TIM

vsebina

8

Letnik VI
Marec 1968

revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine

Jožef Ressel — izumitelj ladijskega vijaka
Deset dni v Sovjetski zvezi (nadaljevanje in konec)

Kemija jutrišnjega dne
Zanimivosti iz sveta optike

Žive slike — kakor v risanem filmu (nagradni izdelek)

Robot »Robi« VI.

Odgovori na pisma bralcev
Vrtavka — drobna igrača
Vikingška ladja
Zgradimo železniško progo

Letalski modeli: material, gradnja, vrste in startanje — 6. nadaljevanje
Vetrokaz z vetromerom
Pisana kača, ki pa ni nevarna

Izžrebani nagrajenci nagradne križanke, rešitve in nove uganke

Izdaja Tehniška založba Slovenije — predstavnik Dušan
Kralj. Urejuje uredniški odbor: Odgovorni urednik Drago
Mehora, opremil Drago Hrvacki, tehnični urednik Ciril Bar-
borič. TIM izhaja 10-krat letno. Letna naročnina 12 dinarjev,
posamezna številka 1,20 din. Revijo naročajte na naslov:
TIM Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541/X. Tekoči račun 505-3-177
— Revijo tiska tiskarna Kočevskega tiska v Kočevju. Po¬
štnina plačana v gotovini.

Bpv- ;,r y ' • ••••;• y~v" ■ •

V naši reviji smo že pisali o Fultonu in o tem, kako se je rodil parnik. S tem izumom
je res odklenkalo jadrnicam, ampak parniki tudi niso kar čez noč izpodrinili jadrnic, s
katerimi je človek vendarle odkril vse oceane. Prvi parniki z velikimi lopatastimi kolesi ob
bokih ali na krmi so bili dokaj okorni in počasni. Človek pa je takšno bitje, da ni nikdar
zadovoljen in skuša vsako reč izboljšati ali pa nekaj boljšega narediti. Tudi Jožef Ressel je
sodil med tiste nemirne, vedno iščoče duhove, ki so bili pobudniki človeškega napredka.

JOŽEF RESSEL

izumitelj

ladijskega vijaka

Ressel je bil po rodu Čeh, rojen leta 1793 v
Chrubimu na Češkem. Ker je večino svojega
življenja preživel na Slovenskem, ga imamo
Slovenci že kar za svojega. V njegovi mladosti
še ni prav nič kazalo, da bo s svojim izumom
nekoč povzročil revolucijo v morski plovbi.
Študiral je na Dunaju gozdarstvo, prvo službo
v gozdarski stroki pa je dobil v Sloveniji in
sicer v Pleterjah na Dolenjskem (slovit kartu¬
zijanski samostan in obširni gozdovi po po¬
bočjih Gorjancev). V Pleterjah je služboval
v letih 1817—1821, nato je bival nekaj časa v
Ljubljani, potem pa je odšel v Trst, kjer se je
verjetno prvič srečal z morjem in tudi s par¬
nikom. Takrat je med Trstom in Benetkami
redno vozil majhen parnik »Karolina«, za tiste
čase zelo moderna ladja. Poganjala so ga ve¬
lika kolesa, nameščena na bokih. Kolesa je
gnal parni stroj. Ressel je dolgo opazoval
»Karolino« v tržaškem pristanišču in ni bil z
njo preveč zadovoljen, saj je že dolgo nosil v
glavi načrte za izboljšanje ladijskega pogona
in sicer z vijakom.

Pogonski vijak je teoretično prvi obdelal že
Arhimed v starem veku. Ljudje so ga že dolgo
in marsikje praktično uporabljali, nikomur pa
ni prišlo na misel, da bi ga bilo mogoče upo¬
rabljati za pogon ladij. Ressel je bil od vsega
začetka prepričan, da je mogoče zgraditi vijak,
ki bi gnal ladje bolje kot lopatasta kolesa, ki
pravzaprav le veslajo po vodi. Izračunal je, da
bi bil pogon z vijakom ne samo učinkovitejši
ampak tudi cenejši.

Po teh zaključkih se je Ressel pogumno lo¬
til dela. Za prve poskuse je izbral deset me¬
trov dolg čoln in pritrdil nanj svoj prvi po¬
gonski vijak. Parnega stroja čoln ni imel saj
je šlo predvsem za preizkus gonilne sposobno¬
sti vijaka. Vijak sta s • pomočjo prenosnega
mehanizma gonila dva moža z rokami. Takoj
se je izkazalo, da pluje čoln z vijakom hitreje
kot z vesli. Po tem uspehu se je lotil izpopol¬
njevanja vijaka. Svoj izum je leta 1827 tudi
patentiral pri avstrijskem državnem uradu za
patente; patent so mu priznali šele po daljšem
zavlačevanju.

213

Največ preglavic je imel z namestitvijo vi¬
jaka na čoln. Prvi poskusni čoln je imel vijak
nameščen spredaj pod kljunom. Vijak je torej
vlekel čoln, tako kot letalski propeler vleče
letalo. Ressel je menil, da bi bilo bolje mon¬
tirati vijak zadaj (pod krmo), vendar so mnogi
temu nasprotovali, češ, da bo vijak na krmi
motil delovanje krmila. Ressel je vztrajal na
svoji zamisli kljub vsem oviram in neuspe¬
hom. Leta 1828 je bila v tržaškem pristanišču
zasidrana nova moderna ladja »Civetta« s po¬
gonskim vijakom po Resslovi zamisli.

»Civetta« je bila dolga 19 m, široka 3,5 m
in je imela parni stroj z močjo 5 KS. Pogonski
vijak na krmi je omogočal hitrost skoraj 6
morskih milj na uro, kar je bilo za tiste čase
izreden uspeh. Toda ni šlo vse po sreči. 2e na
poskusni vožnji se je pokvaril parni stroj in
»Civetta« je klavrno obstala na valovih. Oblast
je celo prepovedala nadaljnje vožnje, čeprav
je Ressel dokazoval, da je bila okvara v par¬
nem stroju in da vijak ni čisto nič kriv. Očit¬
no mu oblasti niso bile naklonjene pa tudi
drugih starokopitnežev, ki so nasprotovali
vsaki novotariji, ni manjkalo. Nasprotniki so
pač debelo gledali, ko je nekaj let pozneje pri¬
plula v tržaško pristanišče velika angleška
ladja z vijakom. Za Ressla je bil to hud uda¬
rec; veliko krivico pa je doživel leta 1852, ko
je angleška admiraliteta razpisala nagrado za
izum ladijskega vijaka. Nagrado so razdelili
med pet britanskih izumiteljev, Resslu pa niso
niti vrnili rokopisa in načrtov, ki jih je poslal
v London. Odgovorili so mu, da so se načrti
»izgubili«. Najbrž je bilo tako, da je Anglija,
takrat največja pomorska sila sveta, pač ne-

Resslova slika ladijskega vijaka iz leta 1812

I

Model Resslovega vijaka

rada priznala tako pomemben izum neznane¬
mu Avstrijcu in celo Slovanu. Ladijskega vi¬
jaka ni izumil niti Anglež Ericson, niti Fran¬
coz Sauvage, čeprav jima ni mogoče odrekati
zaslug na tem področju. Ressel je bil prvi, ki
je uresničil staro Arhimedovo zamisel o po¬
gonskem vijaku. Vijak še danes žene vse ladje,
ki plovejo po vodi ali pod vodo in jih bo po¬
ganjal tudi v bodoče, pa čeprav bodo plule na
zračni blazini. Le raketni motor lahko nado¬
mesti vijak. Sodobna reaktivna letala res ni¬
majo vijakov.

Resslov izumiteljski duh je zasnoval še več
drugih tehničnih novosti, ki so bile pozneje
»prvič izumljene« v drugih deželah. Naj ome¬
nimo na primer: nove tehnološke postopke za
predelavo in prepariranje lesa, valjčni mlin,
cestno vozilo na parni pogon, kroglični ležaj,
železnico s pnevmatičnimi kolesi itd. Izdelal
je tudi načrte za pnevmatsko pošto med Tr¬
stom in Dunajem, ki bi šla skozi naše kraje,
z vmesnimi postajami, od katerih bi ena
bila tudi v Ljubljani. Petnajst let pozneje
so res imeli pnevmatsko pošto v Parizu, Du¬
naju in Londonu in so to novost seveda sma¬
trali za francoski izum.

Ressel je umrl 10. oktobra 1875 v Ljub¬
ljani, kjer je tudi pokopan. Za časa svojega
življenja ni bil deležen razumevanja in pri¬
znanja, šele po smrti so ga uvrstili med za¬
služne može, kot se je to mnogokrat zgodilo.
Ime izumitelja ladijskega pogonskega vijaka
je za vse čase zapisano v zgodovini tehnike.

Po S. F. — D. M.

214

Deset
dn i v
Sovjetski
zvezi

(Nadaljevanje in konec)

Četrtek, 23. novembra

Z avtobusom smo se odpeljali v 180 km od¬
daljeno Kalugo. To mesto se nam je še po¬
sebno ohranilo v spominu. V njem je živel in
delal »oče astronavtike«, K. E. Cialkovski. Obi¬
skali smo njegov skromni dom — muzej. Sta¬
ra mizarska miza, kovaško nakovalo, orodje,
za obdelavo lesa in drugo orodje so nas spo¬
minjali na delavnico vaškega mojstra. Nekaj
fizikalnih instrumentov in znanstvena biblio¬
teka nam pričajo, da je v tej stari, leseni hiši
živel in delal velik znanstvenik. Toda mo¬
dema zgradba Muzeja zgodovine kozmonavti-
ke »K. E. Cialkovski« nam je prikazala veliko
pomembnosti dela, katerega je »dedek Kostja«
zapustil sledečim rodovom. Zatem smo obiskali
šolo, ki nosi ime Cialkovskega. Dočakala nas
je množica pionirjev in komsomolcev in uči¬
teljev, pa tudi reflektorjev, filmskih kamer in
fotoaparatov ni manjkalo. To je bil najprisrč-
nejši sprejem. Po stari slovanski navadi so
nas pogostili s kruhom in soljo. Pionirji, ki so
bili oblečeni v jugoslovanske narodne noše, z
jugoslovanskimi zastavicami v rokah, so nam
razkazali šolo in svoje šolsko delo. Ta šola si
med drugim dopisuje tudi z jugoslovanskimi
šolami. Slovo od Kaluge ni bilo lahko zato pa
toliko bolj prisrčno.

