Goa 'IftlcUua f9^9 mm | AVE MARIA | I® Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo unuHonni Izdajajo Slovenski frančiškani v Združenih državah Amerike Naslov — Address: AVE MARIA Box 608 Lemont, Illinois Telefon: Lemont 494 Naročnina—Subscription rale: U.S.A., $2.50 letno Izven U.S.A., $3.00 Naročnina Tvoja je dar ▼ podporo ubožnejšim sloven¬ skim fantom, ki se izobražuje¬ jo za slovenske duhovnike v lemontskem semenišču. Naročnikov in dobrotnikov se spominjamo v lemontskem samostanu v svojih molitvah, pri sv. mašah, in pri drugih duhovnih opravilih. Opravimo pa zanje tudi sv. mašo in sicer vsako prvo sredo v mesecu. Urednik — Editor: FR. MARTIN STEPANICH. o.f.m. Upravnik — Business Manager: FR. CYRIL SHIRCEL. o.Lm. Pomožni upravnik—Ass't manager BRO. ROBERT HOCHEVAR. o.f.m. Printed by AVE MARIA PRESS Lemont, Illinois Lemont, Illinois APRIL, I9U9 LETNIK Ul VSEBINA Evangeljski prizori . 1 Sveti Frančišek pavlanski . 3 Priredil p. Alojzij, o.f.m. Zlatom ašnik, bod’ pozdravljen!. 6 P. Martin, o.f.m. Velikonočna povest . 9 Poslovenil p. Martin, o.f.m. V objem misijonov . 12 P. Rudolf, o.f.m. Križem kraljestva križa. 18 P. Martin, o.f.m. S križem in sidrom. 20 Prestavil p. Bernard, o.f.m. Velika noč v Madridu. 23 France Koren Spominčica na grob pokojne sestre M. Leje .-• 24 Lemontski odmevi . 26 Samostanski firbec Kramljanje na zapečku . 29 Pubiished monthly — except October, when publishea semi-monthly — by the Slovene Franciscan Fathers of Lemont, Illinois, in the interests of the Slovene Fran¬ ciscan Commissariat of the Holy Cross. Entered as a second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Ac- ceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized July 14, 1$45. April, 194-9 AVE MARIA Letnik 41 Evangeljski prizori Zveličar gre iz groba “ N GLEJ, NASTAL JE VELIK POTRES. Zakaj angel Gospodov je prišel iz nebes in je pristopil ter odvalil kamen in sedel nanj. Njegovo obličje je bilo kakor blisk in njegovo oblačilo belo ko sneg. Od strahu pred njim so stražniki strepe- tali in bili kakor mrtvi” (Mt. 28:2-4). 0 vstajenju samem nimamo natančnejšega poročila kot to. Kaj se je godilo v grobu in kako je Jezus vstal, o tem ni nobene besede v svetih knjigah. Evangelisti prinašajo le to, kar so videli in slišali stražniki, kar so pravile pobožne žene in kar so apostoli sami izkusili. Ne smemo pozabiti, da se gre za Čudežno dej an j e, katero je Jezus izvršil v svo¬ jem poveličanem telesu. Oživelo je pač tisto telo, ki je viselo na križu in bilo po¬ loženo v grob, samo da je bilo zdaj po vstajenju Že pripravljeno za nebeško slavo. Vse, kar je bilo umrljivega ali bolečini in razpadu podvrženega v njem, je sedaj minulo. Naravne postave, ki veljajo za človeška telesa, ga niso več vezale. Zato se je lahko dvigalo tudi nad zemljo, kot da bi imelo peroti. Šlo je lahko skozi za¬ prta vrata ali skozi zid, z izredno naglico se je moglo prestaviti iz enega kraja v drugega. Z eno besedo: bilo je poveličano, veličastno, popolnoma neuničljivo, de¬ ležno že nebeške blaženosti. Ravno ob katerem trenutku in kako je Jezus vstal, pa ni mogel noben reči, ker ga ni noben videl. Samo to nam pove evangelij, da je bilo zgodaj v nedeljo zjutraj. Drugače pa nam evangelij popisuje dogodke, ki so bili z vstajenjem samem v tesni zvezi in ki so jih izkusili stražniki pri grobu. Jezusa niso videli, ko je šel iz gro¬ ba, saj so bili nevredni, pač pa so začutili potres in videli so nebeško prikazen — angela, ki je bil odet v snežnobelo oblačilo, in iz strahu pred njim so postali ka¬ kor mrtvi. Grob je odprt in prazen — prvi grob na svetu, ki ga je umrli sam s svojo lastno močjo zapustil. Nemi, tihi so vsi grobovi na svetu, Življenja ni v njih. Grob pa, ki se je odprl na velikonočno jutro, oznanja, da je Jezus premagal smrtno silo. AVE MARIA 3 ^fa^PSTNAjSTEM stolet i u J e na ' _ stala med kristjani velika mlačnost z ozirom na post 'j Q in zdrži j ivost. Mnogo izmed n j ih i e Ime ^° svoj trebuh za svojega boga in cerkvene postave so prelamljali brez strahu in brez sramu, kajti ljubezen božja je bila ugasnila v premnogih srcih. Da bi tedaj zopet obudil gorečnost ljubezni in krivici pot pregradil, pošlje Bog moža, ki si je postavil ljubezen do Boga in bližnjega za glav¬ ni namen svojega Življenja. Ustano¬ vil je tudi red, ki je do sedanjih časov naj ostrej ši. Ime temu možu je Frančišek pavlanski. Frančišek se je rodil leta 1416 v Kalabriji v mestecu z imenom Paola. Rojen je bil po goreči prošnji svojih pobožnih staršev, ki nista imela no¬ benih otrok. V tej zadregi sta se za¬ tekla v Assisi k sv. Frančišku in sv. Klari. Po svoji moči sta redno dajala vbogajme in se postila, da bi se jih Bog tako usmilil. In res, Bog je uslišal njuno proš¬ njo in jima dal sina, ki sta ga iz hvaležnosti in spoštovanja imenovala Frančiška. Nežno srce svojega otroka so pobož¬ ni starši že zgodaj vnemali z ljubez¬ nijo do Boga in njegove preblažene Ma¬ tere. Kadar je otrok svoje starše kaj poprosil ali pa jim hotel kaj poveda¬ ti, je vselej poprej zaklical: ‘ ‘Ave Maria - Zdrava Marija!’ ’ Že kot majhno dete je Frančišekvsak dan molil rožni venec na Čast svoji nebeški Materi in to pobožnost je o- pravljal celo svoje življenje. Ko je nekdaj pozimi molil svoj rožni venec kleče in gologlav, ga je njegova mati prosila, naj bi se zavoljo hudega mraza pokril. Frančišek ji je odgo¬ voril: ‘‘Preljuba mati, ako bi jaz zdaj govoril s kako pozemeljsko kral¬ jico, kaj bi želeli, da bi storil? In kako naj govorim s Kraljico nebes in zemlje?’’ Skupaj z ljubeznijo do Marije, je rastla v njem tudi ljubezen do samote in zatajevanja. Že kot otrok je nosil rašasto obleko in užival le postne j edi. Sel je s svojimi starši na božjo pot v Assisi h grobu sv. Frančiška in sv. Klare, potem pa v cerkev naše Gospe AngeIške, kjer je sv. Frančišek sera- finski poMarijini priproŠnjizadobil toliko milosti. Tukaj je tudi on Že¬ lel po Marijini priprošnji poizve¬ deti, kaj mu je določil vsemogočni Bog. Inv tem slovečem Marijinem sve¬ tišču je res spoznal voljo božjo. Torej s privoljenjem svojih star¬ šev je Šel v pusto samoto, nekamdaleč proti morju, kjer je prebival v neki skalnati votlini. Noč in dan je mo¬ lil. Spal je na trdnem kamnu in zau- žival je le zelišča. Kmalu je imel veliko Število učen¬ cev. Z dovoljenjem škofa je pričel zidati samostan in cerkev svojega reda. V Čast sv. Frančišku je osnoval pravila za svoj nov red v duhu pravil 4 AVE MARIA frančiškanskega reda. Trem obljubam pokorščine, uboštva in čistosti je pridejal še četrto obljubo - obljubo vednega posta. Svojim učencem ni do¬ volil ne mesa, ne jajc, ne mleka, ne sira, ne masla - sploh nobenih jedi, ki so bile po starih cerkvenih posta¬ vah za postne dni prepovedane. Svojim učencem je priporočal pri¬ srčno ljubezen in det insko ČeŠČenje J. Šubic Fot. It. Y*ider So. Frančišek Paoelskl (2. apr.) Dragoceno sliko Je izgotovit mojster Janez Šu bic za cerkvico na Hribcu pri Sk. Loki • Svetnik stoji na plaiču sredi moria nebeške Matere Marije. Vsak dan so njegovi učenci molili rožni venec. Frančišek je prejel dar velike lju¬ bezni do bližnjega od Matere lepe 1 ju- bezni. Ta čednost je bila posebno znamenje njegovega reda. Navzel si je tudi prelepe ponižnosti od Mari je, ki je ponižna dekla Gospodova. Ako- ravno so ga visoko častili papeži in kralji, se je kljub temu smatral za naj slabšega izmed vseh stvari. Bog mu je dal Še dar Čudežev. Zelo se pa je bal, da bi drugi pripisovali čudeže njemu. Zato jih je on sam pri¬ pisoval le Bogu in Materi božji. Ko je nekega dne čudežno ozdravil moža, ki si je bil vso glavo razbil, je hitro sklical vse brate skupaj, da so skupno zapeli "Pozdravljena, Kraljica!" pred Marijinem oltarjem, ker je ona ta čudež storila. Ne daleč od mesta Palermo so na ne¬ kem hribu pozimi našli truplo Člove¬ ka, ki je po nesreči umrl. Prinesli so ga v samostan, da ga spodobno po¬ kopljejo. Frančišek pride k mrliču in zakliče: "Iz 1 jubezni do Boga pre¬ budi se! Bog ti je to milost skazal!” Urno vstane mrtvi človek in Še veČ let nato Živi. Nekoč pride Frančišek v Kortono z enim sobratom. Ravnokar se ladja pri¬ pravlja na odhod v Sicilijo. Sveti moŽ zaprosi kapitana, naj bi ju s se¬ boj vzel iz ljubezni do Boga. Trdo¬ srčni kapitan odgovori: "Če za oba voznino plačaš, vaju vzamem.” Svet¬ nik pa pravi: "Jaz sem reven in ni¬ mam ne zlata ne srebra, da bi ti ga dal." "Ako ti nimaš denarja zame, jaz nimam ladje zate,” odvrne kapi¬ tan in ladja se odpel je na Široko mor¬ je. MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1949 MIL Molinjo za n?isi Jone v državi Burmi in na otoku feylonu. AVE MARIA 5 Sv. Frančišek poklekne, moli in vstane. Tedaj razgrne svoj plaŠČ na vodo, plašč svojega tovariša pa pri¬ veže na palico za jadro in iz ljubez¬ ni do Boga in z zaupanjem na priproš¬ njo nebeške Kraljice stopi na plašč ter se požene za odhajajočo ladjo. Na visokem morju, kjer se nikjer na¬ okoli ne vidi suha zemlja, doide lad¬ jo. Lahko si mislimo, kako so se mor¬ narji začudili. Prosili so, naj men¬ iha stopita na ladjo, toda z zaupan¬ jem na božjo pomoČ, sta onadva kar naprej hitela mimo ladje in sta pred njo prišla do suhe zemlje. Frančiškovo sveto Življenje je slo¬ velo sirom sveta. Ko je francoski kralj Ludovik XI. hudo zbolel, je dolgo prosil, naj pride Frančišek k njemu. Šele na povelje papeževo je kralja obiskal, da bi ne bil nepoko¬ ren. A ni hotel sprejeti nobenih da¬ rov. Ker je kralj vedel, da ima Franči¬ šek posebno ljubezen do Matere božje, mu j.e ponudil podobo preblažene De¬ vice, ki je imela vrednost veČ tisoč dolarjev. Sveti mož pa je zavrnil po¬ nujeno podobo rekoč: “Jaz ne stavim svojega zaupanja ne n a zlato in ne na srebro, temveč zaupam v Kraljico nebeško samo. Papirnata podoba Ma¬ tere božje, ki jo s seboj nosim, za¬ dostuje moji pobožnosti. Ne potre¬ bujem ne zlate ne srebrne podobe. " Kralju ni izprosil milosti teles¬ nega zdravja, po katerem je tako hre¬ penel. Kar pa je bilo veliko več vred¬ no, ga je pripravil za srečno krščan¬ sko smrt. Ko sv. Frančišek Čuti v sebi, da se mu bliža konec njegovega Življenja, se umakne vsemu občevanju s svetom in se zapre v svojo celico, da bi se mogel kar naj skrbneje pripraviti na smrt in na večnost. Na veliki četrtek zbere sobrate in učence okoli sebe in prejme z vrvjo okoli vratu sv. ReŠnje Telo, kot je bila v njegovem redu navada za tisti dan. Na veliki petek pa umrje. Njegova zadnja molitev je bila: “O dobri Jezus, Ti dobri Pastir, o- hrani vse pravične, opraviči greš¬ nike, usmili se vseh Živih in mrtvih in bodi milosti j iv tudi meni, ubogemu grešniku. O Jezus! O Marija!” Že dvanajst let po njegovi smrti ga je papež Leon X. priŠtel med svet¬ nike. Njegovo truplo je počivalo v plesiški samostanski cerkvi do leta 1582. Ko so tedaj besni hugenoti po- končavali vse cerkve v mestu in okoli mesta Turam je vlomila divja drhal tudi v Frančiškov grob. Divjaki so izvlekli še nestrohnjeno truplo ter ga z lesom velikega križa sežgali,, tako da je ostal skoraj sam pepel. K sreči pa so pobožni katoličani š smrtjo nevarnostjo vendar rešili ne¬ kaj kosti. Red sv. Frančiška pavlanskega, ki se imenuje tudi red “najmanjših bra¬ tov* in red, “ Pav lanov” , je pozneje štel čez 400 samostanov, ampak zvest svojemu imenu in tudi duhu svojega ustanovnika, ni nikdar dosegel no¬ bene posebne imenitnosti. Priredil P. ALOJZIJ, o.f.m. Kdor rad seje, sprejme ^elo obilno tolaž¬ bo. Njegovo dobro delo bo bogato popla¬ čano. — Ivan