Bilka, ogel in fižol.
(Slara pravljica v novi obliki.)
Oiroci, k meni sem, le semt                   Torej: prijatelji trije
vam lepo pravljico povem:                     na pot šli nekega so dne.
o bilki, oglu in fižoli^                              Na sredi bilka je hodila,
ki bo gotovo vam po volji! —               ob strani druga dva sta bila.
/
Ubrali pod so pod noge                         da čez potok zgradimo — mostf
čez dole, gozde in gore                           Toda jaz sam, kaj naj li storim,
in neki dan so vsi veseli                        ko revež se brez rok pokorim ?H —
v dolino lepo mi prispeli.                        Odvrne bilka mu nato:
Po njej je potok žuborel,                 '        nZe vem, že vem, kako to bof
v prirodo 602/0 je hitel,                          Jaz sama. most bom naredila,
ob njem hoteli so počiii,                          ter se čez potok poloŽila,
a ogel jame govoriti;                               a vaju z>sak čez me srcan
,,Potruditi se nam je zdaj,                      bo stopal tja na ono stran!
da. pridemo na on! krajf                        Sicer res nimam jaz driala,
Povedano odkrito bodi,                            toda za nas to skrb je mala,
da mnogo ne zaupam vodi,                    saj sta oba okretna res,
in ta potok je kaj deroč,                         xe prideta mi srečno čez!"
prehod je skoraj nemogoč;                      n,,Načrt le-td, dasi izgleden,
v oblast zq hipec naj dobi me,              pomislekct je vendar vreden,""
gotovo voda umori me !                          fizol se oglasi sedaj;
Še ribe f>i se nam smejale,                     bi rada vedela, zakaj ? —
Če spodhti prehod nam ta-le,                  ,,,,O, ogel, glej, podplai goreč
in v vodi tej Še kaksem rak                   imaš, in to ni mala reč!
nemilo bi nas vščipnil v krakf"—           Hudo bi bilo, vsak verjame,
Sedaj fižoi pa beseduje:                          če bilka se pod tabo vname!
„1 moje mnenje naj se cujef                  Kaj narediti, pa ze vem:
Jaz mislim: bila b't modrost,                  Najprej jaz preko mosta grem,
221
potem pa prideš ti za mano,                  Zdaj ogel pride mi na vrsto,
če brž H stopati bo dano;                      ureze jo prek mosta čvrsto - . .
todd skakaje stopaj,  veš,                        A sred mostu ustavi se,
da dobre bilke ne užgeš!""                    pa malce pozabavi se,
Jzvrstno!" skupen klic zaori                 O, da nikdar tako ni storil,
in bilka leže, most oivori...                 ne bil bi hudo se pokorilf
Fižol prek mosta koj zvihra,                  Pod njim se bilka vname koj,
onkraj zasmefe se: Ha-hdf                    vsi kriknejo: ,,OfoJ, ojoj!" —
Zamanl Zeplamen kvišku švigne,           nesrečo je opazoval.
čez bilko brž se voda dvigne,                 Li vpil za žive je in mrtve
za bilko ogel pa zleti,                             v pomoč za te uboge zrtve ?
zasiče v vodi — več ga ni! —                O nef Veselja še skaklja,
Potok pa dalje ju zanese,                       iz grla vsega grohota,
li daleč in pa kam, ne ve se.                po tleh naposled se zatoči,
Na bregu pa fižol je stal,                       da trebah mu od smeha — počif —
Sedaj se fokati zaČne,                             V posmeh vseh čiharnih otrok
v pomoČ pa mu ne gre nihče,                razpočen  hodi zdaj okrog,
pa saj ni padarja na sveti,                    do smrii tak hoditi mora —
ki zanj bi mogel lek imeti! —                za greh zaslužena pokora /. . .
Janko Leban.
t.   ¦