Petek, 24. novembra

Ogledali smo si vojni muzej v Moskvi, naito
Pa Tretjakovsko galerijo, kjer hranijo v poslop¬
ju z revno zunanjostjo redke zaklade svetovne
umetnosti (sl. desno). Popoldne smo s »Tupo-
Ijevom«, turboreaktivnim letalom moskovske-

Pogled na Moskvo ponoči

ga »Aerofloia« v eni uri in pol preleteli 1100 km
do Volgograda, herojskega mesta na legendar¬
ni Volgi. Tudi tukaj smo pristali s prvim sne¬
gom. Rdeči in beli nageljni so nam zaželeli
dobrodošlico.

Sobota, 25. novembra

V Volgogradu smo si najprej ogledali naj¬
večjo hidroelektrarno na Volgi »XXII. kongres
KPSS«, ki proizvaja s svojimi dvaindvajsetimi

215

Rdeči trg v Moskvi

turbogeneratorji 2,53 milijonov kolovanih ur
letno. Po obisku v Pionirskem domu v Volo-
sku smo si ogledali Muzej osvoboditve Cari-
cina in Stalingrada. Šele tu smo videli in spo¬
znali, kako pogumni so bili ljudje, ki so bra¬
nili svojo domovino. Ni jim bilo mar niti žrtev
niti trpljenja, borili so se do konca, do smrti
ali zmage. Zvečer smo si ogledali opereto, ob
kateri smo se obilno nasmejali.

Nedelja, 26. novembra

Obiskali smo pionirje v Volgogradskem pio¬
nirskem dvorcu. Tu smo bili deležni zelo ve¬
like pozornosti, saj so nas učili celo ruske na¬
rodne plese. Poleg večnega ognja pri spomeni¬
ku padlim borcem v Oktobrski revoluciji in
v stalingradski bitki, ki je bil prižgan v ob¬
novljenem Volgogradu, vzdržujejo pionirji ča¬
stno stražo, z avtomati stalingrajskih borcev
v rokah in to tudi v najhujšem mrazu ali naj-
večji vročini.

Vsak pionir lahko straži samo enkrat v živ¬
ljenju. Štirje pionirji smo v dveh izmenah po
pol ure stali pri večnem ognju. Preden smo v
posebni stražnici prevzeli orožje, smo se mo¬
rali zaobljubiti: Zaklinjam se, da bom orožje
svojih očetov čvrsto držal v rokah ... s tega
mesta se ne bom premaknil, razen če bom v
smrtni nevarnosti. Ce pa prekršim to prisego,
naj bom kaznovan in preziran od vseh Volgo-

grajčanov. Po končanem straženju smo odšli
na legendarni Mamajev kurgan. Ta 102 metra
visok hrib na bregu Volge so sovjetski stro¬
kovnjaki preuredili v veličasten spomenik he¬
rojem bitke na Volgi, v kateri je Hitler doži¬
vel poraz, kakršnega ni slutil. Osrednja figura
je 52 m visok kip matere-domovine, ki z me¬
čem poziva svoje sinove na oborožen upor pro¬
ti tujcu, ki jo hoče podjarmiti.

Mrzel veter nam je nosil sneg v obraz;
temperatura je bila —12° C. Vse to je pripo¬
moglo, da smo spoznali, kako strašna je bila
bitka trajajoča 152 dni pozimi leta 1943, ko je
toplomer kazal —40° C. Ti heroji, ki so se bo¬
rili pod parolo: »Niti koraka nazaj! Vsaka hi¬
ša je trdnjava«, nam bodo ostali v večnem
spominu.

Ogledali smo si tudi zbombandirano zgrad¬
bo, ki je edina dočakala konec vojne in jo sedaj
čuvajo kot edinstven vojni spomenik, saj zgo¬
vorno priča o grozotah tedanjega časa. Priso¬
stvovali smo predvajanju dokumentarnega fil¬
ma o tisti strašni bitki na Volgi.

Ponedeljek, 27. novembra

Prisostvovali smo seji oblastnega komiteja
komsomola, najprej v Volgogradu, nato pa še
v Moskvi, kamor smo se vrnili z letalom. V
Centralnem muzeju oboroženih sil SZ smo sre¬
čali majorja Vladimira Zelenoviča, ki je k' 5

216

med drugo svetovno vojno tudi pri nas in si¬
cer v glavnem štabu NOV. Pripovedoval nam
je, kako je preživel tiste dni. O naših ljudeh
se je pohvalno izrazil.

Torek, 28. novembra

Bili smo v lutkovnem gledališču. Gledali
s mo igrico »Aladin in njegova svetilka«. Sledil
je obisk pri Slavi, našem stalnem spremlje¬
valcu in uredniku poinirskega lista »Mladi
tehnik«. Pri njem smo se spoznali tudi s to¬
varišem Ivančenkom, ki je z dvajsetimi tova¬
riši na ladji »Moskva« obplul ves svet. Pripo¬
vedoval nam je, kako so potovali in kaj vse so
doživeli na tej poti.

Sreda, 29. novembra.

Zadnji dan bivanja v Moskvi smo si ogle¬
dovali novi del mesta, v katerem so velikan¬
ski stanovanjski bloki, ki hitro rastejo, ki pa
nimajo nobenih vitkih linij in stekleno-jekle¬
ne elegance; vsi so težki in masivni. S svojo
barvno monotonostjo nekako moreče vplivajo
na človeka. Pravo nasprotje tega pa je stari
še leseni del mesta, katerega smo si prav tako
ogledali V njem smo začutili dih zgodovine;
spomnil nas je na staro carsko Rusijo. Sredi
teh starih, lesenih spominov je planil v nebo

380 metrski televizijski stolp, ki je nehote de¬
loval na nas kot simbol gibanja. Povsod po
cestah je velik vrvež. Vse je enolično; ljudje
hitijo na vse strani, vsak ima svojo dolžnost
in svoje skrbi. Ko pa se s temi ljudmi srečaš
in se z njimi pogovarjaš, naredijo nate popol¬
noma drugačen vtis. Naenkrat postanejo čisto
prijazni ruski ljudje, ki vam rade volje mar¬
sikaj povedo, pokažejo in pojasnijo.

Popoldne smo se z avtobusom odpeljali na
letališče, kjer smo se vkrcali na JAT-ovo ka¬
ravelo. Z njo smo odleteli proti Beogradu. Ob
razmišljanjih o ogromnih razsežnostih, pa naj
gre za številke o študentih na univerzi Lomo-
nosova ali pa o kvadratnih kilometrih Rusije,
smo se težko poslovili od prestolnice Moskve
in obenem od vse SZ. Ohranili jo bomo v le¬
pem in trajnem spominu.

Čeprav je bil v Varšavi zaradi manjkajo¬
čega potnika majhen zastoj, smo vseeno sreč¬
no prileteli v Beograd. Tu smo se razšli, vsak
proti svojemu domu. Nekatere so čakali starši,
drugi smo pot nadaljevali sami. Jaz sem se
še isti večer z vlakom odpeljal proti Jeseni¬
cam, kamor sem prispel v četrtek, 30. novem¬
bra dopoldne.

MARIJAN OGRIN, učenec 8. č razreda
osnovne šole »Tone Čufar«, Jesenice

Kemija jutrišnjega dne

Vsakdo od nas ve, da živimo v stoletju kemije. Kemija nas pomaga obuvati in oblačiti,
graditi naše domove, nas prehranjuje in zdravi. Ne da bi se tega zavedali, nas spremlja
vsak dan, vsako uro. Naj se ukvarjate s fotografijo ali pišete s kulijem, gledate televizijski
prenos ali si umivate roke — vedno se posredno ali neposredno srečujete z njo. Brez kemije
bi ne bilo avtomatiziranih strojev, poletov letal in helikopterjev, ne bi bilo poletov v vesolje,
saj bi brez nje človek ne mogel premagati niti zemeljske težnosti. Ne mogel bi se podati v
osrčje Zemlje in ne v globino morij in oceanov.

O tem, kaj nam bo dajala kemija jutrišnjega dne, si še zdaleč ne znamo predstavljati.
To je razumljivo: razsežnosti kemije v prihodnosti so neizmerne. V skopih obrisih si bomo
poskušali orisati svet prihodnjih desetletij, ki bo z dosežki kemije (in drugih znanosti se¬
veda) za naše današnje pojme videti več kot fantastičen. Oglejmo si eno od podob prihod¬
nosti, to je podobo najbližjega obdajajočega nas sveta — naš jutrišnji dom in življenje v njem.

217

Nekje je čudovit svet.

V tem svetu je vse drugačno kot smo na¬
vajeni videti v obdajajočem nas okolju. Več
kot prevzeti smo ob pogledu na takšno mesto
bodočnosti, ki nas pretrese s svojimi dimen¬
zijami — takšno je, kot bi ga zgradili velikani.
Obenem pa nas ti gigantski stolpi in mostovi,
te v nebo segajoče stavbe in celotna nadstrop¬
ja s prehodi nekje v višinah, presenečajo s
svojo prozornostjo in lahkotnostjo; videti je,
kot da so brez teže.

Napotimo se v eno teh poslopij in se oglej¬
mo po takšnem domu: Stopnice so seveda iz
plastične snovi, ki nas spominja na rožnati
marmor. Stene so zgrajene iz lahke penaste
mase in ne prepuščajo ne toplote ne mraza
in ne zvoka. Tudi zunanjost, se pravi gradbeni
material teh zgradb je iz umetnih snovi. Streha
je prozorna in skoznjo prosto sijejo sončni žar¬
ki. Pohištvo in oprema teh domov sta izredno
trpežna. Jasno, da je prav tako vse narejeno
iz umetnih snovi od posode do mize in polic,
do zadnje malenkosti.

V nekaterih hišah so stene s kameleonski¬
mi barvami. Ob mrzlih dneh so temne, v po¬
letni vročini pa svetlih barv. Poleti oken pred
slepečo sončno svetlobo ne zagrinjajo več z
žaluzijami in roletami, saj šipe v njih same
potemnijo, ko se vanje upre vroče sonce in
postanejo spet prozorne, ko sonce zaide ali pa
se pooblači in postane dan mračen.

Notranje stene teh hiš so prekrite s svetle¬
čimi barvami. Po sončnem zatonu se osvetlijo-
in ob večerih obliva sobe enakomerna, mehka
svetloba najrazličnejših barvnih odtenkov, ta¬
kih, ki kar najmanj utrujajo oko in so prebi¬
valcem pač najbolj po volji.

Namesto po turobnih in sivih površinah
današnjih pločnikov se bomo sprehajali v tem
svetu po širokih raznobarvnih trakovih cest,
ki jih bo prekrival trden, takorekoč neuničljiv
material. Hodili bomo po premičnih cestah,
tako kot se zdaj pomikamo po gibljivih stop¬
nicah v večnadstropnih trgovskih hišah, le da
bo ta vožnja po cestah prihodnosti mnogo
varnejša in udobnejša.