Blažič 6 AVE MARIA ^.latomainik, bod pozdravljen Se. oče Pij 12. o&luzja plati jtttilej matnittua ESEC APRIL nam prinaša veselje vstajenja narave in veselje vsta¬ jenja Gospodovega. Letos pa ima za nas še neko posebno veselje, namreč zlatomašniški jubilej sv. očeta papeža Pij a XII. in sicer na tiho nedeljo, dne 3. aprila. Ves katoliški svet se združuje v mol¬ itvah, svetih mašah, svetih obhajilih in drugih dobrih delih, ki jih Bogu daruje za sv. očeta ob tej slovesni priliki. Gotovo se bo srce Kristusovega namestnika raz¬ veselilo ob tolikih dokazih otroške lju¬ bezni in zvestobe iz vseh krajev sveta. AVE MARIA V dolgi zgodovini človeštva ni bila no¬ bena oseba zadeta s toliko Žalostjo in s tolikimi nadlogami kot vrhovni pastir ka¬ toliške Cerkve. Prav od začetka Cerkve je na njegovih ramenih slonela odgovor¬ nost za neprestano poboljšanje sveta, za duhovno prenovljenje vsega človeštva. In od Petra do Pij a XII. je to brezkončno delovanje papeštva vzbujalo srd neštetih sovražnikov Kristusovih, radi katerih so papeži vedno okušali bridko žalost Kri¬ žanega. Gospod je rekel: “Simon, Simon, glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas pre¬ sejal kakor pšenico; jaz pa sem prosil zate, da ne opeša tvoja vera” (Lk. 22: 31). Te besede niso veljale le za prvega papeža, marveč za vse njegove nasled¬ nike; veljajo pa posebno za sedanjega sv. očeta, Pija XII. Besede Kristusove so bile torej prerokba. Bridkosti Boga-Človeka se vedno po¬ navljajo v njegovih namestnikih na zem¬ lji. Odkar je bila papežem na glavo po¬ ložena papeška krona, so istočasno pre¬ jeli tudi trnjevo krono, dasi nevidno, ki jo nosijo do onega dne, ko bodo od svo¬ jega Učenika prejeli krono slave v nebeš¬ kem kraljestvu. V svojih bridkostih in težavah imajo tolažbo, da posnemajo nje¬ ga, čigar namestniki so na zemlji. In kako more biti drugače, ko pa so pa¬ peži vidni zastopniki Kristusovi tu na zemlji? Jezus je vedno pričujoč v naj¬ svetejšem Zakramentu oltarja, temveč je pričujoč tudi v osebi sv. očeta. Papež je vidni Jezus, ki je skrit pod podobo nje¬ gove osebe, kakor je v tabernaklju skrit pod podobo sv. hostije. Živi Jezus je resnično pričujoč pod podobo Petra. Ime¬ na se spreminjajo: naj bo Leon XIII., Pij X., Benedikt XV. ali Pij XII. Toda spre¬ membe so samo na zunaj, bistvo pa osta¬ ne vedno isto: Jezus je, včeraj, danes, na veke, kajti njemu je Oče dal vso ob¬ last v nebesih in na zemlji; on ostane s svojo Cerkvijo do konca dni. Čast papeževa je velika, kaj pa še od¬ govornost njegove visoke službe? Sv. Av¬ guštin je večkrat ponavljal, da so odgo¬ vornosti duhovnika pretežke Še za angela. Kaj pa Šele odgovornosti in dolžnosti pa¬ peža? Postati papež pomeni, da mora človek nase popolnoma pozabiti; zapustiti mora za vedno svoj dom, svojo domovino in vse drugo, da postane “oče in služabnik vseh”. V tem oziru je Pij XII. sijajno iz¬ polnil svojo dolžnost, posebno pa v tem, da radovoljno dovoli avdijenco vsem lju¬ dem vsakršnekoli narodnosti in vere in vsakega socialnega razreda. On vse spre¬ jema z največjo prijaznostjo in Ijubezni- Pij XIL kot mlad duhovnik jo in se globoko zanima za njih večno in Časno dobrobit. On je v resnici “papež ljudstva”, “služabnik služabnikov bož¬ jih”, “oče vsega krščanstva”, ki se nik¬ dar ne naveliča žrtvovati se in delovati za duše. Kljub svojemu prijaznemu smehljaju in mirnemu obličju nosi sv. oČe v svojem srcu velike bolečine radi preganjanja Cer¬ kve in njenih otrok. On pač ve, da “pe¬ klenska vrata je ne bodo premagala”, toda koliko bo še bojev in bridkosti od sedanjega časa do končne zmage! In ko¬ liko je teh hudih ur ravno v sedanji dobi, ko razsaja peklenska moČ komunizma! 8 AVE MARIA Vse, kar se danes dogaja in kar se je Se dogodilo v preteklem desetletju — sve¬ tovna vojna in njene posledice — samo dokazuje izredno veličino velikega moža, papeža Pija XII. Zvesti otroci Matere Cerkve se vedno zavedajo, kako težka je papeževa služ¬ ba. Zaradi tega večkrat molijo za sv. očeta, naj ga Bog varuje pred peklenski¬ mi silami, ki ga hočejo uničiti; naj ga Bog reči iz sedanjih preizkušenj; naj mu daje moČ vztrajati do konca; naj mu po¬ maga razsvetljevati duŠe svojih sovraž¬ nikov, da bodo spoznali resnico. Te mo¬ litve so velikanska duhovna sila, kateri peklenske moči ne morejo biti kos. Ob tej priliki se spodobi, da povdar- jamo koliko vdanost moramo imeti do sv. očeta. To posebno velja za dandanes, ko svet nima več tolikega spoštovanja do od Boga dane oblasti, ali svetne ali cer¬ kvene. Kristusovega namestnika moramo ljubiti in spoštovati kot Jezusa Kristusa samega in obema moramo izkazovati po¬ polno pokorščino in vdanost. S tem ne mislimo iz obeh narediti eno in isto ose¬ bo, vendar je čast sv. očetu izkazana obenem tudi Jezusu izkazana. Papež je večji kot vsi posvetni kralji in oblastniki, predvsem pa je oče s srcem tako velikim, kot je velika katoliška dru¬ žina, katero vlada. Po zgledu Kristuso¬ vem ima pod svojo oblastjo tudi zašle sinove in hčere, katere prisrčno vabi na¬ zaj v očetovo hišo. Izkazujmo torej otroško vdanost do nje¬ ga, ki ga imenujemo “svetega očeta*’. Predvsem pa prosimo sv. Duha, naj bo našemu vrhovnemu pastirju tolažba in moč v težavah tega zemeljskega Življen¬ ja, v nebeškem kraljestvu pa mu naj bo njegovo neskončno plačilo. Na svoj slovenski način čestitamo sv. očetu papežu Piju XII. in ga pozdravljamo z besedami: “ZlatomaŠnik, bod’ pozdrav¬ ljen!’’ P. MARTIN, o.f.rn. Ko me nadleguje nesramna misel, po¬ hitim h Kristusovim ranam; ko me tlači meso k tlom, se vzravnam ob spominu na rane svojega Gospoda; ko me hudič zale¬ zuje, se zatečem k trpljenju svojega u- smiljenega Gospoda, in hudič zbeži od mene. V sleherni zoprnosti nisem našel učinkovitejšega zdravila nego Kristus¬ ove rane. — Sv. 'Avguštin VESELO ALELUJO voščimo vsem naročnikom, zastopnikom in zapečkarjem lista Ave Maria, in vsem dobrotnikom, sorodnikom in prijateljem. SLOVENSKI FRANČIŠKANI pri Mariji Pomagaj v Lemontu AVE MARIA 9 KRISTUSOVEM ČASU je v pred- mestju Jeruzalema Živel mla¬ denič z imenom Benjamin, vi- šoke, močne postave, najsta- " rejši sin revnega kovača, ki je bil učenec nazareškega U- Čenika. Njegov dom je bila revna bajta, iz ilovice sezidana, ob umazani stezi ravno zunaj mesta Jeruzalem. Starši so Šli večkrat poslušat Jezusa, kadar je prišel v Jeruzalem, in so s seboj vzeli tudi resnega, zamišljenega sina. Nekega lepega jutra, po sobotnem po- Ben j aminov oče se je dolge ure trudil pri svojem težkem delu, saj je moral šte¬ vilno družino hraniti. Fant je torej moral očetu pomagati in tudi drugače je bil pri hiši zaposlen. Ob koncu dneva pa je smel iti gor k temlju molit in poslušat Jezusa. čitku, je Benjamin izvedel, da prihaja veliki Prerok v Jeruzalem med veliko množico. Nabral je na polju velik šopek krasnih lilij in šel množici naproti, da bi te lilije vrgel k Jezusovim nogam. Množica je nastajala čedalje večja, ko One dni po Jezusovem slavnem vhodu v Jeruzalem je bilo vedno veliko ljudi v templju. Benjamin je z največjo pozor¬ nostjo poslušal Gospodove besede, a kmalu je začutil, da nastaja med ljudmi neko sovraštvo do Učenika. Mrmrali so se je bližala k jeruzalemskim vratom. Vsi so v rokah držali palme in z njimi ma¬ hali ter obenem prepevali: “Hozana! Bla¬ goslovljen, ki prihaja v imenu Gospodo¬ vem! Kralj Izraela!” Ko se je Jezus približal mestu, kjer je Benjamin stal, je fant vrgel lilije pod zoper njega in nekateri so ga celo hoteli s silo spraviti iz templja. Mnogi so bili hudo razočarani, ker ni bil Jezus ne bo¬ gat ne mogočen. Drugi so mu pa zamerili, ker je tako modro odgovarjal na vsa nji¬ hova zlobna in zvita vprašanja in jim zraven Še strogo očital njihovo hudobijo. noge osliča, na katerem se je Gospod peljal. Nežen smehljaj je obsenčil Jezu¬ sovo obličje, ko je videl to dejanje lju¬ bezni in spoštovanja. Pogledal je v mla¬ deničeve oči ter položil svojo roko na njegovo glavo in ga blagoslovil. Presrečni Benjamin se je veselo pri¬ družil množici in šel z njo v Jeruzalem za Jezusom in njegovimi učenci. V srcu Benjaminovem je bila le ljube¬ zen in spoštovanje do Gospoda, toda pre¬ vzemal ga je zdaj tudi strah pred njego¬ vimi sovražniki. Opazil je, da se je Gos¬ pod tiste dni redkokdaj nasmehnil in da je čim večja Žalost obdajala njegovo ob¬ ličje. Nekega strašnega dne v tistem velikem tednu je Benjamin od ljudi izvedel, da 10 AVE MARIA se v tempeljskem trgu vrši sodba. Jezus je bil z zvijačo in silo pripeljan pred guvernerja Poncija Pilata. Prvaki ljud¬ stva so ga obdolžili, da je učil krivi in škodljivi nauk. Benjamin je hitro skočil domov in po¬ vedal, kaj je slišal. Njegov oče je takoj hitel na trg, toda je hitro spoznal, da ne more na noben način Učeniku pomagati. Pridružil se je divji množici in Šel po ulici za obsojenim Gospodom. Bil je ed¬ en izmed mnogih žalostnih prijateljev Jezusovih, ki so morali gledati kruto kri¬ žanje Boga-ČIoveka. Ko je Benjaminov obe hodil po križevi poti na Kalvarijo, je njegova mati zbrala vso družino okoli sebe in skupno so ča¬ kali na očetov prihod, da jim pove žalost¬ ne novice o njihovem božjem Prijatelju, in ko so z veliko bolestjo in strahom čakali, so goreče molili. Ko so pa v molitvi klečali, se je črna tema spustila na mesto Jeruzalem. Sliša¬ lo se je nekaj kot grmenje v daljavi in Čutil se je potres, tako da se je koča tresla kot listje v vetru. Zelo so se bali za očeta, ki ga Še ni bilo doma. Benjamin je skušal tolažiti mlajše otroke, toda se mu ni posrečilo. Ko se je oče pozno popoldne vrnil do¬ mov, je bil tako silno potrt, tako zmešan, da ni mogel svoji družini povedati, kaj vse se je bilo zgodilo pri Pilatu in na gori Kalvariji. Mogel se je le trkati na prša in Šepetaje ponavljati: “Našega Gospoda so ubili! Učenika so umorili! Gorje, gorje Jeruzalemu!” Daleč od hiše Benjaminove je bila kras¬ na pristava Jožefa iz Arimateje, ki je bil bogat trgovec, ki je prišel stanovat v Je¬ ruzalem. Benjamin je večkrat obiskal Jo¬ žefov vrt, kajti stari vrtnar je bil zelo prijazen proti tihemu, ljubečemu fantu, ki je tako rad imel cvetlice, ki so na tem vrtu rastle. Benjamin je včasih naŽel tudi Jožefa na svojem vrtu in ga poslušal, ko mu je pripovedoval o svojem Prijatelju, Jezusu nazareškem, in o njegovem čudovitem nauku. Jožef je bil zelo prijaznega zna¬ čaja. Posebno rad je imel Benjamina pri sebi, ker sam ni imel nobenih otrok. Na oni žalostni petek, ko je družina Že dolgo klečala v molitvi in obžalovanju, se je Benjamin napotil proti Jožefovemu vrtu, da tam najde tolažbe od Jožefa in od njegovega vrtnarja, saj je vedel, da bosta oba ravno tako od Žalosti potrta. Benjamin je našel starega vrtnarja v solzah; nabiral je bele lilije in druge be¬ le cvetlice. Prosil je fanta, naj mu po¬ maga. Nato sta skupno nesla cvetlice k k nekemu grobu, ravno zunaj obzidja, ki je obdajalo Jožefovo stanovanje. Tam je izvedel, da je bil Jožef svojo lastno grob¬ nico pripravil za svojega priljubljenega P rij atelj a. Vrtnar in Benjamin sta znotraj okrasila Učenikov grob in sta stezico, ki je h gro¬ bu peljala, nastlala z zelenimi vejicami. Krasen vrt z drevjem, grmičevjem in cve- licami je obdajal grobnico; na treh stra¬ neh pa je bil visok kamenit zid, ki je bil s trto pokrit. Zdaj ob večeru so ptički prepevali svojo večerno pesem, kakor da bi bila zadušnica za novega Gosta. Sonce je že nagnilo proti zatonu, ko je Benjamin zagledal skupino mož, ki so prihajali po cesti od gore Kalvarije. Med njimi je bil