač je pomolčal, nato je nadaljeval, napeljeval pogovor,' kakor da tiplje v temi. "Človeka vedno bolj zadene. Kakor se obrnem, je narobe." "Mhm." Peter je razumel in čakal. "Ali bi me mogel še enkrat podpreti? Mislim, da se lahko zaneseš." "Saj si mož. Koliko?" Ko mu je odšteval denar, je omenil mimogrede: "Pravijo, da bodo delili gmajno." "Ta je že stara. Kadar bom videl, bom verjel." "Tisti kos ob tvoji hiši je vreden zlata." "Prevelik je, da bi mi odmerili vsega. Morda tretjino." j V izbo je legel mrak. Moža sta bila v njem ko dve tenji. Molče sta se prebadala z očmi. 23 Rupar je imel Vida zmeraj rajši. Saj mu je tudi največ pripomogel pri delu; laže se je zanesel nanj kakor na hlapca. Vedno sta tičala vkup, se pogovarjala ko oče in sin. To je Li-zo bolelo, če je Jernejec dečka hvalil, je očitala Vidovo trmo. "Svojeglaven je, to je res, pa je tudi priden." "če dela, saj tudi je." Kadar ga je tožila možu, je ta samo skomizgnil z rameni. "Začaral te je," je pihala. V resnici se je bala, da mu nekega dne ne izroči posestva. Hotela mu ga je priskutiti. Nič ni izdalo. Nekega večera je gnal živino na vodo. Mlada junica je poskakovala, Vid jo je udaril s šibo. To je Ruparica videla in ga je oštela. Fanta je zgrabila jeza. Strino je že prej stežka prenašal, zdaj mu je bilo preveč. Ona ni pretepala samo živine, uda- s rila je bila tudi Mirka. h "Pa delajte vi!" Vrgel ji je žibo pod noge in j žvižgaje sedel na tnalo. Rupar s je prišel iz hiše. žena mu je po- s vedala, kaj se je zgodilo. I "živine mi ne tepi!" je stopil gospodar proti njemu. > "Zdaj ga imaš," je dejala žena. r Vid je bil prepaden. Stric še g nikoli ni tako trdo govoril z j njim. Očividno je bil že naveli- j čan ženinega hujskanja. Vidu . je planila kri v lica. s "Ne morete me videti," je zra-, sel nad Ruparico. r "Jezus, Marija, še tepel me . bo!" je zapiskala. "Molči!" je Jernejcu zrasla jeza nad fantom. "Molči, ali pa , bom govoril drugače!" Vid je molče pobral šibo in v pognal živino v hlev. Pridržana , jeza je rasla v njem; ko je bjl i -- 2 r V PETEK ( RIBJA VEČERJA V SOBOTO Gulaž in polenta s ( kislim zeljem \ Serviramo od 6. ure zvečer i i . naprej > GODBA IN PLES j SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. 1 ■ I ——rah ttm am, je tepel živino, da bi si o-.i iladil kri. r Tedaj je začutil udarec, ki mu r e priletel od zadaj na lice. Ozrl j ie je. Za njim je stal stric", ki j :o se mu od srda lesketale oči. )ejal pa ni niti besede. \ Fant je stisnil fcobe in molčal, f