Ta svet in ljudje v njem poznajo in upo¬
rabljajo celo vrsto čudovitih materialov in
snovi. Oglejmo si eno od takih gradiv: Po¬
vsem prozorna in elastična, a hkrati trdna
kožica, ki ji ne morejo škodovati jedke kisline
ali mikrobi, mraz ali vročina. Iz nje lahko
naredijo kolikor hočete balonov, ki jih napol¬
nijo s katerim od lahkih plinov. Tako je na¬
stala pravcata leteča preproga, ki plava v

ozračju kot splav na vodi. Prebivalcem tega
sveta je na voljo nelomljivo, elastično steklo:
kozarec, ki je nerodnežu zletel iz rok, se ne
razbije, temveč kot žogica odskakuje od tal.

Tudi obleka ljudi prihodnjih dni se bo zelo
razlikovala od naše in od našega načina obla¬
čenja. O predilnicah in tkalnicah ne bo več
sledu. Iz tovarn pošiljajo že narejene kroje in
za to usposobljeni ljudje samo še strnejo po-

Ali bodo takšne hiše prihodnosti? Za zdaj j«
tole še plod bujne domišljije, jutri pa bo mor¬
da že stvarnost

samezne dele, ki so izdelani seveda v različnih
velikostih, za velike in majhne, suhe in za¬
jetne ljudi. Samo oblačilo pa je po svojih
lastnostih zares odlično: prožno, mehko, a
obenem trpežno. Možno je kupiti tudi oblačilo,
ki samodejno ureja notranjo temperaturo, kot
na primer skafander (skafander je oblačilo
vesoljskih potnikov, kot seveda veste). Kdor
obleče takšno obleko, ga ni strah mraza ali
vročine, ne nadlegujeta ga hrup in ropot, še
celo svetloba in električni tok mu ne moreta
do živega.

Se bi lahko naštevali: čevji s podplati, hi
jih ni moč raztrgati. Otroci prihodnosti bodo

218

lahko neumorno skakali po poljih in tratah,
ne da bi jih bilo strah, da se bodo vrnili do¬
mov 's preluknjanim čevljem ali razparanimi
hlačami.

Tudi naša Zemlja bo v prihodnosti dobila
novo obličje. Denimo potovanja in prometne
žile po njej. Danes je popotovanje po zemelj¬
skih globinah za nas komajda sen. Sedanja
prevozna sredstva skorajda ne dopuščajo
možnosti, da bi se spustili na dno oceanov, saj
s težavo prodirajo komaj nekaj kilometrov v
globino. Sodobna reaktivna letala so zgrajena
samo za krajše vzlete proti površju zračnega
oceana in daleč so še turistična potovanja in
izleti ma vesoljskih ladjah.

Končno tudi sodobni avtomobili danes še
niso taki, da bi si drugačnih ne želeli. Saj smo
še vedno prikljenjeni na ceste, še vedno ne
moremo prosto popotovati skozi vse elemente
— po kopnem in v zraku, po vodi in pod
vodo . ..

Nova podoba Zemlje, ki ji jo bo dal človek
prihodnosti ob tvorni dejavnosti vseh znanosti
in predvsem kemije, je za naše oči več kot pre¬
senetljiva. Odpravljene bodo naravne pomanj¬
kljivosti, ki dandanes povzročajo, da so celi pre¬
deli našega planeta nenaseljeni in pusti. Tu
ne bo več pokrajin, kjer ne bi bili ustvarjeni
osnovni življenjski pogoji. Puščav ne bo več,
ekvatorialni pas bo poseljen, ravno tako bodo
ljudje živeli tudi v Polarnih krajih in na
Antarktiki. Za poljedestvo bodo osvojena zdaj
še nerodna področja, položna pobočja gora in
celo votline in jame.

Zaito pa nekatere reke ne bodo več tekle
po svojih starih strugah. Toda zato bodo na¬
mesto pustinj zelenice, v stoletnih neprehod¬
nih džunglah pa bodo mežikale velemestne
luči. Polarna področja bodo prekrita z zele¬
njem. Na sinjinah morij in oceanov se bodo
pojavile nove celine — umetni otoki. To so
plavajoča polja in vrtovi, sadovnjaki in plan¬
taže, ki jih na zemljepisnih kartah dvajsetega
stoletja še ni najti. In vendar je to nedvomno
naš rodni planet, spremenilo pa se je njegovo
obličje.

Tako. Nekoliko smo se zazrli v svet pri¬
hodnosti in se ustavili komajda ob drobcih in
Posameznih posebnostih življenja v naslednjih
desetletjih. Govorili smo le o končnem cilju
m ne o poteh, ki vodijo do njega. O tem, kako
bo kemija danes in jutri vedno močneje in
odločilno posegala v svet tehnike, tehnologije,
proizvodnje in preobraževala življenje okoli
nas, bomo spregovorili v prihodnjem sestavku.

Zanimivosti
iz sveta optike

KONTROLIRANJE VULKANOV

Leta 1963 se je pred obalo Islandije po¬
javil iz morskih globin vulkanski otok
Surtsey. Znanstveniki so imeli z njim ve¬
liko dela, saj so se namenili narediti raz¬
lične kontrole tega novega vulkana. Po¬
stavili so številne opazovalne postaje na
zemlji, opazovali pa so tudi iz letal in
vremenoslovskega satelita NIMBUS 2. Ne¬
prestano so otok fotografirali z infra-rde-
čim materialom, ki ni registriral svetlobnih
posnetkov temveč toplotna žarčenja. Tako
so ugotovili celo omrežje kanalov lave pod
površino otoka, pa tudi kraja, kjer je pre¬
til izbruh. Ta mesta so lahko z eksplozi¬
vom razstrelili in s tem pospešili izliv la¬
ve, ali pa pravočasno opozorili na pretečo
nevarnost. Tako se bo vendar uresničila
želja, da bo človek lahko preprečil velike
katastrofe, ki so ob nenadnem izruhu vul¬
kanov terjale tudi stotisoče življenj.

SUPER—MIKROFON

Znanstveniki v Kodakovem razvojnem
inštitutu so objavili sposobnosti novega
filmskega materiala, ki zmore reprodukci¬
jo 6000 strani leksikona na košček filma
velikosti poštne znamke. To je danes ek¬
stremna pomanjšava, ki reducira 2 milime¬
tra visoko črko na točkico velikosti 832 mi¬
lijonink milimetra. To črko lahko vidimo
le s pomočjo mikroskopa, ki zmore naj¬
manj 2000-kratno povečavo.

VEČKRATNA UPODOBITEV

NAENKRAT

Pogosto vidimo na TV zaslonih nek mo¬
tiv, ki je viden istočasno v številnih enakih
variantah. To dosežejo na ta način, da pri
snemanju nataknejo na objektiv poseben
optični sistem, ki je sestavljen iz drobnih
prizem. Vsaka prizma daje svojo sliko, vse
skupaj pa ustvarjajo videz nekakšnega
vzorca z mnogimi enakimi sličicami. Pri
snemanju je potrebna le enkratna osvetlitev.

219

kakor v
risanem
filmu

V risanem filmu slike oživijo, ker se hitro
vrstijo druga za drugo. Slike lahko predstav¬
ljajo isto figuro, ki pa ima na vsaki posamezni
sliki za spoznanje drugačen gib. Kadar se ta¬
ke slike hitro vrstijo kot pri risanem filmu,
vidimo gibe med seboj povezane, se pravi, da
figura premika roke ali noge, hodi ali nekaj
dela. To je v bistvu skrivnost risanega filma,
kakršnih ste videli in jih boste še videli na
koše. Danes pa ne izdelujejo risane filme le
kot zgodbe za otroke, temveč jih čedalje več
izdelujejo tudi za televizijske reklame. To po¬
meni, da risani filmi ne izgubljajo svoje ve¬
ljave temveč jo še pridobivajo.

Predlagamo vam svojevrstno, zelo prepro¬
sto napravo za risani film, ki si ga boste lahko
sami izdelali in vam bo v prijetno razvedrilo.
Najprej vzemite leseno vreteno od sukanca,
ki naj ima okoli 5 cm dolžine in 4 cm premera
okrogle stranica Iz trde lepenke izrežite dva
kroga premera 7 cm in jih na sredini preluk¬
njajte. Luknji naj bosta enakega premera kot
je luknja v vretenu. Krog razdelite na osem
polj položite en krog na drugega in v oba
hkrati zarežite osem zarez po 1 cm globoko.
Oba kartona pribijte z drobnimi žebljički na
obe okrogli ploskvi vretena. Za os poiščite
okroglo palčko, ki se bo tesno prilegala v
luknjo vretena in jo odrežite na dolžino 13
do 14 cm.


Nato vzemite bel poltrd papir ali karton
in nanj narišite osem slik, širokih 5,5 cm, vi¬
sokih 6,5 cm. Narišite s tušem človeško ali ži¬
valsko figuro v gibanju na primer boksarja,
ki trenira v raznih stopnjah gibanja, kot kaže
slika. Lahko narišete tudi telovadca, kovača, ali
kar vam pride na misel, da bo le zabavno. Slike
razrežite in jih vsadite v robove krogov tako,
da bodo lepo v vrsti. Na desno stran osi pri¬
trdite ročico, da boste pripravo lahko vrteli.

K temu izdelajte še ohišje kot ga kaže sli¬
ka. Najbolje bo seveda, če boste našli že kar
primerno leseno ali kartonsko škatlo. Če prav
take ne bo, lahko vzamete nekoliko večjo in
jo na enem ali na dveh konceh prirežete za
svoje potrebe. Če pa res ne bi našli nič pri¬
mernega, potem pa kar na delo in si
ustrezno ohišje izdelajte sami. Najprej na¬
rišite na lepenko plašč v ustreznih merah,
potem pa ga izrežite, zapognite in spnite ali
zlepite. V sprednjem delu ohišja vstavite v
sredino okroglo palčko (zaporo), ki bo vsako
sliko med vrtenjem za trenutek zadržala. Na
ta način se istočasno zaustavi ali zatakne vre¬
teno in s tem seveda tudi slika, ki je na vrsti

IZDELEK

221

za gledanje. Pri vrtenju, ki mora biti ves čas
enakomerno, zdrsne vsaka slika mimo zapore.

Vreteno z zataknjenimi slikami vstavite v
ohišje in kino predstava se lahko začne. Ver¬
tikalna zareza za os omogoča, da vreteno lah¬

ko vstavite in izvlečete kadar želite zamenjati
slike na vretenu. Upam, da vam bo ta aparat
tako všeč, da si boste izdelali več slikovnih
kompletov z raznimi prizori.