Jožef iz Arimateje, ki je ne¬ sel zavitek lanene tančice. Njegov pri¬ jatelj Nikodem pa je imel naročje polno dragocenih dišav, s katerimi so možje pomazilili Jezusovo truplo in ga nato s tančico ovili. Potem so spoštljivo po¬ ložili truplo med dišeče cvetlice, ki sta jih Benjamin in vrtnar poskrbela. Preden je bilo delo končano, sta prišla dva vojaka po ukazu Poncija Pilata, da ostaneta ob grobnici kot stražarja. Poma¬ gala sta privaliti velik kamen, s katerim je bil grob zapečaten. Nato je JoŽef s prijatelji odšel. Domovgrede je Benjamin videl skupino Žen, ki so zunaj vrtnega obzidja jokale in Žalovale. Benjamin je čutil silno bo¬ lest v svojem srcu, vendar pa je bil ve¬ sel, da Jezus počiva v krasnem vrtu Jo¬ žefa arimatejskega. Po poti domov je de- AVE MARIA 11 lal načrte, kako bo vsak teden nabiral cvetlice na polju in jih prinašal k Jezu¬ sovemu grobu. Zgodaj prvi dan v tednu in dan po so¬ botnem počitku se je Benjamin bližal h grobu s šopkom lilij, ko je začul nepriča¬ kovane glasove. In zagledal je na vrtu zelo lepega mladeniča v svetlih oblačilih, ki je govoril jokajoči ženi, ki ga je pro¬ sila, naj pove, kam so Gospodovo truplo odnesli. Povedal ji je ta mladenič, da je Gospod iz groba vstal in ga bodo njegovi učenci v Galileji videli in naj ona gre in to pove drugim. In ko je Benjamin z velikim strmenjem gledal ha ta prizor, so se njegove oči obrnile do groba, kjer je videl, da je bil velik kamen odvaljen in vojakov ni bilo veČ zraven. Kmalu pa je videl dve ženski, ki sta govorili z drugim mladeničem, ki je bil angelu podoben. Grob, kamor so bili Jezusa položili, je bil prazen, toda v njem je bila tako svetla luč, da Benja¬ min kar ni mogel vanj gledati. Ko je Benjamin svojim staršem sporočil vse, kar je videl, so kar strmeli od za¬ čudenja. Potem je oče poslal Benjamina k templju, da tam mogoče še kaj izve o vstalem Učeniku. Ko se je k templju bli¬ žal, je zdaleč videl Gospoda, ko je govo¬ ril z dvemi ženskimi, ki jih je bil poprej videl pri grobu. Pred Jezusovimi nogami sta ženski klečali. Drugi dan potem je Benjamin po cesti hodil, ko je videl dva prijatelja Gospod¬ ova, katerima se je kar nenadoma pridru¬ žil Gospod sam. Ti trije so hodili proti vasi Emavs in so se zelo živahno pogo¬ varjali. Benjamin je vedel, da oni tretji je bil Jezus. Benjamin je bil tako vesel, da je takoj odhitel domov in povedal družini, da je Jezus res od mrtvih vstal in da se je spre¬ hajal po raznih krajih mesta in‘tudi zunaj mesta. OČe in mati sta v srcu ohranila in premišljevala vse, kar jima je Benjamin povedal. Bili so revni ljudje in zato niso imeli veliko prijateljev. Vendar so bili globoko verni in pobožni in so večkrat klečali skupaj v molitvi. Zdaj so se Bogu goreče zahvalili, da Učenik ^e živi. Nekega dne sta dva Jezusova učenca prišla po poti, ob kateri je stala koča Benjaminovih staršev. Pri koči sta se ustavila in pripovedovala Čudovito zgodbo vstajenja Gospodovega. Povedala sta, kakšne nauke je dal Gospod po vstajenju in kako bo z njimi ostal do konca sveta, tudi po svojem vnebohodu. Ta dva učenca sta bila tako srečnega obraza, da je Benjamin sklenil, da ne bo vec obžaloval Gospodovo smrt, temveč da bo skušal Živeti po njegovih naukih. Prepričan je bil tudi, da bo Jezus pri njem skozi celo življenje. Upal je, ko bo odrasel, da se bo smel pridružiti Jezusovim učencem in bo potem mogel nesti besedo božjo med ljudi, ki ne poznajo Očeta nebeškega in tudi nje¬ govega Sina ne, katerega je v svet poslal. Ko je Benjamin odrasel in je prišel čas, ko mora zapustiti očetovo hišo in iti v svet svoj lasten kruh služit, je šel in se seznanil s človekom, ki mu je bilo ime Štefan. Ta je rad imel Benjamina, ki je bil tako resnega značaja. Dal mu je služ¬ bo v neki krojaČnici v nižjem kraju mesta Jeruzalema. Tu je Benjamin s Stefanom stanoval pri neki zelo pobožni družini, od katere se je veliko naučil o življenju in nauku Kristusovem. Vedno bolj in bolj je koprnel iti med ljudi in jim pridigati vse, kar se je naučil o nazareškem Pre¬ roku. Nekega strašnega dne sta Stefan in Ben¬ jamin stala na majhnem trgu, kjer je Šte¬ fan večkrat pridigal novo vero ljudem, ki so se tam po dnevnem delu zbrali. Kar naenkrat prihrumi na trg kričeča drhal, ki začne kamne luČati v Štefana. Štefan je padel pod ploho kamnov in Benjamin mu je hitel pomagat. Hotel ga je vzdigniti, ko ga je svetla luč z nebes obsijala. Sklonil se je k svetniškemu Štefanu, ki mu je šepetaje rekel: “Benjamin, vidim Gospoda. Vabi me k sebi. Ti pa pojdi hitro skozi nižja mest¬ na vrata in pridruži se Filipu, ki gre v Cezarejo pridigat. On te bo s seboj vzel. (Nadaljevanje na strani 28.) 12 AVE MARIA (Nadaljevanje ) BOŽEN! RA JE KAZALA nekaj minut čez se¬ dem. Grozno je bilo: “boj za življen¬ je in smrt”. Saj nam kričeči Italijani še izstopiti niso pustili. Najprej bi radi putko snedli, potem pa jo dali peči: vsi so hoteli v vagone še predno smo pot¬ niki izstopili. Obešali so se na držaje, kričali in se prerivali, da je strah. Real¬ nost Življenja! Nisem mogel drugače, sicer bi se odpel- jal dalje: sunil sem s komolci na desno in na levo ter si tako v resnici “priboril” prehod. Nato sem jo ubral Čez progo, na¬ mesto da bi se prerival skozi “podzem¬ lje”. A ročaj kovčega je prevzel odškod¬ nino: pri skakanju čez progo se je od¬ trgal. Kmalu se je pa strgal še pas, s ka¬ terim sem papirnati kovČeg (vojno blago!) vsaj za silo prisilil k pokorščini. Tako sem moral svoje breme dvigniti na ramena. Tako gre torej moja pot cilju naproti! Nič se nisem jezil: bil sem preveč dobre volje in mi je bilo prav vse v zabavo. Se enkrat sem se obrnil in prebral napis na kolodvoru, ki je v vojnih letih nešte¬ tokrat občutil svinčeno točo: BOZEN- BOLZANO. Torej sem prav izstopil. Zna¬ šel sem se na cesti. Neki gospod se mi ponudi za spremljevalca prav do samos¬ tana. Po nekaj ovinkih in čudno se sukaj¬ očih ulicah mi je končno pokazal cerkev in vhod v samostan: “Convento dei Min- o ri ”! Prijazno slovo, nekaj besed tople za¬ hvale in ostal sem sam. Za trenutek sem se ozrl v novo pozidano pročelje redovne cerkve in zavil na porto. Pravkar sem ho¬ tel potrkati, kar nekdo odpre vrata in mi pride naproti. Pred mano je stal majhen in širok pater dobrodušnega obraza in s tremi križi v rokah. Pogleda me, nato pa živahno vpraša: “Morda p. Rudolf?” “Da! Iz Schwaza!” “Sam Bog Vas je poslal. In prav zadnji trenutek!” je vesel vzkliknil in me pri¬ tisnil nase kot oče. Bil je p. Gandolf Tur, misijonski prokurator bocenske pro- vincije, ki je nad mojim prihodom Že po¬ polnoma obupal. “Zdaj pa takoj z menoj!” In že sva zavila po krasnem gotskem križnem hodniku. Spotoma mi je razlagal svoje načrte za naslednji dan, ko bo cer¬ kvena slovesnost nas treh misijonarjev in otvoritev znova pozidane samostanske cerkve, katero so bombe v letu 1944. ra- AVE MARIA 13 zen prezbiterija do tal porušile. Pripove¬ doval mi je svoje skrbi zaradi mojega obo¬ tavljanja v Avstriji in klicov SOS, ki sem jih pošiljal zadnji čas ter mi kazal misi¬ jonske križe, od katerih je eden priprav¬ ljen tudi zame. Počutil sem se kot doma. Naenkrat sva se našla pred sobo našega begunskega očeta Gracijana Herica, eks-provincij ala ljubljene matere provincije, ki je moral zapustiti Jugoslaviji pripadli samostan Kostanjevico pri Gorici in zdaj na tukaj¬ šnji frančiškanski gimnaziji poučuje mate¬ matiko in prirodopis. Pravkar je zaklepal svojo celico in hotel k vratarju. Prisrčno srečanje, ki ga ne bom pozabil! Saj se Že od julija 1945. nisva videla. Zdaj pa sem zopet klečal pred njim in se mu zahvalje¬ val za pomoč, da morem svojemu cilju na¬ proti. Očetovsko me je blagoslovil. Nato sem pozdravil bocenskega p. pro- vincijala Justusa Kalkschmieda, ki sem ga našel — kot ravnatelj gimnazije — pri delu v šolski pisarni. Nato pa so me pel¬ jali v obednico, dasi nisem bil lačen, saj sem se v vlaku najedel slanine - brez kru¬ ha, ki je v naglici ostal v Atanazijevih rokah. Med večerjo me je okrožila gruča tirol¬ skih sobratov. Kmalu se je prikazal tudi somisijonar p. Valentin Gasser: vesel in zastaven fant, odprta duša. Hadovedno sem spraševal še po drugem; toda p. Jožef Eccli je bil na ekskurzu pri nekem žup¬ niku. Prijetno bomo vozili v misijonih: kar v treh. Veselo je bilo snidenje s slovenskima klerikoma, ki študirata na tukajšnji redov¬ ni teologiji. Nato sem obiskal o. Gracija¬ na in ura je bila Že deset, ko sem legel k počitku. Dobil sem sobo Številka 2, ka¬ tere pa sam ne bi nikoli našel v labirintu starodavnega bocenskega samostana iz 14. stoletja. Spal pa sem kljub rahlemu glavobolu zelo dobro. Prvo no? na svoji poti v objem misijonov... Nastopila je nedelja - 21. decembra — ki mi je darovala... P. Rudolf Pifko, o.f.m. MISIJONSKI KRIŽ. Maševal sem ob sedmi uri. Po zajtrku sem si površno ogledal obred cerkvenega slovesa misijonarjev. Nato sva s p. Va¬ lentinom poskusila zapeti “Ave maris Stella”. Kmalu se je v naši sredi prikazal tudi tretji listič misijonske deteljice, p. Jožef. Šaljivec prve vrste, pravi — vedno veseli — Frančiškov otrok. Takoj nama je pokazal steklenico “vodke”, ki jo je dobil za pot od dobrih ljudi. “Ne bo nas morje dajalo, ne!” smo se smej ali. Še enkrat je srečna trojka poskusila od¬ peve, nato pa smo hiteli proti zakristiji, kjer so nas vsi čakali za slovesni vhod v novoodprti hram božji. Sprevod se je premaknil po križnem hod¬ niku pred cerkev. Pred nami so trije mini¬ stranti moško nosili na lepih blazinicah misijonskekriŽe. Šelepozneje sem zvedel, da je mojega nosil Slovenec. Povsod smo raztreseni, povsod se dobimo in si izmen¬ javamo veselje in žalost. Da, Slovenci smo Žilav narod! 14 Po blagoslovu cerkve ob vhodu smo med množico vstopili. Procesija je zavila krog in krog cerkvene ladje, nato pa se obrnila proti glavnemu oltarju. Sledila je sloves¬ na služba božja p. provincijala Justa. Misijonarji smo imeli sedeže in klečalnik na listni strani. Vse je šlo brezhibno, točno po rubrikah, da sem bil v resnici vesel. Po evangeliju je stopil na prižnico p. prokurator Gandolf. Ni zastonj lektor ho- miletike. V ognjevitem govoru — seveda v nemškem jeziku — je znal lepo združiti otvoritev novopozidane cerkve in naš od¬ hod v misijone. Govoril je ljudstvu, govo¬ ril je nam trem misijonarjem in prepričan sem, da so tople besede padale na rodo¬ vitna tla. Po sveti maši pa obred za nas. Krasen obred! Leže smo poslušali misijonarji branje apostolskega pisma najvišjega predstojnika, s katerim nas pošilja v ki¬ tajske misijone. Po blagoslovu misijon¬ skih križev smo drug za drugim pokleknili pred p. provincijala, ki je vsakemu izmed nas obesil krog vratu misijonski križ z besedami: “Sprejmi križ našega Gospoda Jezusa Kristusa, v katerem je naše živ¬ ljenje, Zveličanje in vstajenje." AVS MAKSA Mi pa smo odgovarjali v vsej priprav¬ ljenosti na misijonske žrtve: “Jaz pa se ne bom hvalil razen s križem našega Gos¬ poda Jezusa Kristusa, s katerim bode me¬ ni svet križan in jaz svetu/’ Pozdravljen, misijonski križ! Ti si moje upanje, moja moč, moja tolažba! S teboj grem lahkih korakov na misijonsko fronto! S himno “Zdrava, morska zvezda" smo se priporočili v varstvo Kraljici misijonov in prejeli blagoslov p. provincijala na pot. Po slovesni molitvi svetega očeta Fran¬ čiška “ r Adoramus Te..." pa je sledil po¬ ljub miru. Bratje so prihajali v dolgi vrsti nam trem v objem. Celo slovensko sem trikrat slišal: “Gospod ti daj mir in sta¬ novitnost!” Težko bi opisal, kako je to izrekel