MIRA

ZA DRŽEVA LNIK VRETENO SLIKE

ODPDTJNA ZA
GL EDAN JE

OHIŠJE

Peter Burkeljc

ROBOT »ROBI«

VI.

V prejšnji številki TIM-a je bil objavljen
zadnji članek o gradnji ROBIJA, danes bomo
govorili le še o nekaterih izboljšavah robota.

1. Robiju lahko izdelamo lepše »telo«, tako
da ga izdelamo iz plastičnih mas, ki jih obli¬
kujemo s stiskanjem in segrevanjem. Seveda
pa je potrebno izdelati nosilno ogrodje iz lesa.

Oblika je odvisna od izdelovalca in od vr¬
ste materiala. Vsak, ki bo izdeloval Robija,
mu bo lahko dodal nekaj svojega, da bo dru¬
gačen od drugih. Zadostuje že, če mu spreme¬
ni obliko anten ali izrezov na glavi in že se bo
robotova podoba spremenila.

2. Poleg sprememb na zunanjosti Robija
pa mu lahko spremenimo tudi notranjost. S
pomočjo počasi tekočega motorja, ki izmeno¬
ma vključuje motorje preko stikal, lahko Robi
vozi po nekem programu, ki smo mu ga dolo¬
čili in za vodenje ne potrebuje toliko žic.

Več o tem berite v nadaljevanju sestavka.

Robija pa lahko vodimo s pomočjo radij¬
skih valov, če mu vgradimo radijsko napravo.
Seveda pa je to zelo drago in ni vsakomur do¬
segljivo.

Sedaj se pa prepustite svoji domišljiji in
izdelajte Robija tako, kot si vi zamišljate ro¬
bota.

Programirano vodenje robota in vozil

Do sedaj smo vodili vozila le s pomočjo
žice in raznih stikal. Vsak modelar pa si želi,
da bi model vodil na daljavo brez žic.

To lahko dosežemo z radijsko napravo in
sicer tako, da sprejemnik vgradimo v model,
ga povežemo s servo motorji in mu prek od¬
dajnika, ki ga imamo v rokah, damo signal,
da spremeni smer vožnje ali opravi neko delo.

Seveda pa so take naprave izredno drage
in jih tudi ni mogoče dobiti v naši državi, zato
so praktično nedosegljive.

Imamo pa še drug način vodenja modelov,
ki si ga bomo danes ogledali. Imenovali ga
bomo programsko vodenje, ker v model vsta¬
vimo ploščico z označenim programom.

Ogledali si bomo to vodjenje samo shemat¬
sko, ker za različna vozila potrebujemo raz¬
lične ploščice.

Bistvo programiranega vodenja je v tem,
da ploščico vrti motor stalno z enako hitrostjo.
Na ploščici je kovinski in izolirani del. Po plo¬
ščici drse kontakti in sicer izmenoma po izo¬
liranem delu in po kovini ter tako enkrait
imajo stik, drugič pa ne.

Od velikosti ploščice in hitrosti vrtenja je
odvisno, koliko časa bo opravljalo vozilo neko
nalogo.

To bomo morali določiti za vsako vozilo
posebej.

Oglejmo si načrt!

Ploščico 1 izžagamo iz kaširanega pertina-
ksa, ki ga lahko kupimo v trgovini »Iskre« na
Masarykovi cesti v Ljubljani. (Tu lahko mo¬
delarji in radioamaterji dobe veliko materiala
po zelo nizkih cenah).

Kaširani pertinaks ima tanko prevle¬
ko bakra in ga v »Iskri« uporabljajo za
tiskano vezje. Na ploščico prerišemo razpored
izoliranih ploskev in na njih odstranimo ko¬
vinsko prevleko.

Odstranimo jo lahko na tri načine:

1. Z ostrim nožem, s katerim zarežemo ba¬
ker in ga nato odstranimo. Ta postopek je
najcenejši in za naše potrebe dovolj dober.

2. Mesta, ki bodo ostala prevlečena z ba¬
krom, lahko premažemo z nitro lakom ali ti-

223

skarsko barvo in ploščico potopimo v feri klo¬
rid. Ta postopek je boljši, je pa tudi zelo
drag.

3. Ploščico lahko prefotografiramo in nato
damo v kopel. To pa nam je skoraj nedoseg¬
ljivo, ker potrebujemo kemikalije, ki se pri
nas ne dobe.

Za amaterje, ki žele uporabljati tiskano
vezje, lahko dobe feri klorid pri »Kemoservi-
su« v Ljubljani, vendar je zelo drag. Pa na¬
daljujmo z delom. Ploščico prevrtamo v sredi¬
ni, da jo bomo lahko nataknili na os, na kateri
se bo prosto vrtela. Na obodu jo bo poganjal
elektromotor.

224

Kontakte 2 izdelamo iz bakrene varilne ži¬
ce 0 1,2 mm, ki jo oblikujemo po načrtu.
Izdelamo vedno parno število kontaktov. V
primerno ploščico trdega lesa, debelo 5 mm iz¬
vrtamo luknje v katere potisnemo kontakte.
Kontakte še zalepimo k ploščici 3.

Na proste konce kontaktov prispajkamo ži¬
co, ki veže elektromotorje z baterijami.

Ko vključimo pogonski motor ploščice, do¬
bivajo ostali motorji izmenoma tok in model
deluje po programu.

Tako izdelan programator nam lahko služi
za izdelavo semaforskega križišča.

Velikost in število delov je razvidno iz na¬
črta, ki je risan v merilu 1:1.

ODGOVORI NA PISMA BRALCEV

Prosim, da mi v rubriki »ODGOVORI NA PISMA
BRALCEV« odgovorite na naslednja vprašanja:

'1. Zakaj piše na naslovni strani, da izhaja TIM
desetkrat letno, ko pa to ni res?

2. Dve številki skupaj naj bi imeli vsaj 32 listov,
če ima ena sama 16 listov. Čemu tako malo listov
in zakaj dve številki v enem zvezku? Se vam ne
zdi, da so otroci oškodovani? 1.200 ni mali denar.
Zahtevamo 10 številk letno in redne termine do¬
bave.

Vinko Pevcin, Celje

ODGOVOR NA VPRAŠANJA TOVARIŠA VINKA
PEVCINA IZ CELJA:

1 .  Revija TIM izhaja med šolskim letom, tj. 10
številk letno, vsaka številka pa na 32 straneh brez

ovitka.

2 .  Dve številki skupaj, tj. dvojna številka, kot
je bil to slučaj s številkama 5 in 6, mora imeti
64 strani brez ovitka. V tem primeru je bil obseg
povečan za 4 strani, namesto 64 je imela 68 strani
— preštejte strani — seveda s prilogo (tiskana je
bila po obeh straneh), našteli boste 68 strani brez
ovitka. Priloga je namreč sestavni del revije v
okviru obsega 32 strani, tiskana je posebej zaradi
velikosti načrtov, ki ne gredo v format revije.

Zakaj dvojna številka? Zgodi se, da uredništvo
ne dobi pravočasno gradiva za objavo, ali zakasnit¬
ve v tiskarni, takrat se uredništvo odloči za dvojno
številko in to samo v primerih, ko ugotovimo, da
ne bi mogli do konca šolskega leta nadoknaditi
zamujenega roka.

Ali so otroci (naročniki) oškodovani? Smatramo,
da v nobenem primeru, posebno ne v denarju! Let¬
na naročnina 1.200 SD je kajpak denar, ki za otro¬
ke ni majhen, še posebej, če vemo, da imajo starši
mnogo izdatkov za otroke. Toda naše revije TIM ne
izdajamo z dobičkom, vsakemu naročniku prispeva
družba in naš zavod letno 830 SD, kajti ekonomska
cena 1  številke je 203 SD, naročniki pa zanjo pla¬
čajo 120 SD.

Še kratek izračun: vsi stroški za revijo TIM
znašajo 32 milijonov 594 tisoč SD. Naročnina vseh
naročnikov znaša 19 milijonov 200 tisoč in sicer da
prodamo do zadnjega izvoda in da tudi vsi naročniki
plačajo. Torej lahko izračunamo razliko tj. 13 mi¬
lijonov 394 tisoč SD, kar predstavlja družbena in
naša lastna sredstva, ki jih prispevamo k izdaji
revije TIM.

Uredništvo in uprava se bosta kot doslej tudi
v bodoče trudila, da bo revija TIM bogatejša po
vsebini in opremi in da bo pravočasno izhajala.

Vrtavka —
drobna
igrača

Vrtavke vseh mogočih oblik, velikosti in
izvedb se dobijo v trgovinah. Vendar, zakaj
bi kupovali nekaj, kar znate narediti tudi sa¬
mi. Denar raje uporabite za kaj bolj potreb¬
nega ali ga vtaknite v hranilnik, kjer naj se
nabira, dokler ga ne bo toliko, da boste za¬
dovoljili tudi kako večjo željo.

Tale vrtavka je ena od novejših tipov. Za
izdelavo potrebuješ le košček deščice debeline
2 cm in košček okrogle palčke debeline 6 mm.
Na zglajeno in očiščeno ploskev deske nariši s
šestilom krog premera 6 cm in ga razdeli na
osem delov. Izžagaj narisano obliko osmero-
kotnika, na to pa pravokotno obrusi vse stran¬
ske ploskve čimbolj točno do risbe. V prej
označeno središče zavrtaj vertikalno luknjo
premera, ki bo ustrezal debelini palčke. Od
točne izdelave zavisi stabilnost in s tem tudi
pravilno vrtenje.

Na zgornjo stran ploščice naslikaj znake,
kot jih vidiš na sliki. Za slikanje na les ne
uporabljaj tuša, ker se zaliva v lesna vlakna,
pač pa gosto vodeno barvico ali, kar je še
bolj zanesljivo, tempera barvico. Vrtavko se¬
stavi tako, da ploščico nasadiš na palčko in na
stiku zlepi. Končno jo je treba še prevleči s
prozornim lakom ali kakim drugim zaščitnim
pripomočkom, da se znaki, naslikani z barvi¬
cami, ne bi razmazali.

225

Z vrtavko se lahko igraš v večji družbi
vrstnikov. Vsak udeleženec si pripravi dolo¬
čeno število enotnih predmetov, za katere se
boste dogovorili. To so lahko frnikole, fižoli,
bomboni, lešniki, orehi ali kaki drugi pred¬
meti. Udeleženci igre po vrsti vrtijo vrtavko.
Ko se ta ustavi, se vedno uleže na eno od
stranic. Vsak igralec mora narediti tisto, kar
kaže znak: vloži v skupno skodelico 3 pred¬
mete, ali vložijo vsi po 2 predmeta ali pa vza¬
me iz skodelice toliko število predmetov, ko¬
likor pik je naslikanih na delu plošče, na ka¬
terega se je naslonila vrtavka. Tako se vr¬
stijo pri vrtenju, vlaganju ali jemanju igralci
drug za drugim.

Za denar ne igrajte, razen če bi bilo v
družbi s starši oziroma sorodniki, in še to le
za stare dinarje ali za nove pare.

MI-RA

Prodam pomožni motor 100 ccm, ki bi
ga bilo mogoče z malo truda in denarja
popraviti.

Prodam 370 g Hg in telefonsko slu¬
šalko. Cena po dogovoru.

Marjan Savšek — Litija, Cesta Za¬
savskega bataljona 5.

☆

Prodam za 50 N din komplet vlaka
»Tempo« in diavizor z diapozitivi za 40
novih dinarjev.

Mitja Klemenčič — Ljubljana, Jesen¬
kova 5.

226

Peter Burkeljc:

Vikingška

ladja

V 5-6. številki letošnjega TIM-a ste brali
sestavek o Vikingih, o njihovem življenju in
o tem, kako so prvi odkrili Ameriko.

Bili so res izredni pomorščaki, ki so se
upali daleč od doma na majhnih ladjah, ki pa
so bile odlično zgrajene.

Danes si oglejmo tako ladjo, ki se je ohra¬
nila do današnjih dni in jo hranijo v Oslu v
muzeju. Našli so jo v močvirju v bližini Sande
fjorda leta 1880.

Ladja je dolga 21,58 m, široka 4,96 m in vi¬
soka do palube 1,58 m. Priznali boste da ni
bilo enostavno prepluti Atlantik s tako »lu¬
pino«.

Naš načrt je namenjen rtastim modelarjem,
ki si žele izdelati maketo za okras svoje sobe,
ali pa kot lepo darilo za prijatelja. Načrt lah¬
ko po želji povečamo ali pa zmanjšamo.

Manjše modele bomo izdelali iz celega kosa
lesa za korito, večje pa lahko izdelamo tako,
kakor so bile izdelane prave ladje.

Pa si oglejmo načrt (na strani 228 in 229)
in nato še vsako posamezno gradnjo.

Vsi deli na načrtu so označeni s številkami.
Izdelamo jih ločeno, nato pa sestavimo. Risani
so v istem merilu. Na načrtu so narisani tudi
trije preseki trupa, ki pokažejo, kako moramo
oblikovati trup, da dobimo pravilno bliko. Ako
bomo izdelali model iz reber, moramo sami
določiti vse preseke trupa, kar ne bo težko,
saj imamo dane nekatere preseke.

Izdelava enostavnega korita

Oba modela, težji in lažji, se ločita le po
izdelavi korita, vse ostalo je izdelano enako.

Pri enostavnem modelu izdelamo korito iz
enega kosa lipovine ali topolovine. Najprej pre¬
rišemo obliko čolna in izžagamo tloris in stran¬
ski ris. Nato pa pričnemo oblikovati korito po
presekih, ki smo jih prerisali na kos veza¬
nega lesa in izrezali. S temi šablonami lahko
izdelamo obe polovici korita popolnoma enako.
Ko smo izdelali zunanjo obliko modela, mo¬
ramo še izdolbsti notranjost korita. Dolbemo
lahko samo do palube, ali pa popolnoma do
dna čolna in nato izdelamo palubo iz furnirja.
V tako izdelano korito izvrtamo luknje za ve¬
sla in jambor in maketa je gotova.

Izdelava korita iz reber in letvic je težja,
vendar bo tak model popolnoma podoben pra¬
vi ladji. Izkušen modelar ga bo lahko izdelal
in pri tem preizkusil svoje znanje.

Najprej izdelamo kobilico čolna, ki je na
načrtu narisana črtkasto. Nato narišemo vsa
rebra, ki jih je 18. Rebra izžagamo in prile¬
pimo na svoje mesto h kobilici. Nato izrežemo
iz 2 mm debelega furnirja trakove, ki naj bo¬
do malo daljši od dolžine čolna in široki 8
milimetrov. Trakove lepimo drugega preko
drugega, da dobimo pravo obliko korita. To
delo je zamudno, saj moramo vsak trak fur¬
nirja prilagoditi obliki korita in ga šele nato
prilepiti h koritu. Za pritrjevanje uporabljamo
bucike in sponke za perilo.

Ko smo tako izdelali korito, prilepimo še
palubo na rebra korita. Palubo moramo prej
primerno prikrojiti, da se bo natanko prilegala
na svoje mesto.

Izdelava korita nam nudi še priložnost, da
se lahko izkažemo kot pravi umetniki. Gre
namreč za glavo morske pošasti na kljunu
ladje, ki jo lahko zelo lepo izrezljamo, če si
vzamemo malo več časa.

227

Ko smo s koritom got6vi, se lotimo izdelave
ostalih delov makete. Najprej izdelamo jam¬
bor 2 in njegovo prečko 3 iz lipovine ali dru¬
gega primernega lesa, ki se da lepo oblikovati.

Jambor pritrdimo na korito tako, da ga
vlepimo v luknjo ki smo jo izvrtali v palubo
in korito.

Izdelati moramo le še jadro. Jadro obarva¬
mo z rdečimi pasovi in ga pritrdimo na
prečko. Prečko pričvrstimo k jamboru z
vrvico, nato napeljemo vse vrvi, kakor
na načrtu in model je gotov. Paziti moramo le,
da ne bo jadro 'razvito, kadar so vesla na
svojih mestih v luknjicah na bokih, saj so
Vikingi le v izjemnih primerih uporabljali
oboje. Izdelati si moramo še podstavek, da bo
model lahko stal na polici ali omari in naša
maketa ladje hrabrih Vikingov je gotova.

Pri izdelavi potrebujemo žago za les, oster
nož, režij ačo s priborom, rašpo, pilo za les,
raskavec, kladivo, klešče, vrtalni stroj s pri¬
borom, dleta, škarje, čopič in posodico za lak.
Material: kos lipovine, lipov furnir različnih
debelin, vezani les, sukanec, tanko tkanino,
lepilo (acetonsko ali belo lepilo), lak ali lužilo.

Iz debelejšega furnirja izdelamo ki-milno
veslo 4, ki ga bomo pri.lepili k trupu in še z
vrvico pripeli, kakor to vidite na načrtu.

Izdelamo 4 nosilce vesel 7 in jih prilepimo
na palubo. Tako izdelano korito lahko pre¬
barvamo s temnorjavo» barvo ali pa z lužilom,
kar bo še lepše. Barvanje z lužilom je zlasti
primerno, če je korito izdelano iz enega kosa.

Ščite izrežemo iz tanke vezane plošče ali pa
iz furnirja. Izdelajte 30 ščitov 6 in jih prile¬
pite h koritu, tako kot se vidi na načrtu.

Tudi vesel (5) moramo izdelati veliko. Kar
32 jih bo treba za našo maketo. Dobro pa bi
bilo, če bi jih izdelali še nekaj več za rezervo.

Tudi vesla pobarvamo z barvo ali z luži¬
lom. Ščite pobarvamo z živimi barvami, kar bo
še polepšalo našo maketo.

Prodam dia-projektor »Pionir« s šestimi
barvnimi filmi za 10 N din

Ukmar Igor — Nova Gorica, Kidri¬
čeva 34

☆

Prodajam po amaterskih cenah radio-
tehnični material (vrtljivi kondenzatorji,
upori, elektronke, transformatorji, zvoč¬
niki ...). Material tudi zamenjam.

Kupim ali zamenjam sprejemnik za
amaterske frekvence.

Vojko Ličen — Piran, Ulica svobode 6

230

f

Morda že imate miniaturno električno že¬
leznico. To je še vedno zanimiva in privlačna
igračka za male in otroke; še celo odrasli se
kdaj pa kdaj takole na skrivaj radi poigrajo
z železnico. Marsikdo ima vlak in tirnice lepo
v škatli; kadar se mu zahoče, zloži progo lepo
na mizo, postavi nanjo lokomotivo z vagončki,
priključi tok iz baterije ali skozi transformator
in — mali vlakec lepo vozi v krogu po mizi.

Zgradimo

železniško

progo

Vse lepo, ampak tega se počasi naveliča.
Cisto nekaj drugega je, ako imate na mizi celo
pokrajino z mostovi, tuneli, semafori, postaja¬
mi, podvozi, zapornicami itd. »To je pa straš¬
no draga stvar«, boste rekli. In je tudi res
draga — za tiste, ki ne znajo ničesar sami
narediti. Povedali vam bomo, kako si boste
lahko sami naredili maketo zemljišča, po ka¬
terem bo vozila železnica prav poceni, da ne
rečemo — skoraj zastonj. Maketa ne bo zelo
velika, bo pa prav tako lepa kot tista iz trgo¬
vine, pa morda še bolj trdno zgrajena. No, po¬
slušajte!

Najprej si urežite osnovno ploščo, na ka¬
teri bo zgrajena maketa. Za osnovno desko ra¬
bite pravokotno ploščo iz 5 mm debele vezane
plošče, dolgo 800, široko 500 mm. (Pri Mladem

tehniku v Ljubljani imajo plošče 800 X 400
mm. V tem primeru vzemite dve in od dru¬
ge odžagajte 100 mm širok pas, ki ga dodajte
prvi celi plošči). Sestavite okvir iz letvic pre¬
reza 10 X 20 mm, ki bodo po dolžini ustreza¬
le robovom plošče in pribijte ploščo na okvir.
Letvice naj bodo postavljene pokončno. Zara¬
di večje trdnosti dodajte na tretjini dolžine
osnovne plošče še dve enaki letvici, ki bosta
spajali obe daljši stranici okvira. Se preden
pribijete ploščo, izžagajte strugo potoka od ro¬
ba do točke, kjer se na sliki struga strne v
eno samo črto. Pod izrez prilepite kos tanke
vezane plošče ali močne lepenke, da bo po¬
tok imel dno. Na osnovno ploščo narišite vse,
kar vidite na sliki A. Zlasti natančno vrišite
traso železniške proge. To ne bo težko, ker
obstoji trasa iz dveh polkrogov, ki ju spaja-

231

ta dva ravna dela. Pazljivo vrišite prostor za
postajo, cesto, gornji tok potoka, oba vhoda
v tunel in črto, kjer preide hriboviti del zem¬
ljišča v ravnino. Na narisano traso boste nale¬
pili enako širok nasip, ki ga boste izžagali iz
tanjše vezane plošče. Tako bo proga nekoliko
dvignjena nad teren. Razume se, da nasip prav
tako sestavljata dva polkroga in dva ravna
dela.