naš dobri o. Gracijan. Srca so go¬ vorila v objemu in prvič v mojem slovesu mi je trenila v očeh solza. Bilo je slovo sina od očeta, katerega srce je polno lju¬ bezni in skrbi za svojo družino. Glas mu je drhtel, oči so se kopale... Z Bogom, oče Gracijan, in Bog plačaj še enkrat za vse! Pri slovesnem kosilu sem sedel pri so- misijonarju Valentinu. Tudi urice po kosilu so tako hitro mini- To^ je mesto Božen (ita¬ lijansko: Bolzano), v Južnih Ti- rolah, kjer se je misi¬ jonar p. Ru¬ dolf P ifko, o. f.m., veČ dni mudil pred svojim odhodom v misijone. & AVE MARIA 15 le.Naenkrat smo morali v “Marienschule” Šolskih sester, kjer so nam priredili za odhodnico ljubko akademijo. Zadnji tre¬ nutek sem opazil tudi točko sporeda: Be¬ sede misijonarjev... Smola! Kb bi vsaj prej vedel, da bi se pripravili Le^kaj naj povem s svojo nemščino? Kaj sem hotel? Po ostalih dveh šem vstal tudi jaz in po¬ zdravil misijonske prijatelje. Prav isto, kot ostala dva, sem hotel povedati tudi jaz, sem rekel med smehom in sedel. Dvo¬ rana pa tudi v smeh in veselo ploskanje, da sem jo tako urezal. Se briksenski “Ka- tolisches Sonntagsblatt*’(l/XIX, stran 5) je v članku o novih frančiškanskih misi- narjih omenil, kako se je “tretji vitez križa’* izgovoril. Lepo iznenadenje me je čakalo med ve¬ čerjo.Naenkrat pride v samostansko obed- nico starejši duhovnik. Znan se mi je zdel in ves čas, ko je stopal proti p. gvardi- janu, sem ga opazoval. Kljub branju sem spraševal soseda, pa nisem dobil nobene¬ ga odgovora. Ga niso poznali. Končno pa se mi je posvetilo: moj dragi župnik je, pastir rojstne fare, brez katerega ne bi nikoli postal frančiškan. Moj stari znanec, gospod Ignacij Groblar, ki mi je pomagal v gimnazijo in v samostan. Kakšno vesel¬ je in iznenadenje! Nikoli nisem mislil, da ga bom mogel pred odhodom Še enkrat vi¬ deti, saj nisem vedel, da je po izgonu v nemški okupaciji odšel v Južne Tirole, kjer Že od leta 1942. v Verschneidu pase ovčice. Že sedem let se nisva videla. Takoj po končanem branju sem stopil k njemu. “Hvaljen Jezus, gospod župnik!’’ sem ga pozdravil. Zazrl se je v moje oči, Čez nekaj Časa pa radostno vzkliknil: “Moj Mihael, moj dragi Mihael!*’ Saj ni mogel verjeti, da stoji pred njim njegov nekdanji varovanec - misijonar. Zato pa je bilo najino sni¬ denje tem srečnejše. Čudovita so pota božje previdnosti, ki so poskrbela za nadomestek slovesa brez matere in domačih. Saj sem v gospodu župniku gledal konček domače župnije, kjer me je nekoč oblila krstna voda. Bogu hvala, da mi ga je poslal. Lep dan je minil. Sledili pa so mu.... dne,vi priprav, polni skrbi in tekanja sem in tja« (Dalje prihodnjič) To je napravila vojna iz bocenske frančiškanske cerkve. V novopozidani cerkvi je p. Rudolf jemal slovo v le¬ pih cerkvenih obredih. . ... Poglej rane na križu visečega, kri umirajočega, vzvišenost odrešujočega Krist¬ usa! Njegova glava je nagnjena, da bi te poljubila; njegovo srce je odprto, da bi te ljubilo; njegove roke so razprostrte, da bi te objele. Daj, tako trdno ga pribij na svoje srce, kakor je trdno pribit na križ! - Sv. Avguštin. FRANČIŠKANOM v Rimu govori ENA IZMED NOVEJŠIH Sl Ul I ) ■ NA SVOJ ROJSTNI DAN zadnji mesec S se je dal sv. oče takole posneti. Star je 73; let. K TAJ po ob: NA RADIO govori sv. oče. On se večkrat po¬ služuje radija, da svetu oznanuje Kristusov evangelij miru in pravice in ljubezni SVOJ APOSTOLSKI BLAGOSLOV podel u e sv. oče množicam iz balkona sv. Petra. SV. OCE MOLI ■a m ir PRI D NOVEJŠIH SLIK t P°" uso v PRI BOŽIČNI POLNOČNICI leta 1947. TRENUTEK KRONANJA Pija XII., dne 12. marca, leta 1939. POZNO ZVEČER se sv. oČe trudi pri svojem pisalnem stroju. K TAJNI SEJI zbora kardinalov gre sv. oče po obsodbi ogrskega kardinala Mindszentya. KOT KARDINAL PACELLI je leta 1936 ob¬ iskal Ameriko. Tu ga vidite pri hiŠi George Vashingtona, očeta Združenih držav. AVDIJENCI govori sv Če neki ameriški družini. 18 AVE KARU zlatem jubileju. - Sv. oče papež Pij XII. ob¬ haja svoj zlati mašni jubi¬ lej na tiho nedeljo, dne 3. aprila, dasiravno pade nje¬ gova zlata obletnica na 2. aprila. Za to slovesno priliko do¬ voljuje sv. oče vsem duhov¬ nikom darovati še drugo sv. mašo, če drugače ne da¬ rujejo^ Že dveh sv. maš. Ta druga maša se mora darova¬ ti "Za odpuščanje grehov." K prvi sv. maši na tiho nedeljo morajo duhovniki dodati posebno molitev za sv. očeta radi njegovega zlatega jubileja. Papežev govor. — V Rimu je sv.oče papež daroval po¬ sebno sv. mašo v zadošČen- f je za obsodbo ogrskega kar¬ dinala Min ds zenty-j a. Po tej sv. maši pa je imel ognjevit govor do stotisočih, ki so se zbrali pred baziliko sv. Petra. Z bridko žalostjo in pra¬ vično jezo je sv. oČe v pe¬ rečih besedah napadel one - moderne komunistične pre¬ ganjalce, ki prekašajo celo starodavnega Nerona v kru¬ tosti in zvijači. Oni brezbožniki hočejo imeti Cerkev, ki bi molčala, ko pa mora govoriti, tako je sv. oče govoril. Hočejo vi¬ deti Cerkev, ki bi tako re¬ koč oslabela božjo postavo in jo zlorabljala v Škodo Človeštva, ko pa mora to postavo oznanjevati in jo zagovarjati. Hočejo imeti Cerkev, ki ne bi bila sezi¬ dana na skalo Kristusa, mar¬ več na pesku Človeških mis¬ li. Nočejo, da bi se Cerkev branila zatiranju Človeških vesti, nočejo, da bi bila za- ščitnica pravic in svobode ljudstva. Ogromna množica je z en¬ im glasom ponavljala "Ne! Ne! Ne!", ko jim je sv. oče zaklical s sledečimi vpra¬ šanji: Ali more papež molčati, ko so v raznih deželah cer¬ kve s silo in zvijačo odtr¬ gane od Rima, ki je središ¬ če krščanstva? Ali more molčati on, ko so vsi grŠko-katoliški škof¬ je v Rumuniji v ječo zaprti, ker nočejo zatajiti svojo vero? Ali naj on ne govori, ko so duhovniki in ljudje pre¬ ganjani in zaprti, ker nočejo biti ločeni od svoje prave Matere Cerkve? Ali naj on ostane pri mi¬ ru, ko staršem odvzame pra¬ vico vzgajati svoje lastne otroke neka majhna stranka, ki bi rada otroke ločila od Kristusa? Ali more papež molčati, ko država prestopa meje svoje oblasti ih si zavzema oblast zatirati škofije, od¬ stavljati Škofe, uničevati cerkvene organizacije in od¬ vzemati ljudstvu sredstva, ki so za zveličanje potreb- n a? Ali more on jezik zadrža¬ ti, ko je duhovnik zaprt, - zato ker noče razodeti ono naj svetejšo vseh tajnosti — tajnost svete spovedi? Ali se morda vmešavamo v politične oblasti kake dr¬ žave, če tako govorimo? Cerkev Kristusova se ne vtika v zgolj politične stva¬ ri in tudi ne sodi, da je taka ali taka vlada boljša za to ali ono državo, je sv. oče nadaljeval. Cerkev daje ce¬ sarju, kar je cesarjevega, toda ne more izdati ali za¬ pustiti, kar je božjega. Po božji previdnosti je papež — tudi v svoji člo¬ veški slabosti — nepremag¬ ljiv in neomajljiv; on je o- znanjevalec resnice in pra¬ vice in edinosti Cerkve. Glas svetega očetaobsoja zmote, malikovanje, prazno- verstvo, obsoja tudi hudo¬ bije in vzbuja ljubezen do čednosti in dobrodelnosti. Ali more torej zdaj molčati? Ob koncu svojega govora je sv. oče podelil svoj apo¬ stolski blagoslov in takole molil za vse vernike po ce¬ lem svetu in celo za svoje nasprotnike: Naj vam Bog, naŠGospod, poplača za vašo vero, pre- 1 j ubij eni sinovi in hčere! Naj vam da moč za sedan¬ je in prihodnje boje! Naj vas napravi Čuječe zoper udarce svojih in va¬ ših sovražnikov! AVE MARIA 19 Naj s svojo lučjo razsvet¬ li duše onih, katerih oči so zaprte resnici! Naj podeli srcem, ki so daleč' od njega, dar odkrito¬ srčne povrnitve k oni veri in onemu bratstvu, ki je po¬ trebno za mir človeštva. Priprava na sveto leto. — Francoski kardinali in nad- škofje so sklenili, da bo najboljša priprava na sveto leto 1950 zasigurana, Če po¬ svetimo leto 1949 Mariji, Materi božji. Francoski škofje so na¬ prosili svoje duhovnike, naj letos pridigajo o pobož¬ nosti do Marije, naj prirej¬ ajo posebne slavnosti njej na Čast in romanja k njenim cerkvam in svetiščem. Na¬ prosili so tudi krščanske družine, naj molijo rožni venec pred podobo Matere božje. Kardinal Suhard, nadškof v Parizu, je svaril pred ma¬ terializmom, ki dandanes obdaja svet kot nikdar po¬ prej. In kdo nam more Boga nazaj dati, če ne ona, ki ga je prvotno nam dala?Še nik¬ dar ni bila nam Marijina po¬ moč tako potrebna, je nadal¬ jeval kardinal. Torej dajmo ji njeno pravično mesto v našem življenju, kakor je bilo po Bogu določeno za odrešenje sveta. Nekateri pa ne razumejo, kaj je prava pobožnost do Marije, je dejal kardinal Su¬ hard, Nekateri se ne zme¬ nijo za Marijo, ker pravijo, da ona vzame božje mesto v srcih mnogih vernikov. Drugi pa imajo tako preti- ravano pobožnost do Marije, da je njen Sin Jezus pozab¬ ljen in presv. Trojica je po¬ polnoma prezirana. Pretirana pobožnost do Marije' je malikovalstvo, ker se Časti stvar nad Stvarni- kom, pa naj bo ta stvar še tako lepa in popolna. Taki ljudje imajo sicer najboljše namene, toda ne smejo po¬ zabiti, da Marija nikakor no¬ če biti nad Bogom povišana, ampak želi vedno ostati po¬ nižna “dekla Gospodova’*. Marija ga je rešila. — Med vojno je moral neki mlad duhovnik pobegniti iz Italije v Švico, ker so ga pregan¬ jali nemški okupatorji. Srečno je prišel skozi me¬ jo visoko gor v švicarskih Alpah. Ko je pa na smučeh začel doli prihajati iz go¬ rovja, se je ponesrečil in si pri tem nogo zlomil na dveh krajih. Z neznosno bolečino se je počasi po snegu vlekel in med tem glasno prepeval Mariji na Čast: “O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k Tebi zate¬ kamo,’* v upanju da ga bo kdo slišal. Polagoma ga je začela njegova moč zapuščati, tako da se je komaj gibal, a vse¬ eno je naprej prepeval, Če¬ tudi se njegov glas skoraj ni mogel slišati. Končno ga je našel neki menih iz bližnjega avguš- tinskega samostana in ga s pomočjo nekega drugega Človeka prinesel v svoj sa¬ mostan, kjer so menihi zanj skrbeli, dokler ni ozdravel. Pozneje so ga hvalili, da ima veliko moč telesa in po¬ gumno srce, da je v takem položaju ostal živ. On pa je vse Mariji pripisoval, re¬ koč: “Naša Gospa je bila! Veseli me, da sem trpel in da se trpim. Zdaj za sigurno vem, da me naša Gospa ne bo nikdar zapustila.** Večni rožni venec. —Na Škotskem je bil ustanovljen samostan redovnic, ki bodo noč in dan molile rožni ve¬ nec. Te redovnice so domi- nikanke, znane kot"domini- kanke večnega rožnega ven¬ ca.” Ustanovitelj teh redovnic je bil neki francoski domini¬ kanec, oče Damijan Saintou- rens, ki je pred 70 leti celo noč molil v lurŠki votlini v Lurdu in prosil Marijo, Če naj ustanovi red večnega rožnega venca. Pravijo, da mu je Marija takole odgovorila: “Mi bo zelo všeč, Če ustanoviš, kot sem ti navdihnila, red dominikankvečnega rožnega venca, da mi bodo tvorile častno stražo na zemlji in bile pozneje ob vznožju mo¬ jega prestola v nebesih.” Prijatelji resnice. — Tako se imenujejo Člani egiptov¬ ske družbe, pri kateri so or¬ ganizirani katoliški in mo¬ hamedanski učenjaki. Več¬ krat se shajajo in razgovar- jajo o verskih vprašanjih. Ker je Egipet duhovno sre¬ dišče vsega mohamedanstva, imajo taka posvetovanja ve¬ lik pomen. Katoliški učen¬ jaki seznanjajo na tak na¬ čin mohamedance s katoliš¬ kimi resnicami. 