Iz 5 mm debele vezane plošče izžagajte še
oba profila zemljišča (1, 2) (navpičen prerez),
ki bosta hkrati čvrsto držala hriboviti del te¬
rena. Na spodnji rob obeh profilov pribijte
letvico 10 X 20 mm, nato pa oba profila z
letvicama vred na osnovno ploščo (3). Spojite
z žebljički in s klejem oba navpična robova
profilov.

Sedaj pa se lotimo predora. Predor bo na¬
rejen prej kot hrib, zato ne bo potrebno vr¬
tanje. Notranjo steno tunela bomo naredili
iz močne lepenke. Ker pa tunel ni raven, am¬
pak ukrivljen, bo treba več enakih in enako
upognjenih notranjih sten, morda okoli 20.
Izrežite jih iz močne lepenke po načrtu (sl.
4) in upognite vsak obok po črtkani črti. Iz
trimilimetrske vezane plošče izžagajte oba
vhoda v predor (5). V hrib ju boste vzidali po¬
zneje.

Ako imate vse to pripravljeno in so tudi
tirnice pritrjene na nasip, se lahko lotite
gradnje predora. Slika 6 vam pokaže, kako na¬
stane predor. Posamezne oboke postavljajte
drugega za drugim in jih sproti lepite z malo
gostejšim klejem na podlago. Pazite, da boste
natančno sledili krivini proge in da bo med
progo in spodnjim robom oboka vedno na obeh
straneh po 10 mm prostora. Na zunanjem ro¬
bu polkroga bodo med posameznimi oboki na¬
stale majhne reže, kar pa ne bo motilo, saj jih
potem ne bo videti, hrib pa tudi ne bo iz pe¬
ska, kj bi se skozi reže vsipal na progo.

Ko se je lepenkasti predor dobro prijel in
posušil, lahko pričnete graditi hrib. Tudi ta
bo iz papirja. Vzemite nekaj starih časopisov
in raztrgajte posamezne liste (format "Delo«)
v četrtine. V umivalni skledi si pripravite kak
poldrug liter redke mavčne kaše (zmes mavca
in vode). Posamezne liste časopisa zmečkajte
v roki v ne pretrdo kepo, namočite kepo v
mavčno kašo in jo potisnite na osnovno plo¬
ščo v kot med obe profilni steni. Tako pola¬
gajte vse nadaljnje kepe drugo poleg druge in
drugo na drugo vse dokler ne izpolnite pro¬
stora, kjer bo na maketi hribovito zemljišče.

Predor bo med tem že izginil v hribu, le oba
vhoda naj ostaneta prosta. Preostalo mavčno
kašo polijte povrhu. Medtem ko se bo mavčni
hrib trdil (to se zgodi precej hitro), pritiskaj¬
te še malo s prsti in tako v grobem oblikujte
površino zemljišča. Lepše in dokončno boste iz¬
oblikovali zemljišče z gnetljivo maso iz papir¬
ne moke.

Papirno maso si pripravite po receptu, ki
smo ga objavili v prejšnji številki TIM-a. Se¬
stavine in tudi količine so iste, razlika je le v
tem, da boste primešali še malo grobega ža¬
ganja iz trdega lesa (zato pa nekoliko zmanj¬
šate količino papirne moke). Primes žaganja
bo povzročila hrapavo površino 1 , ki bolj ustre¬
za naravi. Masa naj bo raje bolj redka kot pa
pregosta. V skledi jo dobro premešajte in pre¬
gnetite, potem pa jo kot nekak omlet nala¬
gajte na površino mavčnega zemljišča. Masa
se suši zelo počasi, zato boste imeli dovolj ča¬
sa, da boste lepo modelirali površino s prsti in
z modelirko. Maso naložite prav do vrha, tj.
do roba lesenih profilov. Oblikujte v zemljišču
doline, grape in vzpetine. Hkrati vtisnite v po¬
bočje strugo potoka. Na primernih mestih iz¬
oblikujte tudi skale. Sedaj je čas, da postavite
na vhoda v predor obe čelni steni, ki ste ju iz¬
rezljali iz vezane plošče. Steni zadelajte na
robovih z gnetljivo maso, da bosta trdno vzi¬
dani v hrib.

Toliko za sedaj. Prihodnjič vam bomo sve¬
tovali, kako boste maketo barvali in kako bo¬
ste izdelali drevesa, mostove in drugo, kar so¬
di zraven.

Do tedaj pa naj se maketa dobro posuši.

Janko Vertin

DRAGI NAROČNIKI IN
POVERJENIKI!

Na ovitku revije TIM št. 7/68 se
je vrinila neljuba pomota in sicer
pri ceni, pravilno je za št. 7/68 ce¬
na 1,20 in ne 2,40 kot je po pomoti
navedeno.

Prosimo, da nam to oprostite

Uredništvo

232

130

<30

130

Peter Burkeljc

Letalski modeli:
material, gradnja,
vrste in star tanje

6. nadaljevanje

Pa pričnimo z gradnjo

Gradnja paličastega trupa je zelo prepro¬
sta. Trup sestavlja letvica kvadratnega ali
pravokotnega preseka in nos, ki je izdelan iz
vezanega lesa enake debeline kot letvica. Oba
dela zlepimo na ravni podlagi in trup je gotov.

Ploščati trup je sestavljen iz letvic, ki jih
postavimo pokončno na načrt, položen na ša¬
blonsko desko. Nos je izdelan iz celega kosa
lesa, ki je tako debel, kot so letvice visoke.
Letvice trupa in prečke pritrdimo z bucikami
k deski tako, da ne poškodujemo letvic. Paziti
moramo, da so letvice pritrjene pravokotno
na desko (slika lla in b). Ko smo trup sesta¬
vili, pričnemo z lepljenjem. Vsako oporo vza¬
memo posebej iz trupa in jo vlepimo. Ko je
lepilo suho, izpulimo bucike in očistimo z
raskavcem obe strani trupa. Nato trup še pre¬
krijemo s furnirjem ali pa ga bomo prekrili
kar s papirjem.

Podobno izdelamo tudi škatlasti trup. Naj¬
prej izdelamo obe stranski stranici. Izdelamo
Prvo stranico, tako kot smo izdelali ploščati
trup. Da bi dobili dve popolnoma enaki stra¬

nici, izdelamo drugo kar na prvi, tako da na
mestih, kjer so letvice zlepljene, položimo
manjše koščke papirja, da se obe polovici ne
zlepita (sliki lic in d).

Obe polovici očistimo z raskavcem. Izdelamo
dve pomožni šabloni, ki sta za oporo pri se¬
stavljanju trupa. Na načrt na deski položimo
pokončno obe stranici in ju od strani pritrdi¬
mo na desko. Na nosu in v sredini trupa
vstavimo šabloni in ju pritrdimo k stranicam.
Nato pričnemo vstavljati prečke na spodnji
strani, nato pa še na zgornji. Ko smo trup
izdelali, ga še očistimo z raskavcem.

Izdelava okroglega trupa je nekoliko tež¬
ja od gradnje trupa s pravokotnim presekom.
Na sliki 12 vidimo gradnjo takega trupa. Na
načrt, ki smo ga položili na šablonsko desko,
pritrdimo dve vzdolžni letvi in prilepimo na
njihova mesta polovico reber. Slika 12 a. Na
rebra prilepimo vzdolžne letvice, kot prikazu¬
je slika 12 b. Ko je lepilo suho, odstranimo
polovico trupa iz šablone in prilepimo še pre¬
ostale polovice reber (slika 12 c). Nato prilepi¬
mo še tu vzdolžne letvice in trup je gotov.
Trup v obliki cevi lahko gradimo tudi na več
načinov. Ce ga gradimo iz letvic balze, potem
položimo tolikšno število letvic med dve letvi,
kolikršen je obseg trupa. Na letvice prilepimo
z lakom japonski papir ali svilo. (Glej sliko
12 d). Končno zlepimo še oba konca in vlepi¬
mo spredaj in zadaj po eno trupno rebro (sliki
12 e in f). Iz balzovega žaganja in lepila izde¬
lamo premaz, s katerim zapolnimo' vrzeli med
letvicami. Drugi način izdelave pa je izdelava
s pomočjo cevi. Potrebujemo cev, ki ima tolik
premer, kolikršen je notranji premer trupa.
Balzov furnir, ki smo ga namočili v vodi, ovi¬
jemo vzdolžno okoli cevi (slika 12 g). Nato ovi¬
jemo cev še z drugo plastjo, ki jo s kosom
bombažnega traku pritrdimo k cevi ter poča¬
kamo, da se furnir posuši (slika 12 h). Ko je
furnir suh, odvijemo trak, in cev ovijemo s
tanko polivinil folijo. Nato prilepimo oba tra¬
kova furnirja med seboj okoli cevi in ju po¬
novno ovijemo s trakom iz blaga. Ko je lepilo
suho, odstranimo trak in snamemo trup. Od¬
stranimo še polivinil in vlepimo prednje in
zadnje rebro. S tem je trup gotov (slika 12 i).

Izdelava trupa za makete ali radijsko vo¬
dene modele je enaka izdelavi trupa s pravo¬
kotnim presekom, le da tu delamo s polnimi
stranicami in ne le z letvicami.

Tako smo se seznanili z izdelavo glavnih
delov.

235

236

Prekrivanje modelov

Modele prekrivamo s papirjem ali tkanino
zato, da ogrodje dobi obliko in svoje letalne
sposobnosti. Prekrivanje ni tako enostavna
stvar, kakor se morda zdi na prvi pogled.

Najprej moramo celotno površino ogrodja
dobro očistiti z raskavcem in enkrat ali dva¬
krat prelakirati z nitrolakom. Po vsakem la¬
kiranju očistimo ogrodje narahlo z raskavcem.

Prekrivanje krila in repa

Prekrivanje krila in repa se začne na
Stpodnjem delu.

Krilo prekrijemo po delih tako, da vsak
lom prekrijemo posebej. Papir lepimo z nitro
lakom, ki smo ga razredčili. Lepimo ga vzdol¬
žno samo na prednjo in zadnjo letvico ter re¬
bra, ne pa tudi na ostale nosilce. Ko smo pri¬
lepili papir na spodnji strani, ga lepo obre¬
žemo, zalepimo še enkrat robove, če so pri
rezanju odstopili in prekrijemo po enakem po¬
stopku še zgornji del krila. Krivine na koncu
krila moramo prekriti posebej in moramo pri
tem papir prikrojiti s škarjami. Prekrivanje s
svilo ali nylonom je popolnoma drugačno ka¬
kor že opisano prekrivanje s papirjem.