20 A VE MARIA S križem in sidrom ZGODBA FRIDERIKA BARAGE OB GORNJEM JEZERU □ Spisal-James K. Jamison □ Prestavil p. Bernard, o.f.m. TRIINDVAJSETO POGLAVJE ATHER BARAGA je ob neki priliki takole pisal v Evropo: “NaŠi Indijanci silno radi ki¬ tajo in strastno ljubijo svoje molitvenike. Kadar gredo na potovanje, imajo molitvenike s seboj. Zvečer, preden gredo spat, molijo in pojejo iz njih. Naletel sem celo na Indijance, ki so na smrtni postelji prosili, naj bi jim molit« venike položili na prsi, ko bodo mrtva trupla ležala v rakvi.” Po vsem tem ni čudno, da je Baraga mo¬ ral najti Čas za to in je prva leta bivan¬ ja med Indijanci začel pisati indijanske knjige. Ko je bil v La Pointu, je sestavil indijanski molitvenik in pesmarico. Tudi je tisto leto spisal kratko knjigo o nava¬ dah in življenju Indijancev ob Gornjem jezera. Ta je bila namenjena seveda ev¬ ropejskim bralcem. Prinesla mu je vsaj nekaj dobička in je vsega pprabil v dobre namene pri svojem misijonskem delovan¬ ju. Ko se je bil ustanovil v L’Ansu, se je lotil sestavljanja Čipevanskega slovarja in slovnice. Leta 1853 je bilo oboje pri¬ pravljeno za tisk. Zelo je želel, da bi knjigi kmalu izšli v tisku, zakaj nadejal se je, da bosta zelo koristili duhovnikom, ki bodo z njim in za njim misijonarili med Indijanci. Vrhu tega se je zmerom bolj kazala potreba po novem izdanju molit¬ venika, Čigar prvo izdanje je štelo le majhno Število izvodov. Iz navedenih razlogov se je Baraga od¬ ločil, da odpotuje po zimi leta 1853 v Cincinnati. Namenil se je bil, da poprosi nadškofa za denarne prispevke v pomoč novim knjigam. Tudi je upal, da najde kje še kakega duhovnika in ga pripelje s seboj na sever. Računal je, da bo nje¬ gova odsotnost padla le v tiste mesece, ko so Indijanci zaposleni z narejanjem sladkorja iz javorjevih izcedkov. Nazaj AVE MARIA ti bi pa bil pravočasno za pomladansko kmetovanje. Značilno za tiste Čase je, da se je kar na lepem našla družba Štirih moŽ, ki so se v marcu tistega leta namenili na jug. Ostali potniki so si postavili cilj samo do mesta Milwaukee. Dva sta se bila u- stanovila dan poprej v Assininsu dospev- Ši iz Ontonagona. V Milvvaukee sta se bila namenila, da kupita čoln za preva¬ žanje bakrene rude. Pot je vodila v južnovzhodni smeri proti mestu Green Bay. To pot, okoli 200 milj dolgo, je bilo treba napraviti na sne¬ žnih Čevljih. Od Green Bay-ja navzdol je pa vozila do prve železniške postaje nekaka omnibusna kočija. Pešpot je bila dobro zaznamovana in je pozneje postala vojaška cesta, ki je vezala posadko v Fortu Howard pri Green Bay-ju s Fortom ftilkins poleg Copper Harborja. Potniki so si omislili v L’Ansu troje pasjih vpreg, ki naj bi vlekle na saneh prtljago. V tistih časih je bila pasja v- prega nekaj zelo navadnega ob obali Gor¬ njega jezera. Pasje sani so bile komaj čevelj široke in osem Čevljev dolge. Pse so vpregali tako, da so bili pred sanmi drug za drugim. Zadaj na saneh so pri¬ vezali močno vrv in so z njeno pomočjo naravnavali ravnotežje sani, kadar je pa šlo navzdol, so z njo zadrževali brzino. Psi pa niso mogli vleči v debelem snegu, zato je bilo treba, da so pred njimi pot¬ niki sami trli pot s snežnimi Čevlji. Ko so potniki dospeli do izliva reke Menominee River, so poslali pasjo vprego nazaj v L’Anse. Na skrbi sta jo imela dva Indijanca. Potniki so si pa najeli pri nekem ondotnem naseljencu sani na konjsko vprego. Ta je imela nalogo, da spravi misijonarja in njegove sopotnike do postaje omnibusne kočije onkraj Green Bay-ja. Bili so Že nad zalivom in sani so gladko drsele po močnem ledu. Ne¬ nadoma pa zarinejo konji v sneženo ode¬ jo, ki je tu pa tam pokrivala led. Nanesel jo je bil veter. Kakor bi počil, se led u- dere pod nogami konj in vsa potniška skupina zgrmi v mrzlo jezersko vodo. Bi- Oltar, ki ga je lastnoročno izdelal misi¬ jonar Friderik Baraga in ki Še danes stoji v kapelici indijanske sirotišnice blizu mesta L’Anse v državi Michigan. lo je podobno prvi hip, da so izgubljeni. Vendar so se konji tako spretno trudili spraviti sani zopet na led, da se jim je končno posrečilo. Ko je Baraga videl, da je skupina rešena, je obrnil vso svojo pozornost rokopisu za slovar in slovnico, zakaj v njih je bil vložen mnogoleten in ogromen trud. Veliko napora je bilo treba, da so izvlekli iz vode vso prtljago. Vsa obleka je zmrznila na njih v trdo leseno skorjo in tako so zdaj nadaljevali pot. Sani so zaostajale. Koso čakali nanje, so na vso srečo našli zatočišče, kjer so mogli odpreti zaboje in posušiti premo¬ čeno robo. Veliko zabavo so imeli pot¬ niki, ko so opazovali misijonarja, kako je polagal list za listom svojega drago¬ cenega rokopisa drugega za drugim po¬ sebej in jih skušal posušiti. Misijonar je končno prispel v Milwau- kee in se Šel poklonit Škofu Henni-ju.Od tam jo je mahnil v Detroit in se predsta- 22 AVE MARIA vil svojemu predstojniku, škofu Lefevre. Tu je zvedel, da Rim misli na to, kako bi ustanovil ob Gornjem jezeru samostoj¬ no cerkveno pokrajino. Do tistega časa je bilo to ozemlje Še del Lefevrove ško¬ fije, pa je raslo od leta do leta bolj samo vase. Indijanske misijonske postaje gori na severu so bile poseben problem, ki ga je Škof iz Detroita težko obvladal. Saj so bile posejane ob vseh jezerskih oba¬ lah, na južni in severni, zapadni in vz¬ hodni. Kolikor je bilo teh postaj v državi Michigan, so od nekdaj spadale v det¬ roitsko Škofijo. One na severu je imela pod seboj škofija v Hamiltonu, Kanada. Postaje na južni obali, ki so bile na oz¬ emlju Wisconsina, so pa Že nekaj let sem bile prideljene milwauški Škofiji. Cincinnatski nadškof Janez Parceli, ki je Ba¬ rago posvetil za škofa. Nova cerkvena pokrajina naj bi odtrga¬ la nekaj od vsake teh Škofij in postala samostojna. Toda to naj bi ne bila takoj prava škofija, ampak naj bi se imenovala apostolski vikarijat, kakor je v katoliški Cerkvi navada v misijonskih pokrajinah. Počasi naj bi se razvila do stopnje prave škofije. Father Baraga je videl, da oba škofa, milvvauški in detroitski, podpirata ta na¬ črt. Saj sta imela vsak v svojem mestu in okolici dovolj posla, zakaj obe mesti sta z veliko naglico naraščali. Vrhu tega je bilo do Gornjega jezera mnogo preda¬ leč. Ko se je Baraga o tem razgovoril s svo¬ jim Škofom, je nadaljeval potovanje proti mestu Cincinnati. Tam je imel posla čez glavo. Moral si je zagotoviti pomoč za financiranje novih knjig, pa pri tiskanju samem je moral zmerom nadzirati. Saj ni bilo Človeka v mestu, ki bi razumel in¬ dij anŠčino in prevzel delo popravljanja tiskarskih matric. Tedni so minevali, kakor bi jih podil. Čeprav je bil Baraga ves zatopljen v o- pravke pri tiskanju knjig, je vendar zme¬ rom imel v mislih svoj Assinins. Kaj se godi tam gori med njegovo odsotnostjo? Končno je imel stvari v tiskarni precej v redu in je že mislil na odhod. Kar mu pride poročilo, da želi nadškof Purcell govoriti z njim. Nadškof je bil prav veselo nastrojen. Baragu je začel razlagati načrte za usta¬ novitev nove cerkvene pokrajine. Precej dolgo se je pri tem zadržal. Potem je po¬ vedal, da je Rim pritrdil in da je nov vi¬ karijat že ustanovljen. Imenoval se bo: apostolski vikarijat Sault Ste. Marie in Marquette. Zdaj naj Baraga svetuje, kdo bi bil pripraven Škof za to novo pokraji¬ no. Na to je Baraga omenil, da bi bil to jako ubog vikarijat, na vsem širokem o- zemlju bi imel le škofa in — dva duhovni¬ ka... Nadškof se je iz srca smejal. Potem je rekel: “Oče Baraga, dosti sem Vas že dražil. Zdaj pa Vam z vso resnostjo da¬ jem nekaj na znanje. Imam v rokah pismo od papeža, da je vikarijat ustanovljen in da je za novega škofa imenovan misi¬ jonar Friderik Baraga.” Misijonar je izgubil sapo. Toda ni bilo samo veliko iznenadenje, tudi ne gola hvaležnost, kar je Čutil. Primešana je bila tudi ogromna skrb. Zdaj se niti ne bo mogel kar takoj vrniti k svojim Indi¬ jancem. Moral bo ostati v Cincinnati za Škofovsko posvečenje. In kje bo dobil duhovnike, da jih vzame s seboj na se¬ ver? Nadškof mu je kar naravnost pove¬ dal, naj nikjer ne upa dobiti duhovnikov v Ameriki, zakaj na vseh straneh je bilo veliko pomanjkanje misijonarjev. Tako je stal Baraga pred jasno začrt¬ ano bodočnostjo. Počakati pač mora Ško- AVE MARIA 23 fovskega posvečenja, potem pa hajdi na pot v Evropo — po več duhovnikov! Časa za razmišljanje je torej imel. In¬ dijanska misijoniŠČa v svoji novi Škofiji je dobro poznal. Saj je vse ali sam usta¬ novil, ali pa vsaj deloval v njih več ali manj let. Razpostavljena so bila širom ogromne pokrajine. Vmes je pa zadnja leta nastalo mnogo naselbin tujih prišle¬ kov. Nekaj teh je pa imelo za seboj že tudi lepo starost. Prav verjetno je, da bo¬ do počasi zrasla iz njih velika mesta, na primer Duluth in Superior, mimo kate¬ rih je Baraga dostikrat potoval na svo¬ jih misijonskih izletih v Fond du Lac. Poleg tega je rasla v mesto naselbina Marquette, pa še Copper Harbor, Eagle Harbor in Eagle River na polotoku Kewee- naw. In še marsikako drugo ime je pri¬ šlo Baragi v tej zvezi na misel. Misijonar se je zavedal, da se zdaj pravi, poprijeti z vsemi silami, ki so mu v teh letih še ostale. Potovati po vodi na Gornjem jezeru se da samo kakih šest mesecev na leto, in sicer od srede aprila dalje. Lahko bi si kupil listek na dosti komodnih parnikih, ki so v tem Času Že redno vozili na sever in nazaj. Vendar je pa dobro vedel, da mu tudi škofovska Čast ne bo prihranila dolgega peŠevanja po napol utrtih potih križem pokrajine, pa naj bo zima ali poletje. Bilo je na praznik Vseh svetih leta 1853, ko so v katedrali mesta Cincinnati posvetili Barago v naslovnega škofa in mu na papirju dali staro Škofijsko stolico v Amyzoniji. Malo čudno je dimilo Barago, ko je zvedel, da je na papirju škof starega mesta ob sredozemskem morju, kjer vlada malo manj kot večna pomlad. V resnici bo pa o tistem mestu in njegovi škofijski stolici lahko samo sanjal, ko bo gori na severu po šest mesecev na leto videl o- koli sebe najhujšo zimo... Kmalu po posvečenju se je novi Škof ukrcal za svojo pot v Evropo. Velika noč v- Matfotidu- ELE VRSTICE niso nič drugega kot medel izraz doživetij, ki jih mlad slovenski človek doživi na svojem žalostnem in neprostovoljnem romanju po tujini, ki pa nam kljub vsej anormalnosti prilik odpira zaklade svo¬ jih prečudnih lepot in skrivnosti, skritih v narodnih Šegah in običajih, v načinu življenja in po domovih. Kjerkoli pa smo, ne smemo biti z za¬ prtimi očmi in tudi ne z zamašenimi uše¬ si, kakor da vse, kar se okoli nas do¬ gaja, ne bi bilo za nas ali pa da vsaj smisla za nas ne bi imelo. Naj bo tudi pričujoči utrinek iz Mad¬ rida kakor skromen dokaz, da nismo Še popolnoma odmrli občutljivosti iz mladih dni in da kljub utrujenosti in naveliča¬ nosti še vedno znamo široko odpreti oči ter iz zunanjih različnosti med nami in tujci prav dojeti njihovo notranjo vzroč¬ nost. veliki Četrtek Govore ženske: Ovile smo se v dolgo črnino in visoko pokrile glavo s prozorno tančico, Vse je tako krhko in nemirno, a Gospod bo umrl. Z žalostjo smo umile naše oči, ker solze so preveč človeške. Dale smo si na prša in v lase rdečih na¬ geljnov, ki diŠe po blagoslovu okrvav¬ ljenega križa z Golgote. Zdaj namreč ve¬ mo, da iz telesa in strasti živimo v smrt, a iz ljubezni in trpljenja v Življenje. Zdaj namreč vemo, da je v Kruhu in Vinu, ki ga je posvetil Gospod, vstajenje mesa in zveličanje duha. Naše roke so se oklenile jagod rožnega venca in srebrne svetinje - Če pustimo poljubljati otrokom, tistim, ki jih je Gos¬ pod tako ljubil, da zanje ni poznal ne trudnosti ne počitka. Hodimo k sedmerim cerkvam do sedme- M AVE MARIA rih grobov Gospodovih, da še predno so ga položili vanj, molimo, sedmerokrat mo¬ limo, ki jo je on sam učil moliti svoje učence. Morda bo tako laže Gospodu, ko bo v grobu spet in spet ogrnjen v Črnino človeške nehvaležnosti mislil na svoj edini greh. Tisti greh namreč, da nas je preveč ljubil že takrat, ko smo iskale vseh poti, ki vodijo do Njega. Glejte! Zato je v luči naših oči zapi¬ san slavospev grehu pramatere, saj nam je dal pričakati dan krvave zarje - utele¬ šenja božje ljubezni in njenega najstraš¬ nejšega žrtvovanja - iz katere je svetli plamen Gospodove smrti potrkal na za¬ prta vrata večne radosti in jih odprl vsem rodovom. Umile smo se v črnini Gospodove ža¬ losti za dan njegovega najdenja našega vstajenja in v prosojnem slapu groze iz getsemanske noči smo oškropile naše lase, da vonjajo po veličini spokomosti. Odgovor moških: Mi pa smo počakali noči in se opasali s širokimi spokornimi pasovi, da ne bi zaspali kot Peter in nje¬ govi, ko je Gospod omahoval med odpo- le&tle. M. Jleje P Grenel r pSiedbUca na Aamn d«, PETEK 4. marca nas je iznenadilo brzojavno poročilo o smrti s. Leje. Kar osupnile smo in dejale: “Joj, kako hitro je Sla. Bog ji daj večni mir! Rešena je. ” In ko so stari ljudje v domu zvedeli, da je umrla s. Leja, so kar na glas zajokali. Saj vedo, kaj so izgubili. Pokojna sestra M. Leja je bila roje¬ na 21. maja 1887. na Rakeku, Jugosla¬ vija, kjer se je tudi Šolala. Izobra¬ ževala se je tudi v Inomostu (Inns¬ bruck) in v Gradcu (Graz). Vse svoje Študije je dokončala z odliko. Preoblečena je bila 15. avgusta 1911. v Mariboru. V Ameriko je prišla 14. ok¬ tobra 1913. v drutbi s. M. Kordule in s. M. Remigije. Delovala je najprej v Jolietu, potem v So. Chicagi kot vo¬ diteljica novink. Leta 1929. je bila izvoljena za provincialno prednico in po končani dobi službovanja prov. prednice je leta 1935. bila poslana v Joliet za prednico. Leta 1942. jo je pa sedanja provincialka, s. M. Mihaela, poklicala v Lemont, da deluje kot pred¬ nica v domu za stare. Bila je tudi več let provincialna svetovalka. Ljudje v domu so jo zelo radi imeli in tudi dom imenovali “dom sestre Le¬ je” (Sister Lea’s Home). Saj je pa tudi bila kot ustvarjena zato. Vedno jim je napravila kako veselje v obed- nici, zlasti za božic in za veliko noč, in se je veselila z njimi. Vso svojo skrb in ves svoj čas je po¬ svetila za stare in obnemogle. Sama bolehna in slabotna je pri težko bol¬ nih preČula kar cele noči. Večkrat je bila do skrajnosti zmuČena, pa je ved¬ no upala, da bo minilo. Ko je pa pred par meseci le začuti¬ la, da tako ne bo šlo naprej, se je končno odločila, da gre k zdravniku. Rekla je sestram: “Rada bi vseeno ve¬ dela, kaj prav za prav je. Saj tako Čez tri dni bom Že nazaj. Malo si bom odpočila in, ko bom dovolj močna, bom nadaljevala z delom. Zdaj kar ne morem več. ” Odšla je v bolnišnico. Minilo je par dni, pa so jo stari ljudje v domu že kar pogrešali in v enotner povpraševa¬ li, kdaj Že pride s. Leja domov. Ob¬ ljubljali so, da bodo bolj pridni, naj že vendar pride. AVE MARIA 25 rom človeškega mesa in strašnostjo bož¬ je volje. Pripravili smo dolge sveče in jih prižgali, da ne bi bili kot nespametne device. Stopimo v procesijo zaviti v noČ pele- tin in pokriti v visoke kapuce. Vsaka od njih je kakor trn v Gospodovo čelo. Sprem¬ ljajmo črnega Gospoda na njegovi Žalost¬ ni poti. Zakaj je Gospod, ki ga spremlja¬ mo, tako črn? Ker ga je opljuvalo naše sovraštvo in naš greh! In njegovo belo Mater spremljamo, po¬ topljeno v morje sveč, ker bi radi, da bi plameni prevpili njeno bolečino. Zakaj je Mati vsa tako bela med lilijami in pla¬ meni sveč? Ker so ji solze umile lica in je odeta v prebelo ogrinjalo svoje ne¬ izpovedane dobrote in pokornosti. Ko tako hodimo žalostni del rožnega venca, pojemo iz obtožbe. Naša pesem je jecljanje besed po odpuščanju in priza- našanju. Kdo bi mogel gladko govoriti, kadar zre v do smrti utrujen obraz Gos¬ podov? Zato si zdaj pa zdaj z dlanmi pre¬ krijemo oči, da solze ne bi preveč žarele. (Nadaljevanje na strani 32.) Prav pogosto so se zbirali v kape¬ lici, da bi od ljubega Boga sprosili zdravja dobri s. Leji, saj jim je bila skrbna mati. Eden od moških se je tako hvaležnega skazal, da je Šel in med starimi ljudmi v domu nabral za tri sv. maše za njeno zdravje. Ko smo jo šle obiskat še pred ope¬ racijo, je rekla: “Tako 10 let bi še rada delala, pa imam malo upanja.” Opravila je sv. spoved in prosila ses¬ tro bolničarko, naj pove sestram, da naj ji odpustijo, če je bila včasih trda, saj tudi ona vsem odpušča. Bila j e na vse pripravi jena. Po 14 dneh preiskave so zdravniki ugotovili, da je treba operacij e, le, da je slaba. Cel teden pred operacijo so ji dajali krepčila in koncem feb¬ ruarja je operacijo srečno prestala. Drugi dan se je počutila dobro, tret¬ ji in Četrti dan tudi primeroma dobro, a za vsak slučaj je prišel bolniški gospod spovednik, da ji podeli zakra¬ mente za umiraj oče in opravi molitve. Kar razveselila se je in rekla: “Joj, kako sem vesela! To sem si pa res Že¬ lela. ” Peti dan je nastopi la kriza. Želela je s. Borgije iz Lemonta. Prišla je. Tu in tam ji je kaj namignila. Ko je sestra Borgi ja mislila, da hoče še kaj povedati, ji je glavo malo privzdigni¬ la, pokropila z blagoslovljeno vodo in med tem tudi poklicala bolniško strežnico, ki je hitro brzojavila jo- lietskim sestram. Brž so prišle, a že prepozno. “Umrla je,” je rekla s. Borgija, ko so vstopile. Kar zaspala j i je v rokah. Mislimo, da jo je sv. Jožef imel po¬ sebno rad, ker je Živela v domu sv. Jožefa, umrla v bolnišnici sv. Jožefa v Jolietu in tudi mesec marec, v ka¬ terem je umrla, je sv. Jožefu posve¬ čen. (Naj Ti bo lahka zemljica na tu- j etn!) V soboto, 5. mar., je bila pripel¬ jana k nam vLemont, kjer je ostala čez nedeljo. V ponedeljek se je veliko sester udeležilo pogreba, ker radi cerkvene slavnosti (bilo je posveČen- je treh škofov v Chicagi) ni bilo šo¬ le. Tudi drugih je bilo dosti. Z Joli- eta so se pripel j ali kar z busom, kar priča, kako so jo radi imeli. Pogreba se je udeležilo tudi 10 duhovnikov, kar je nekaj izvanrednega. Pokopana je na pokopališču sv. Alfonza v Le- montu. Naj počiva v miru! Slovenske sestre na gričku Assisi. Marsikdo daje obilo in pri tem postane bogatejši. In marsikdo skopari, ne daje nujnega in obuboža. — Drič AVE MARIA t REjSlNJI MESEC smo oznanili, da že tiskamo NOVI TESTAMENT. Rekli smo, da bomo za enkrat na¬ tisnili samo prvi zvezek, v katerem so evangeliji in apostolska dela. Zdaj pa vidimo, da lahko natisnemo še drugi zvezek, v katerem je ostali del nov¬ ega testamenta, namreč a- postolski listi in skrivno razodetje sv. Janeza. Prvot¬ no smo mislili, da tega ne bomo zmogli še zdaj. Prvi zvezek je že natis¬ njen in smo ga zdaj dali ve¬ zati v Chicagi. Drugi zve¬ zek pa bomo najbrž že za¬ čeli tiskati, preden boste dobili to aprilsko številko. Cena za oba zvezka tega novega testamenta bo $4.00. Zdaj lahko torej pošljete denar, knjige boste pa do¬ bili menda čez dva meseca, kolikor bo časa vzelo v ve- zalnici. Vezava bo mehka in ob¬ reza bo rdeča. * Vsa društva in vse druge skupine, ki mislijo priti sem na romanje letos, naj nam Čim prej sporočijo. Je že čas, da vemo, kateri pride¬ jo, da bomo vedeli, kaj naj pričakujemo za to leto. Govorilo se je, da bo mo¬ goče letos tudi angleško romanje za mlajše ljudi. Za zdaj še ne vemo, ali bo ali ne bo takšno romanje, ker nimamo zagotovila, da jih bo prišlo v večjem številu. Vemo, da je veliko posam¬ eznikov, ki želijo angleško romanje, toda moramo imeti zagotovila od kakih društev ali podobnih skupin, da bo¬ do prišli. Drugače ne bomo mogli vedeti, kaj pričako¬ vati, če ni stvar organizi¬ rana. Posamezniki, ki ne spadajo v kako društvo, bo¬ do pa že tudi prišli, Če bodo vedeli, da bo za gotovo an¬ gleško romanje. Torej apeliramo na urad¬ nike društev, klubov, itd., naj se oglasijo Čim prej in naj povedo, Če mislijo priti na angleško romanje. Za datum bi se morali seve¬ da z nami zmeniti. * V tej številki vidite, da imamo za potopis misijon¬ arja patra Rudolfa drugo na¬ slovno glavo kot pa je bila AVE MAKIA v prejšnji številki. To na¬ slovno glavo je narisal fr. Inocenc Ferjan, o.f.m., ki v Rimu Študira za duhovni¬ ka. P. Rudolf je bil njegov sošolec. Najlepša hvala fr. Inocencu, ki je stvar tako spretno narisal. Lemontski komisar, preč, p. Benedict Hoge, bo pri¬ digal za letno tridnevnico v slovenski cerkvi v Mil- waukee, Wis., od 8. do 10. aprila. Župnik one cerkve je Rev. Franc Gabrovšek. * zadnja leta prednica doma sv. Jožefa za stare ljudi (St. Joseph Home for the Aged) na gričku Assisi tu v Lemontu. Ona je bila ena izmed pijonirk naših slo¬ venskih sester. Stara je bila blizu 62 let. * Vsak, ki rad kaj bere o misijonih, bo zelo vesel slovenskega lista KATOL¬ IŠKI MISIJONI, ki zdaj iz¬ haja iz Južne Amerike. V tem listu so dopisi sloven¬ skih misijonarjev iz vsega sveta. Je zelo zanimivo branje. Ta list izhaja kot dvo¬ mesečna priloga prenovljen¬ ega verskega lista DUHOV¬ NO ŽIVLJENJE, ki veliko let služi Slovencem v Južni Ameriki. Upravnik lista “Katoliški misijoni’’ je p. Ladislav Lenček, slovenski lazarist, ki je svoj čas pisal tudi za naš A ve Maria Koledar, ko je bil Še v Rimu. Ako se kdo zanima za “Katoliške misijone’’, je celoletna naročnina za USA dva dolarja, za Kanado pa tri kanadske dolarje. N aslov pa je: Katoliški misijoni Victor Martinez, 50 Buenos Aires, Argentina South America * Med tem postnim časom pridigajo lemontski frančiš¬ kani v treh krajih: v cerkvi sv. Alfonza v Lemontu, v cerkvi sv. Denisa v Lock- portu in v cerkvi sv. Jurija v So. Chicagi. Pridige so vse v angleškem jeziku. Kot ste že brali ali sli¬ šali, je umrla sestra Leja, Slovesno pogrebno sv. mašo je 7. marca na gričku 4 23 2 3 45 46 41 42 43 Tu imate priliko videti eno stran iz prvega zvezka NOVEGA TESTAMENTA, ki ga tukaj v Le¬ montu tiskamo: Mesija sin In gospod Davidov. Mr 12, 85—37; Lk 20, 41—«. Ko so pa bili farizeji zbrani, jih je Jezus vpra¬ šal: I »Kaj se vam zdi o Kristusu, čigav sin je?« Od¬ govore mu: »Davidov.« Reče jim: »Kako ga torej David v duhu 1 ’ imenuje Gospoda, ko pravi: ,Gospod je rekel mojemu Gospodu: 11 Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog.‘“ Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je njegov sin?« In nobeden mu ni mogel ne besede odgovo¬ riti 15 in od tega dne se ga tudi nihče ni več drznil še kaj vprašati. Jezus svari pred farizeji. Mr 12, 38—40; Lk 11, 39—52; 20 , 45—47. Takrat je Jezus spregovoril množicam in svo¬ jim učencem I ter rekel: 1 »Mozesovo stolico so za¬ sedli pismouki in farizeji. Vse torej, kar vam po¬ reko, držite in izvršujte, po njih delih pa se ne rav¬ najte; govore namreč, pa ne delajo. Vežejo težka in neznosna bremena ter jih nalagajo ljudem na rame,’ a sami jih še s prstom nočejo premakniti. “ V preroškem duhu, ali, razsvetljen po Svetem Duhu. “ Gospod (— Bog Oče) je rekel mojemu Gospodu Aesiju). “ Ps 109, 1. 16 Farizeji so mislili, da bo Mesija samo človek, ki bo porušeno kraljestvo Davidovo obnovil in utrdil, zato Kristusu niso mogli odgovoriti na stavljeno vpra¬ šanje. 1 Sv. Matej je združil na tem mestu več govorov, s katerimi je Kristus ob raznih prilikah šibal hinavsko vedenje farizejev. ’ Farizeji so s svojimi pretiranimi razlagami Mo- zesove postave in ? neštetimi dostavki k postavi nakla- - 76 — n, 41-M, 4. SV. MATEJ. 