Tkanino najprej namočimo v vodi, jo po¬
ložimo na krilo in jo z bucikami dobro na-
pnemo. (Slika 13 a). Nato tkanino prilepimo z
nitro lakom na rebra in letvice. Svilo odre¬
žemo in robove še enkrat oblepimo. Isto po¬
novimo še na zgornji polovici krila. Tudi tu
prekrijemo krivino posebej.

Prekrivanje repnih površin je enako pre¬
krivanju krila.

Prekrivanje trupa

Vse ravne površine trupa prekrivamo ta¬
ko, kakor smo prekrivali krilo. Razlika je le
Pri prekrivanju okroglin. Pri trupih z okrog¬
lim presekom ali elipsi, moramo prekrivati s
trakom papirja, ki ga poševno ovijamo vzdolž
trupa in ga pri tem lepimo na letvice in k že
ovitem papirju tako, da ga lepimo le po ro¬
bu. (Glej sliko 13 b.)

Enako prekrivamo tudi s tkaninami.

Tu smo opisali le običajni postopek, naj¬
več izkušenj bomo pridobili v praksi.

Vetrokaz
z vetromerom

V meteorologiji (vremenoslovju) imajo po¬
leg temperature, zračnega pritiska in vlažnosti
ozračja pomembno vlogo tudi vetrovi, saj so
posledica temperaturnih in drugih sprememb
in dogajanj v ozračju. Podatki o vetrovih so še
posebno potrebni zračnim jadralcem in letal¬
cem pa tudi jadralcem na morju.

Naša vremenarska opazovalnica ne bo za¬
dostno opremljena, dokler ne bomo imeli tudi
priprave, ki bo kazala smer in jakost vetrov.
Če pogledate sliko (na nasl. strani), boste ta¬
koj ugotovili, da naša priprava kaže od kod
piha veter, pa tudi (vsaj približno), kako mo¬
čan je. V eni pripravi imamo torej trj glavne
dele: nosilni drog z oznakami strani neba
(spodaj); vetrokaz (v sredini) in vetromer
(zgoraj).

Za izdelavo boste potrebovali poleg droga
še 140 cm dolgo, kot svinčnik debelo žico, ozi¬
roma okroglo železo premera 6 do 7 mm; pra¬
vokoten kos jeklene ali aluminijaste pločevine
500 X250 mm, debeline 1 mm; pravokoten kos
0,5 mm debele aluminijaste pločevine 140 X
X160 mm; manjši kos varilne žice premera
3 mm; medenino ali aluminijasto cevko z no¬
tranjim premerom 8 do 8,5 mm, dolgo 180 mm
in še nekaj manjših reči, ki jih bomo omeni¬
li v nadaljnjem opisu.

Morda bo najbolje, če začnemo z delom pri
vrhu in izdelamo najprej vetromer, ki je hkra¬
ti tudi nosilec vetrokaza in os, okoli katere se
vsa naprava vrti.

Najprej si urežite iz aluminijaste pločevine
visečo ploščico (sl. 1), ker boste po njej lažje
ukrojili okvir, v katerem plošča niha. V ploščo
izvrtajte na označenih mestih luknjici za klju¬
kici. Luknjici naj imata znatno večji premer
od premera kljukic, da bo plošča zlahka zani¬
hala tudi ob šibkem vetru.

Oblikovanje okvira in merske skale (sl. 2)
iz debele žice bo malo težje, zato vam svetu-

237

Seznam modelov:

Št. Naziv Material z dimenz. Kosov

1

2

3

4

5

6

7

8
9

10

nihajoča plošča alum. ploč. deb. 0,5 mm 1

os z okvirom in skalo žel. žica 06 do 7 mm 1

kljukica žel. žica 0 3 mm 1

vetrokaz jeki. ali alum. ploč. deb. 1 mm 2

razpiralna letvica struž. les 0 6 mm 2

ležaj osi med. ali alum. cev 0 8 mm dolž. 180 mm l

smerna palica struž. les 0 12 mm 4

zaščitna plošča al. ploč. deb. 1,5 mm 1

kroglica jeki. ali steki. 1

nosilni drog trd les 0 45 mm, dolž. 2 m 1

jemo, da bi ta del najprej upognili iz tanjše,
mehke žice. Najprej ukrivite skalo v obliko
četrtine krogovega oboda, nato pa še pravo¬
kotni okvir. Stranice okvira naj bodo dovolj
dolge, da se plošča pri nihanju v okviru ne bo
nikamor zadevala. Ko je to narejeno, začnite
po tem vzorcu upogibati debelo žico. (Potre¬
bovali boste močan primež in težko kladivo).
Ako tega morda ne bi mogli sami narediti,
prosite v najbližji mehanični ali ključavničar¬
ski delavnici, da vam upognejo železo po
vzorcu.

Na loku skale odmerite in zaznamujte s
pilo sedem med seboj enako oddaljenih točk in
izvrtajte luknjice z vijačnim svedrom premera
3 mm. V luknje zabijte paličice, odrezane od
3 mm debele varilne žice. Te paličice bodo
črtice na skali (Beaufortova skala), ki bo ka¬
zala moč vetra. Dve luknjici enakega premera
izvrtajte tudi v zgornjo stranico okvira. Vanje
boste vsadili obe kljukici (3), na katerih bo
visela ploščica.

Iz 1 mm debele jeklene ali aluminijaste plo¬
čevine izrežite obe polovici vetrokaza (4). Na
eni polovici označite s črtalno iglo središče
(250 mm od konca), nato pa s točkalom dve
luknjici za konici, ki sta po 10 mm oddaljeni
od središča. S točkalom označite še dve luk¬
njici za razpiranje krilc. Od navpičnega roba
krilca naj bosta oddaljeni približno 30 mm.
Obe polovici vetrokaza zložite in ju pričvrsti¬
te na desko, nato pa izvrtajte vse štiri luknji¬
ce z ustreznim vijačnim svedrom.

Vetrokaz pritrdite na navpično os vetro-
mera kakih 16 cm pod okvir z dvema konica¬

ma. Pazite, da bo vetrokaz točno pravokotno
na ravnino okvira in plošče vetromera. Kovici
bosta dokaj čvrsto pritisnili vetrokaz na os,
kljub temu pa ne bo odveč, ako boste rob ve¬
trokaza še prispajkali na os. Ako bo vaš vetro¬
kaz iz aluminija, ga ne boste mogli prispajkati.
V tem primeru prevrtajte skozi os z drobnim
svedrom luknjico in potisnite skoznjo meden
žebljiček.

Krilci vetrokaza razprite in potisnite vmes
paličici, ki bosta držali krilci v stalnem razpo¬
nu (5). Tako bo vetrokaz stabilnejši in njegov
ožji konec bo mirno kazal v smer, iz katere
piha veter. Za uravnoteženje (priprava je
namreč na tisti strani, kjer sta krilci in ska¬
la, težja) — pritrdite na ožji konec primemo
težko svinčeno ploščico (kroglico, obroček).

Naš instrument je s tem izgotovljen, treba
ga bo le še postaviti na navpičen drog, na ka¬
terem se bo lahko sukal in opravljal svojo
službo. Drog naj bo dolg okoli dva metra in
naj ima premer okoli 45 mm. Poiščite medeno
ali aluminijasto cevko (6) z notranjim preme¬
rom 8 do 8,5 mm (to se ravna po premeru osi),
natančno izmerite zunanji premer cevi in iz¬
vrtajte v drog luknjo enakega premera. Luk¬
nja v drogu naj bo natanko v središču in na¬
tanko v smeri vzdolžne osi droga. Nekoliko
nižje izvrtajte skozi središče droga dve luknji
za palice, ki bodo' nosile oznake strani neba
(7). Kot vidite na sliki, luknji nista v isti vi¬
šini. Oba rova se morata križati točno v pra¬
vem kotu. Premer rovov se seveda ravna P°
premeru palic. Primerne bi bile stružene palice
iz trdega lesa s premerom vsaj 12 mm. Na
konce palic pritrdite dovolj velike črke S, J

238

■trs

239 1

120

V, Z. Izrežite jih iz vezanega lesa ali iz alu¬
minijaste pločevine.

Iz debelejše aluminijaste pločevine izžagaj-
te okroglo ploščo z okroglo luknjo v središču.
(8). Zunanji premer ploščice naj bo nekoliko
večji od premera droga, premer središčne luk¬
nje pa enak zunanjemu premeru cevi. Plo¬
ščico nataknite čez cev na vrhnjo ploskev dro¬
ga. Gotovo ste uganili, da ima ploščica namen
ščititi drog pred trohnobo.

Vetrokaz se mora vrteti v cevi z najmanj¬
šim trenjem, zato poiščite jekleno kroglico (9),
(lahko pa je tudi steklena) tolikšnega premera,
da bo brez težave zdrknila v cev. Na njej se
bo vetrokaz dosti lažje vrtel.

Preden postavimo pripravo na njeno mesto,
jo zaščitimo pred rjo in trohnobo. Drog, smer¬
ne palice in črke (ako so lesene) dobro preple¬
skajte z oljno barvo. Črke naj bodo bele ali
pa jih prevlecite s srebrno bronso, pomešano
z lakom. Vetromer s skalo in osjo je treba za¬
ščititi z minijem in oljno barvo, prav tako
tudi vetrokaz, ako je iz jeklene pločevine. Alu¬
minij in medenina ne potrebujeta zaščite.

Novo vremenarsko pridobitev je treba po¬
staviti na pravo mesto. Stoji naj na odprtem
prostoru, čimbolj oddaljena od visokih dreves
in stavb. Drog lahko zasadite v tla, bolje pa
bo, ako ga pritrdite na navpično steno vrtne
ute, čebelnjaka ali kake druge nizke stavbe.
Seveda mora segati nad sleme stavbe. Lahko
ga pribijete na kol vrtne ograje, nikakor pa ne
na drevo, ker je na drevesu zelo težko obdr¬
žati pripravo v strogo navpični smeri. Navpi¬
čen položaj pa je potreben za dobro funkcio¬
niranje.

Vetrokaz bo dosti natančno kazal, odkod
vleče veter, ploščica na vetromeru pa bo kaza¬
la jakost vetra, seveda ne tako natančno kot
pravi meteorološki vetromer, ki pokaže celo
brzino vetra v kilometrih na uro. Štiri daljše
črtice na skali bodo označile šibak, srednji,
moča in zelo močan veter; to pa je tudi nekaj.
Do četrte, tj. do vodoravne lege se ploščica
najbrž ne bo povzpela. To bi pomenilo pravi
orkan, kakršnih v naših krajih k sreči ni. Si¬
cer pa — ne prenaglimo se — burja na Kra¬
su ali na Vipavskem ima včasih kar neverjet¬
no moč. Pionirji v tistih krajih naj narede
svoj »vetrokazomer« zelo močno in naj ga
čvrsto pritrde, sicer jim bo lepega dne vse
skupaj odletelo po zraku.