28 AVE MARIA Assisi daroval preč. p. Be- nedict Hoge, o.f.m. Dijakon je bil Father Martin, subdi- jakon pa Father Charles. Strežnika sta bila brata Ti¬ motej in Paškal. Več du¬ hovnikov je bilo prisotnih, med njimi Fathers Jerome in Claude od sv. Štefana, Chicago, Father Bonaven¬ ture od sv. Jurija, So. Chi¬ cago, in Father John Fer¬ lin iz Lemonta. * Dne 14. marca je nas ob¬ iskal prevzvišeni Škof Rož¬ man, ki je bil ravno zaklju¬ čil sv. misijon v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. * V januarski številki ste videli sliko novega kipa škofa Friderika Baraga, ki bo stal sredi Baragovega parka tam blizu naše grote. Kip bo pet čevljev visok in bo izdelan iz belega mar¬ morja. Pred kratkim smo dobili iz Rima sporočilo, da je kip že bil odposlan in da bo sem prispel čez nekaj ted¬ nov. Naredil ga je neki u- metnik v Italiji. VEČNI POPOTNIK Ta mesec bo brat Antonin naročnine pobiral po državi OHIO, kar mu bo še ostalo, potem pa še v državi P ENN- SYLVANIA. Prosimo vse, naj ga rade volje sprejmejo v svoje hiše. Bog plačaj! Obenem pričakujemo tudi velik kip sv. Frančiška, ki bo stal pri našem vhodu tam dol pri cesti. Bo tudi iz be¬ lega marmorja izdelan. Sv. Frančišek bo stal z razpros¬ trtimi rokami in tako poz¬ dravljal in sprejemal vse romarje in obiskovalce. * Zopet se zahvalimo vsem, ki so nam poslali sloven¬ ske verske liste, kakor na pr. “Bogoljub”, “Glasnik presv. Srca”, “Cvetje”, itd. ' Imamo zdaj več celotnih letnikov , ki jih bomo dali vezati za knjižnico. Ampak ni treba nam po¬ šiljati stare številke lista Ave Maria. Teh imamo zdaj dovolj. V naši tiskarni je bilo do¬ slej dosti pomoči, ko je bi¬ lo treba Ave Marijo skup spraviti in pripraviti za od- poŠiljatev. V tem oziru so nam pomagale naše zveste pomočnice, Mrs. Zorko in Mrs. Petrovič iz fare sv. Štefana v Chicagi. Pomagal je tudi Frankie Korenchan, s katerim je prišel še nje¬ gov mladi prijatelj, Bobbie Hilbruner. Vsem pomočnikom iskren Bog plačaj! Naj hodijo pripadniki hu¬ dobnega duha okrog s pove¬ šenimi glavami. Mi služab* *- niki Gospodovi se moramo veseliti in radostno peti. — Sv. Frančišek asiški. V elikcHO&u* 'P&ue&t (Nadaljevanje od strani 11.) Povej mu, da srečno umrem. Bog bodi s teboj, dragi fant!” Tako je bil Benjamin eden tistih, ki je evangelij nesel v puščavne dežele.Ostal je pri Filipu, dokler ni bil dovolj star, da je smel voditi skupino učencev v dežele ob Sredozemskem morju, kjer je oznanjal Kristusov evangelij. Enkrat pa je imel to srečo, da je mogel obiskati apostola Janeza, ki je Živel na otoku Patmos. Benjamin je Živel do visoke starosti in je pridigal Kristusa v mnogih tujih deže¬ lah. Večkrat je bil v ječo zaprt, a vsaki- krat se mu je posrečilo Judom ali pogan¬ om uiti. Nikdar se pa ni vrnil v Jeruzalem, ampak je samo slišal povedati, kaj se je zgodilo nesrečnemu mestu. V srcu je vedno ljubeče ohranil spomin na tisti presrečni dan, ko mu je Jezus med svojim zmagoslavnim sprevodom v Jeruzalem svojo roko na glavo položil, ker je lilije k njegovim nogam vrgel. Poslovenil P. MARTIN, o. f.m. AVE MARIA 29 FOREST CITY, PA. - Piše Mary Šivič: Častiti! Koledar sem sprejela, pa se mi zelo dopade, ko vidim toliko fara notri. Res je lep. Pošljem dolar za Katoliško Ligo za reveže. Res dolar ni dosti, pa ce je tisti dobre volje darovan, pa tudi dosti pomaga, tako jaz mislim in upam. Zdaj se pa še lepo zahvalim za med, ki ste mi ga poslali za pokusiti. Res je do¬ ber in želim Fathru Johnu zdravja in dol¬ gega Življenja, da bi jim bilo moč se na¬ prej čebelice komandirati. Dec. 5., 6., 7., smo imeli v naši fari 40-urno pobožnost. Vodili so jo č. g. Odj- lo Hajnšek. Kako je bilo lušno poslušat ko so pridigali, in kako smo vsi po cerk peli. Zares je bilo prav lepo, samo preh tro je minilo. CLEVELAND, 0. - Piše Miss Dolore Vidic: Častiti očetje frančiškani! Vaš pošiljko medu sem v redu prejela. Vesel sem bila pa še bolj zato, ker sem bila tu< jaz med tistimi srečnimi, ki so bili deleŠ ni nagrad na medenem pikniku. Moj brate Denis, star 2 leti, je ravno prehlajen i: mu je mama napravila zdravila z medom In tudi jaz in moja sestra dvojčica, Frida se bova malo oblizovale, posebno o boži nih počitnicah. Hodiva v Šolo sv. Fran čiška, 71 St. in Superior, v 10 razred. SEATTLE, NASH. - Piše N.N.: Spoš¬ tovani Faters! Koledar je prav lepo bran je, ga hudo z veseljem prebiram. Zadnjo leto sem poslala Ave Mari; knjigo in Koledar v Jugoslavijo svojem: bratu pri Domžalah, pa so jih pridržali. Moj brat je pisal, da jih ni dobil. Je pi¬ sal, da kar je vernega pridržijo. On piše, da ljudje so še zmerom verni, samo je pro¬ paganda. On piše, da veliko ljudi gre na božjo pot na Brezje in na vsa druga božja pota in piše, da imajo maše samo v ne¬ deljo. Ne smejo maševati druge dni. Naj počivajo v miru! Je hudo slabo tam. Vse, kar pridelajo, jim vzamejo in jim samo malo plačajo. Moj brat ima veliko drevja v gozdu, pa ga kar doli sekajo in mu samo malo plačajo in on ga ne sme drugam prodati. Kmetom vse do bičke vz amejo, e hudo slabo, je MOLITE za naše pokojne naročnike: JOSEPH ROVTAR, Glendale, L.I., N.Y. ANDRETC BAJT, Cleveland, O. TEREZIJA KOCJANČIČ, Cleveland, O. ANTON KOSTELIC, Cleveland, O. JOHN LUSTIG, Thompson, O. FRANK PIRC, Cleveland, O. MARTIN ČESNIK, Indianapolis, Ind. KATARINA LOVRIN, San Francisco, Cal. FRANK SHEBENIK, Vaukegan, 111. FRANK KREBS, Helper, Utah JOSEPHINE REPUSH, Milwaukee, Wis. MRS. J. KOCHE VAR, Duluth, Minn. SESTRA M. LEA, Lemont, 111. 30 AVE MARIA za naš neprecenljivi list Ave Maria. Kdo bi zdaj bili mi brez njega, ko že na grobu stojimo? Kam bi se zatekli za pomoč ob naši zadnji uri? Kadar boste odšli po plačilo k božjemu Sodniku, upamo, da boste nas zagovarjali in prosili Mater božjo, katero tudi imen¬ ujemo našo ljubo Mater. Naj nas, Čeprav nevredne, sprejme za svoje otroke v ne¬ beško kraljestvo. In Vam naj poplača Va¬ ša dobra dela v najobilnejŠi meri že na tem svetu in Vam še da živeti v najbolj¬ šem zdravju in dobri volji mnogo let, en¬ krat pa da nebeški raj. Vas pozdravlja stara naročnica že od leta 1913. GREANY, MINN. - Piše Katarina Ko- chevar: Častiti oo. frančiškani! Boste mislili, zakaj se nič ne oglasim. Saj ves¬ te, bolezen in starost je res žalost. Jaz bi Vam dobila drugo zastopnico, ali žal, ni mogoče dobiti niti enega naročnika. Vsak pravi, da ne bere slovensko. Videla sem v listu prej nekaj časa, da bi radi videli, koliko je še živih starih naročnikov od začetka ustanovitve Ave no izaeian iz oeiega mar- —• Povej mu, da srečno umrem. Bog bodi s teboj, dragi fant!” Tako je bil Benjamin eden tistih, ki je evangelij nesel v puščavne dežele.Ostal je pri Filipu, dokler ni bil dovolj star, da je smel voditi skupino učencev v dežele ob Sredozemskem morju, kjer je oznanjal Kristusov evangelij. Enkrat pa je imel to srečo, da je mogel obiskati apostola Janeza, ki je živel na otoku Patmos. Marije. V naši okolici nas je še pet. Jaz sem naročnica 38 let in Še nikdar nisem mislila, da sem preveč izdala denarja za ta lepi mesečnik Ave Maria. ELMSDALE, N.S., CANADA. - Piše Anton Puš: Častiti očetje frančiškani! Za list Ave Maria želim veliko novih na¬ ročnikov, da bo možiček na Zapečku bolj vesel, pa Še tudi kakšno več bo povedal. Včasih prav po domače kakšno pove. Bog ga živi na Marijinem Zapečku Še na mno¬ ga leta. CLEVELAND, 0. — Piše Josephine Kocin: Prečastiti očetje frančiškani! Pro¬ sim za en malo prostora tam v Vašem Za¬ pečku, da bom tudi jaz en malo pokram¬ ljala s tistim Vašim stričkom, ki se tako lepo drži in smeje, ko bere tako lepe članke in pripovedke v listu Ave Maria. Kako je bila v zadnji Številki lepa po¬ vest o tistem Žimiju (Jimmie). Kako je on ljubil Jezusa in ga hodil pozdravljat vsaki dan. Dragi čitatelji tega lepega lista, tudi mi tako ljubimo Jezusa in mu pošiljajmo pozdrave, pa bomo glih tako srečno umrli. kakor je ta Žimi. ve Zdaj bom pa Še jaz Vam napisala eno hljubko povestico. Ta je Že iz davnih dni, ipa je hudo podučljiva za sedanji čas. Pripovedka se glasi takole: Zlatega ptička so ujeli trije fantje mla¬ di. Kdo bi imel zlatega ptička? Vsi bi ptička radi. Zlati ptiček je govoril: "Če me izpustite, prvo vam željo izpolnim, vsakemu, kar želite.” Prvi fantič je govoril: “Daj mi tako jtčaŠo, da vedno pijem, pa ne izpijem.” L ‘ ‘Želel si. Imaš jo.” к Drugi fantič je govoril: ‘‘Daj mi tako ° mošnjo, da vedno štejem, pa ne prešte¬ tem.” Ptiček je uslišal prošnjo. z Tretji fantič je govoril: ‘‘Daj mi srce tako v hudih časih, vedro Čelo, jasno uro л vsako.” Kar so Želeli, so imeli, in Šli po sve- j { tu, vsak po svojem so živeli na tem bož¬ jem svetu. Prvi fantič je samo popival in morja. Pred kratkim smo dobili iz Rima sporočilo, da je kip že bil odposlan in da bo sem prispel čez nekaj ted¬ nov. Naredil ga je neki u- metnik v Italiji. Imamo zdaj letnikov , ki ji vezati za knjižn Ampak ni tret šiljati stare Ste Ave Maria. Teh dovolj. (Nadaljevanje od strani 11.) AVE MARIA 31 po jarkih polegal. Drugi fantič je kvar¬ tal, s sleparji se kregal. Tretji fantič je ob zori vstajal in hodil na delo; ob mraku se je domov vračal in zapel veselo. Torej kdo izmed teh treh fantov je bil najbolj srečen, naj čitatelji uganejo. Kdor bo najboljše uganil, pa naj pošlje na Zapeček temu stričku, da se bo še bolj smejal, kot se je dosedaj, ko bo bral o zlatem ptičku in o tem fejst fantu. GHEAT FALUS, MONT. - Piše Mary Hočevar: Sem bila malo bolna, ali sedaj sem malo boljša. Rada berem iz Ave Ma¬ ria bukve, pa posebno me veseli, Če je kje kakšen dopis o rojstnem kraju. Je bi¬ lo v Koledarju v vojskinem času dosti novic in Žalosti. Kaj se je godilo z moji¬ mi sorodniki in sosedi! Kaj so prebili! in pomorjeni so bili! To je bilo kakor ko je Turk moril po Avstriji. Ali, ljuba Marija, pomagaj in potolaži vsa Žalostna srca. In pomagajmo mi, kar je v naši moči. Marija ne bode nas poza¬ bila, saj je ona vsega vesela, samo da pride iz dobrega srca. To je od najstarejše naročnice Ave M arije. MONTREAL, CANADA. - Pišejo Slo¬ venke iz Montreala: Prečastiti gospod pater! Z veseljem smo prejele Vaše pis¬ mo. Uganili ste, da želimo, kaj lepega brati. Saj moramo božje besede tako re¬ koč stradati. Kaj nam pomaga, Če pridigo poslušamo, ko je pa ne razumemo. Poča¬ si se nam bodo že ušesa odprla, da bo le kaj prišlo skozi nje v naše glave. V tem oziru se nam precej toži po taborišču, kjer so nas čč. gg. duhovniki tako lepo oskrbovali. V Montrealu nas je zdaj kar precej de¬ klet. Prijetno je, kadar pridemo skupaj. Škoda, da je Četrtek samo enkrat na te¬ den! Takrat imamo namreč prosto. Vedno prehitro minejo tiste prijetne urice. Malo se pogovarjamo, malo učimo, pa je popol¬ dne v kraju. Osmega decembra nas je bilo 16 sku¬ paj. Sestanek je bil prirejen predvsem na čast Brezmadežni. Obiskal nas je tudi hrvaški gospod p. Serafin. Pri njem smo tudi naročile koledarje Ave Maria. Za list bo tudi vsaka rada plačala, kakor hitro si bomo malo opomogle. Vsa dekleta se Vam prav lepo zahval¬ jujemo za Vašo prijaznost. Bog plačaj! BELLEVILLE, ONT., CANADA. - PiŠe Jože 'Golobič: Uredništvo Ave Ma¬ ria! Podpisani se Vam najiskreneje za¬ hvaljujem za Vaš list Ave Maria, ki ste mi ga poslali. Pošiljam Vam tri dolarje kot naročnino za Ave Marijo in Vas prosim, da mi ga redno pošiljate, ker ga bom z veseljem prebiral. Številka, ki ste mi jo poslali, se mi je tako priljubila, da sem bil takoj odločen, da ga naročim. Sam se sprašujem, kako ste mogli do¬ biti moj naslov, in kdo je Vas navdahnil da ste mi ga poslali. Ko sem bil pa že tolikokrat deležen milosti, ki mi jih je MOLITE za naše pokojne naročnike: JOSEPH ROVTAR, Glendale, L.I., N.Y. ANDREV BAJT, Cleveland, O. TEREZIJA KOCJANČIČ, Cleveland, O. ANTON KOSTELIC, Cleveland, O. JOHN LUSTIG, Thompson, O. FRANK PIRC, Cleveland, O. MARTIN ČESNIK, Indianapolis, Ind. KATARINA LOVRIN, San Francisco, Cal. FRANK SHEBENIK, Waukegan, 111. FRANK KREBS, Helper, Utah JOSEPHINE REPUSH, Milwaukee, Vis. MRS. J. KOCHE VAR, Duluth, Minn. SESTRA M. LEA, Lemont, 111. I Naj počivajo v miru! 32 AVE MARIA Marija izprosila, mi je lahko razumeti, da to je Vas navdahnila Marija, ker le ona ve, kako sem tukaj sam, zapuščen od vsega, odtrgan od svojih dragih in brez lepega verskega Čtiva, ki Še posebno se¬ daj močno koprnim po njem tu v tujini. MogoČe bi Vas, g. urednik, zanimalo naše življenje tu v naši novi domovini Canadi. Prispeli smo v Canado prvega maja 1948, skupina 82 moŽ in fantov. Delali smo na železniški progi C.P.H. sedem mesecev. Nato so nas razdelili na razne in veČ manjših skupin. Jaz sem bil dodeljen v skupino 8 fantov h "Con- struction Co. Klimack” v Belleville. Z delom in razmirami sem popolnoma zado¬ voljen v tej moji novi domovini. V okol¬ ici Belleville je nas Slovencev okrog trideset. Ob nedeljah pridemo skupaj pri cerkvi in se lepo pogovorimo, kako na¬ predujemo v naši novi domovini. I ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA- 1 Po $10: Chiniguy Emplovees, T. Škerjanc, | Mrs. F. Shebenik, Mrs. F. Zaller, Opeka Fam.; I j Po $5: A. Geržina. j j ZAHVALE | | Zahvaljujejo se Bogu, Jezusu, Materi j : BoKji, Mariji, Mariji Pomagaj, sv. Jožefu in sv. Antonu za pridobljene milosti: | Mary Madic, Mrs. A. Miklaucich, N.N., j Poldica Podgornik. | i m - iti n » n ■■ n — n m n ■■ u m n »i । iji Velika noč v Madridu (Nadaljevanje od strani 25.) Solze, ki bi z njimi radi izmili Gospodove rane. Govore vsi: Pogrnili smo ulice s pre¬ progami in zastavami ter jih napolnili s tišino. Grobovi, ki smo jih pripravili za počitek Gospodov, niso temni in grozni kakor drugod, ampak iz cvetja in zlatih pregrinjal. Pred njimi smo v bronastih Žarah prižgali kadilo, da mu bo prijetneje počivati. Mi namreč vemo, da bo Gospod vstal in ga še v trpljenju in smrti ljubimo. VELIKI PETEK Govore vsi: Združila nas je žalost v eno samo veliko procesijo. Odložili smo obuvala, ker nismo vredni, da bi jih nosi¬ li, kadar mislimo na Gospodovo smrt. Z njim gremo - z darovanim Jagnjetom — in sleherni od nas bi bil prostovoljno rad Simon iz Cirene. Zakaj brez tega dne bi ne bilo luči človeškim otrokom in mi in naši očetje bi tavali v temi. Tako pa nam je iz noči golgotske strašnosti bila dana luČ, ki je kakor svetilnik viharnemu jad¬ ranju našega življenja in varni pristan našemu poslednjemu romanju. Glejte! Gospod je umrl, da bi mi živeli, zato nam je njegova smrt naj večji praz¬ nik. Kako radi bi že danes zvonili z vse¬ mi zvonovi, zvonili njemu ob smrti, ki je nam v Življenje. Ker je Gospod umrl in mi živimo in bo On vstal in bomo mi vsta¬ li. VELIKA SOBOTA Govore vsi: Mi je ne imenujemo veliko, ampak soboto slave. Kajti On je ločil luč od teme, da moremo hoditi v luči. Z Noetovo barko je bila združena tudi naša usoda in tako zdaj ne smemo popačiti, našega mesa v hudobiji, praznoverju in nečistosti, da bo prizaneseno našim o- trokom, kot je bilo Semu, Kamu in Jafetu. Ker velikost Gospodove smrti živi v nas, da - komaj mislimo na veličino njegove zmage. Vendar smo razodeli naša telesa črnine, ker vidimo angela, kako bo odva¬ lil kamen od Gospodovega groba. VELIKA NEDELJA Govore vsi: Zdaj, ko so drugje planili v veselje, da pojejo z vstalim Odrešen¬ ikom, ker so bili v dneh njegovega tr¬ pljenja in smrti zakopani v svojih domo¬ vih, zdaj smo mi pozabili na vso zunan¬ jost in samo v sebi nosimo žar nedelj¬ skega jutra. Gospod ve, da je težje spre¬ mljati ga na Žalostni poti kakor na poti slave. Spisal FRANCE KOREN, Madrid, Španija BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI ZA SVETE MAŠE - Po $69: A. Bosnar; po $50: J. Plut; po $30: Mrs. T. Zajc; po $27: M. Majerle, delacev od Lemington Inc.; po $25: A. Zotler; po $22: F. Koprivnik; po $2 0: F. Stupca; po $19.50: M. Gerbek; po $15: T. Kodelja, F. Pink, J. Baraga; po $12: M. Butcher, M. Jene; po $10: Mrs. I. Šinkovec, A. Stopar, Mrs. F. Shebenik, M. Dragan, C. Vere ca j, R. Vidic; po $8: M. Cekada, Mrs. J. Romosh; po $7: Mrs. C. Jeglič; p o $6: Mrs. J. Filipčič, A. Molek, Mrs. M. Rovtar, A. Bartol, J. Rogelj; po $5: M. Zupančič, B. Payne, M. Nartnik, J. Vidmar, Mrs. M. Spolar, M. Malovrh, M. Kosmach, M. Coprich, Mr. Mrs. L. Urbas, F. Marolt, A. Majerle Jr., Mrs. J. Škerjanc, F. Osredkar, Mr. Mrs. F. Rafolt, M. Hosta, M. Prijatelj, L. Troha, M. Gorišek, C. Kolar, Mrs. Turk, J. Kolence, M. Rus, Mre. Škerl, Mre. Kocjancic, I. Per¬ vanje; po $4.50: F. Kovačič, K. Lozar; po $4: Mr. Mre. F. Žagar, J. Kranjc, Mrs. Novak, F. Luskovic, J. Sever, Mrs. M. Bizjak, Mrs. J. Rogel, J. Kervin; po $3: M. Martes, Mrs. F. Novak, M. Jesen, Mrs. F. Holst, M. Klobuchar, L. Kontar, Mr. Mrs. F. Slapnick, J. Weiss, Mrs. L. Poushe, Mrs.J. Lipesich, Mrs. M. Zelle, M. Intihar, I. Konchdn,. J. Ktagelj, Mrs. Bučar, M. Butcher, A. Volcansek, H. Mirtič, Mrs. M. Kresevic, Mre. M. Stariha, A/ Zupančič, Mrs. M. Princ, M. Pogan, M. Karsnick, Mrs. A. Zakrajšek, M. Mulh; po $2.50: F. Kinkoph, Mre. A» Muzik; po $2: Mrs. J. Zupec, Mrs. Karsnick, L. Grošelj, F. Kosmerl, F. Witchet, M. Jevnikar, Mrs. Novi, Mr. Mrs. F. Ribich, F. Tolar, Mre. L. Pajnich, M. Lovko, F. Platnar, Mr. Mrs. L. Udovich Jr., J. Gorenc, J. Pintar, M. Pogačnik, Mr. Mrs. Yranovic, Mre. Praportnik, T. Troha, I. Brožič, M. Makovec, L. Pavšek, M. Zaletel, Kordish Fam., Mrs. J. Jerzic, J. Urbančič, J. Kave, F. Laurich, M. Vilar, Mrs. I. Marolc, T. Stariha, J. C. Brickner, F. Sardoch, Mrs. I. Pancar, U. & I. Babich, A. Pelko, A. Sclipcea, A. Ban, J. Semel, M. Kočevar, M. Krasevic, J. Simič, U. Stupnik, A. Benchan, M. Vauri, J. Krajnc, A. Nowacki, L. Kosnik; po $1.50: P. Podgornik, Mrs. L. Mlakar, A. Simonič, Mre. Omahen, M. Perko, U. Legan, M. Lindič, F. Bučar, J. Vrh, A. Rozman, Mre. Tomažič, G. Puhek, H. Fonda, J. Kužnik, F. Steazar, J. Lindič; po $1: R. Gajner, Mrs. J. Mandel, A. Plemel, A. Preglet, F. Glavan, A. Walter, M. Berus, F. Grili, T. Turk, M. Perusek, M. Klepec, A. Zajc, J. Jurca, J. Krištofe le, Mrs. A. Modiz, Mr. Mre. V. Turk, Mrs. A. Grandlic, S.Ž.Z. no. 1,* Mr. Mrs. S. Baboshek, Mr. Mrs. L. Udovich Sr., Mrs. M. Videtich, F. Kastigar, Mrs. A. Mihevc, M. Luzar, Mrs. J. Sintich, J. Hočevar, Mrs. Erlačh, Mrs. P. Košak, B. Anzelc, H. Kompare, J. Skorenshek, Mrs. M. Zakrajšek, M. Pesche, J. Miklavčič, C. Starec, F. Malečkar, J. Barborich, F. Ulchar, P. Vidrich, J. Koželj, A. -Bosnar, M. Žagar, F. Cercek, Mrs. K. Mandel, Mrs. M. Sodec, J. Hrovat, M. Marinčič, F. Suhadolnik, J. Meserko, J. Strojan, Mrs. A o Cercek, Mrs. J. Perhne, D. Hudolin. ZA SEMENIŠČE IN DRUGO - Po $ 4.50: A. Stopar, C. Boyce; po $ 4: Mrs. A. Kness; po $ 2.75: Mts. A. Kosmatin; po $ 2.50: M. Klep, J. Kmet, A. Srebemak, Mr. Mrs. Lup- sina, F. Plautz, Mrs. A. Pogačar, Mrs. F. Mc- Kenica, Mrs. M. Hočevar; po $ 2: J. Ozanic, Rev. P. J. Rendziniak, Mrs. J. Erjavec, Mrs. J. Korencich, J. Samich; po $ 1.50: H. Mirtič, Mrs. J. Zupančič, Mrs. Kenik, I. Pervanje, Mrs. C. Wuscko, M. Bencina, Mrs. P. Čelik, Mrs. J. Jakič, K. Holmur, Mrs. T. Kodelja, Mrs. A. Jerina; po $ 1.08: Mrs. J. Žagar; po $ 1: Mrs. I. Hajdinjak, N.N., Mrs. R Šinkovec, Mrs. J. Klobučar, A. Volcansek, Mrs. J. Globokar, M. Kos, H. Pakiž, M. Veber, J. Golobic, Mrs. M. Fink, J. Kostelic, M. Zupgncic, Mre. Novak, A. Intihar, E. Gerbeck; po 50<£: K. Kochevar, Mrs. Škerl, A. Kresevic, J. Gustinčič, M. Kresevic, K. Lopič, M. Gerbeck, J. Makovec, J. Pavel, M. Lovko, M. Princ, Mrs. Pernus; po $ 10:N-N.; po $ 5t Mfs. R. Hrovat, M.Makovec, F. Perhne. ZA LUČKE - Po $ 20: Mrs. L. Baraga; po $ 5: Carl Shircel, M. Jene; po $ 2.50: J. Ferfolia, Mrs. M. Bohorič, M. Hosta; po $ 2: Mrs. F. Holst, F. Kastigar, Mrs. F. Novak, F. Coz, F. Platnar, R. Gajner, J. Bradač, Mrs. A. Zakrajšek, Mrs. Koprivnik, M. Cekada; po $ 1.50: M. Marino, M. Anzlovar, H. Žgajnar, M. Palčič, J. Kragelj, M. Gerbeck, M. Javornik, Mrs. E. Loncarich, F. Cercek, Mrs. F. Sheber- nik; po $ 1: Mrs. M. Cerar, M. Krasevic, Mrs. J. Petrincic, Mrs.J.Rogel, Mrs. J.Kerzic, J. Meserko, I. Pervanje, M. Sadar, Mrs. J. Zupan¬ čič, Mr. Kozel, N.N., Mrs. F. Skubic, Mrs. Bučar, J. Grdina, M. Humar, Mrs. J. Baraga, M. Rutar, R. Markach, Druz. Perusek, Mrs. A. Miklavcich, Mrs. M. Coprich, Mrs. Erlach, A. Bartol, F. Kastigar, A. Pelcic, N.N., F. Košir, Mrs. F. Shabec, T. Grum, Mrs. A. Komick; po 50<£: M. Klepec, J. Kristo felc, T. Troha, F. Glavan, M. Kočevar, Mrs. A. Cercek, M. Rupar, J. Hrovat, M. Mulh, Mrs. Jernejčič, I. Kuhel, Mrs. F. Turk, Mrs. F. Lindič, F. Krečič, M. Slak, M. Boldin, M. Žagar, M. Mauer, C. Pobega, R. Mance, H. Pakiž, K. Lopič, Mrs. M. Sodec, M. Pesche, M. Gorišek, F. Malečkar, B. Anzelc, J. Sintich, F, Kovačič, M. Gombach, L. Pavšek, A. Sasek, J. Marley, M. Vilar, M. Jevnikar, A. Walter, M. Berus, Mrs. K. Germovsek, F. Tonja, M. Spetich, M. Mišic, J. Zadnik, Mrs. U. Pešec, L. Grosel; po 25$: J. Volovlek, F. Orasin, A. Zupančič. DAR LISTU - Po $ 5: M. Knaus; po $ 4: M—Hočevar, M. Zakrajšek; po $ 3: Druz. Peru¬ sek; po $ 2.50: J. Debeljak, Rev. M. Jager; po $ 2: J.*Simec, M. Janežič, M. Knaus; po $ 1: M. Sivic, Mrs. M. Broderick, J. Janežič, Mrs. Prostor, M. Zaletel; po $.50: M. Karsnick, J. Rogelj, Mre. M. Steblaj, J. Koželj, M. Delost. ZA ROMARSKI DOM - Po $ 10: F. M. Dix; po $ 4.50: Mrs. F. Baehnik; po $ 3.50: M. Pogačnik; po $ 5: M. Karsnick, M. Marinčič, C. Hočevar, Družina Meljac, Družina Planinšek, T. Kodelja, M. C., J. Vidmar, A. Plemel, Mrs. F. Novak; po $ 2: J. Kužnik, M. Zaletel, F. Košir, Mrs. F. Kasunic; po $ 1.50: M. Adler; po 50$: J. Čeme. ZA BARAGOVO ZVEZO - Po $2: M. Knaus, F. Perhne; po $1: H. Caron, J. T. Healy, Rev. C. Zupan, O.S.B., Rev. A. Pot- ochnik O.S.B.; po 50$: J. Starce. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 5. h 1 i! I ! 2. Imamo v zalogi tudi rožne vence različne vrste in barve. Cena od 50<£ (za otroke) do $3.50. 1. Slovenske molitvenike imamo dvojne vrste: 996530223 4 MARIJA POMAGAJ, tiskan z debelimi črkami in zato zelo priporoč¬ ljiv za starejše ljudi, z zlato obrezo in usnjatimi platnicami....$1.75 DRUŽINSKI MOLITVENIK, z manjšimi črkami, mehkimi platnicami in navadno obrezo - za take, ki imajo dobre oči...$1.00 II 48 132, M9 ntfdiiueniJtM in dU iiii iii iiii iiiiii n iiii ni in iih ni iiiniiiii 3. Pri nas lahko dobite tudi pripravo za duhovnika, ko pride bolnika pre- videt. Ta priprava je v obliki križa, ki se lahko na steno obesi, ko ni v rabi. Znotraj tega križa so spravljene svečke, steklenica za blagoslovljeno vodo in bombaž. Dvojna cena: $2.50 in $5.00. 4. Nadalje imamo druge raznovrstne devocijonalije, kot na pr. kipe, svetinj- ce, verižice, posodice za blagoslovljeno vodo, itd. Če slučajno nimamo, kar želite, lahko naročimo za vas, kakor na pr. angleJke molitvenike, itd. AVE MARIA, Box 608, Lemont, 1 nois SLOVENSKI STARŠI! YOUNG MEN & BOYS of Slovenc nationality, who feel the call to aerve God as PRIESTS or LAY BROTHERS in the Fran- ciacan Order, founded by St. Francia of Aaaiai, are invited to make their de- sires known to the Slovene Franciacans in Lemont. For full particulars, write Ako želi Vaš am služiti Bogu kot DUHOVNIK ali SAMOSTANSKI BRAT v redu sv. FranKIta asiške- ga, povejte aau, da lahko izpolni avoje željo pri slo¬ venskih fraeriakaaih v Le- montu. Pokažite mu to oznanilo, ki je tudi v ang¬ leškem jeziku napiaano, da ga bo lahko sam bral. Najlepša Vam hvala. Verv Rev. Commiasary- Provincial St. Mary’s Seminary Lemont, Illinois