D. M.

V času prve svetovne vojne sem bil še
majhen, vendar se spomnim, da sem srečeval
ruske vojne ujetnike, ki so v prostem času
izdelovali razne lesene igrače. Med drugim so
nekateri izdelovali tudi gibljive kače, s ka¬
terimi so nas otroke radi včasih malo zastra-
šili. Pa ne hudo, saj smo hitro videli, da so
lesene.

Meni se je zdela taka kača tako imenitna,
da tega do dandanašnjega dne nisem pozabil.
Menim da si jo bo želel izdelati tudi kdo iz¬
med vas. Predlagam risbo za izdelavo.

Med odpadki poiščite letvico mehkega lesa,
najbolje lipe ali jelše, preseka 20 X 20 mm.
Najbolje bo, če vam uspe preprositi mizarja,
da vam na krožni žagi, vzdolž letve po sre¬
dini zažaga žleb, kar vam bo delo precej olaj¬
šalo. Letev bo treba le razžagati na koščke
(člene) in jih obdelati kot kaže risba. Ce vam
mizar ne bi hotel napraviti žleba, bo treba
vsak košček posebej vpenjati v primež in ga
zažagati točno po sredini. Koščki pa ne smejo
biti vsi enaki. Če želite, da bo kača čimbolj
resnična, morajo biti členi proti glavi neko¬
liko krajši in ožji. Še bolj pa morajo biti po¬
stopoma krajši in ožji proti repu, vse do zad¬
njega člena, ki ima koničasto obliko.

Ko bodo členi izrezani, jih je treba z no¬
žičem in rašpo zaobliti, da bo čim manj voga¬
lov in nato še zgladiti z brusilnim papirjem.
Posamezne člene nato nanizajte na primeren
trak iz usnja ali platna, ki ga preje namažete
z lepilom. Člene primaknete drugega k druge¬
mu. Ko se bo kača posušila, jo lepo poslikajte
s tempera barvicami in sicer tako, da bo spod¬
nja stran bela ali rumena, stranske ploskve
sive, hrbtne maroge pa črne. Lahko so P a
stranske ploskve tudi zelene in maroge temno
rjave ali pa stranske ploskve rdeče, maroge pa
temnorjave, če želite, da bo kača bolj živa. Ce

240

S? E

več prijateljev izdelalo vsak svojo kačo, bo
bolj zanimivo, če bodo različnih barv.

Če tako kačo položite nekam na tla, v pesek

ali v travo, se je utegne kdo celo ustrašiti. Ce
jo pa držite v roki, se bo pri najmanjšem gibu
čudovito zvijala, kot da je živa. MI-RA

241

Rešitev ugank
iz prejšnje številke

PREIZKUSITE ZNANJE: 1. Ampere, 2. re-
morker, 3. ikozaeder, 4. sklopka, 5. toplarna, 6.
ogljik, 7 tangenta, 8. eritrociti, 9. linolej. Re¬
šitev: Aristotel.

REBUSA: 1) profesor (Pro fes or — naro¬
be ro);

2) izotop (iz O top).

misel na Črticah

1. -AR —TEM

2. SPAJ-N-

3. -NOST

4. Sl-

5. NE-KA

6. -A — B — NIK

7. -TIV

8. -O — OVKA

9. PO-EV —NJE

Na vsako črtico vpiši po eno črko, tako da
dobiš skupaj z že napisanimi črkami besede
naslednjega pomena:

1. V matematiki število, ki pove, koliko¬
krat mora biti kako število (baza) pomnoženo
samo s seboj (potencirano), da se dobi drugo
določeno število, 2. lotanje, 3. poštenje, 4. pri¬
pomoček za šivanje, 5. neznana veličina v
enačbi, 6. stavbar, arhitekt, 7. razvita in fiksi¬
rana fotografska plošča ali film, 8. priprava
za lovljenje miši, 9. ponehavanje.

Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti brane čr¬
ke na črticah neko misel.

DOPOLNJEVANKA: Misel v liku: Teorija
je vojskovodja, praksa njegova vojska.

KRIŽANKA: 1. iks, 4. zlo. 7. elektrika, 10.
KK, 11. pra, 12. Kirk, 14. or, 15. Aida, 17. Spa,
18. kad, 20. leto, 22. at, 23. sneg, 25. jodidi, 27.
lug, 29. mrk, 30. bronoat, 33. Argo, 36. LO. 37.
amin, 39. Aar, 40. Oto, 42. Anam, 44. Ba, 45.
kopa, 47. osa, 48. EL, 49. regulator, 52. lak,
53. del.

IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRI¬
ŽANKE IZ ŠTEVILKE 5/6

Nagrade za pravilno rešitev križanke iz št.
5-6 je žreb prisodil sledečim reševalcem :

1. Dragan Aliverič — Maribor, Koprivni-
kova 1;

2. Marinka Žust — Rakek, Vrtna 10;

3. Edi Krištof — Maribor, Celjska 12.

Nagrajencem bomo poslali knjižne nagrade
po pošti.

242

ZLOGOVNICA V ČRKI Z

KRIŽANKA »ZVEZDARNA«

VODORAVNO: 1. vsota stranic geometrij¬
skega lika, 5. iz premoga narejeno visokokalo-
rično gorivo, 8. kemični znak za natrij, 9. sre¬
dišče našega planetnega sistema, 12. ime črke
L, 13. krilo rimske legije (naprej in nazaj se
bere enako), 15. bogastvo gozdov, 16. model
Citroenovega vozila, ki ga izdeluje tudi »To¬
mos« iz Kopra, 17. vojaško oklopno vozilo, 19.
del imena pred nekaj leti umrlega istrskega
pisatelja (Viktor Car), 20. nauk o proučevanju
zvezd, pri katerem znanstveniki uporabljajo
tudi objekt, ki ga prikazuje križanka, 22. kon¬
takt, spoj, 23. elektronska naprava za daljinsko
ugotavljanje predmetov.

NAVPIČNO: 1. znamenit grški kipar iz 5.
stol. pr. n. š. (iz istih črk kot SONATA), 2. ce¬
nen material v vrečah za obtežitev zrakoplo¬
vov, 3. ime črke S, 4. zadetek pri nogometu,
5. srednji del besede OKER, 6. veda o sestavi,
razkrajanju in spajanju prvin, 7. drugo ime za
Polža, 10. žlahtni plin, ki ga uporabljamo za
razsvetjlavo in reklamne napise, 11. kemični
znak za cezij, 14. pripadniki zahodne skupine
I starih Slovanov, 16. organska spojina, ki jo
dobimo iz amoniaka s tem, če enega ali več
atomov nadomestimo z acili, 18. največji ja¬
dranski otok, 19. ime pevke narodne glasbe
Prodnikove, 21. oranje.

V vsako polje vpiši po en zlog besede.
Vsak zlog se uporabi najmanj dvakrat.

1—2 vrsta slanega peciva, 1—3 priprava v
avtomobilu, važna pri spremembi hitrosti, 2—3
vrsta igre na srečo, 3—5 letak, ki vabi na pri¬
reditev, 4—5 utrip žile, 5—7 poklopna vrata;
v strojništvu plošča, ki zapira prehod, 6—7
kokoš, 7—9 razpredelnica, pregledno sestavlje¬
ni podatki, 8—11 strupena zdravilna rastlina z
drugim imenom volčja češnja, 9—10 ime popu¬
larnega pevca popevk Leskovarja, 10—12 po
dolžini druga reka v Evropi, ki teče tudi skozi
našo državo in se izliva v Črno morje, 12—14
v kemiji število atomov vodika, ki lahko nado¬
mešča atom ali sestavo atomov v kemični spo¬
jini (važen podatek za kemične elemente), IS
—14 domača oblika ženskega imena Alenka-

REBUS

243

Števila

TROMPETA, MATRICA, STENAR, ED¬
VARD, KAMNIČAN, PARAPET, KARAN¬
TENA, VINIČAR, KOSEM, PASTORKA.

V vsaki od gornjih besed je skrito ime ne¬
kega števila. Najprej jih poišči, potem pa vze¬
mi vsakokrat črko, ki stoji pred posameznim
številom. Po vrsti brane te črke dajo vedo,
ki ima veliko opraviti s števili.

Tulci

Med obe debelejši navpičnici v liku vpiši
naslednje pojme iz znanosti in tehnike:

1. krogla, 2. nekdanja površinska mera, 3.
brusni kamen za koso, 4. vrsta rjave gline ali
barve, 5. vulkanski izmeček, 6. sila, s katero
zemlja privlači kako telo.

Skozi ves lik:

I. stara hidrocentrala na Soči, 2. rastlini
podobna morska žival, 3. igralec na gosli, 4.
starogrški filozof, ki je prvi odkril logično me¬
todo indukcije, Platonov učitelj (470—399 pr.
n. š.), 5. Na tekočini plavajoče votlo telo za
odpiranje in zapiranje odtoka, 6. razpetost; od¬
prtost vrat.

Črke na označenih poljih dajo z zlatimi
ali srebrnimi nitkami pretkano svileno tkani¬
no za obredna ali slavnostna oblačila.

NAVODILO ZA REŠEVANJE NAGRADNE
SLIKOVNE KRIŽANKE

Vsi opisi so vključeni v lik križanke bodisi
s slikami, bodisi s teksti. Več puščic iz iste sli¬
ke pomeni, da je treba vpisati v polja več so¬
rodnih rešitev npr. naziv predmeta in njegove
dele. Kadar sta v polju dva opisa, velja zgor¬
nji za besedo na desni, spodnji pa za spodnjo
besedo. Ce je v polju le en opis, velja za edi¬
no možno smer. Pri navedenem imenu in pri¬
imku je treba vpisati njuni začetnici, pri ke¬
mičnem elementu njegov kemični znak, pri
kraju njegovo avtomobilsko oznako ipd.

SATOVNICA

Besede začni vpisovati v polju s puščico,
naprej pa tečejo v smeri kazalca na uri.

1. iz žareče taline kremenjakovega peska,
sode in kovinskih oksidov izdelana prozorna
snov, ki jo vstavljamo v okna, 2. prostorsko
telo, 3. po dolžini druga reka v Evropi, ki te¬
če tudi skozi našo državo in se izliva v Črno
morje, 4. polovična razdalja med dvema to¬
noma v glasbi, 5. odpor proti drsenju enega
trdnega predmeta po drugem, ker drsni povr¬
šini nista popolnoma gladki, 6. običaj, šega, 7-
tenak zvezek knjige ali časopisa, 8. slika ah
fotografija pokrajine, 9. strokovnjak za gojenje
sadja.

244

Biti«