383. štev. V Ljubljani, nedelja dne 19. januarja 1913. Leto II. MM Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirnua pism* se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogis«# se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poalan* in zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglafanjn po-::: pust. — Za odgovor je priloiitl znareko. ::: Telefon številka 118. Stari zgledi. r Kmalu bo minilo 60 let od onega dogodka (1853) ko se je pojavil knez Menčikov v Carigradu in je visoki Porti predložil zahteve, zaradi katerih je nastala vojna. Visoka porta (Turčija) se je namreč čutila tako močno, da je ošabno napovedala vojno. Kaj bi ne? Lahko je računala na Pomoč Anglije, Francije in Avstrije. Tudi kraljestvo Sardinija je bilo sprejeto v zvezo, z obljubo, da bo dobila zato odškodnino. Prusija (tedaj še ni bilo današnje Nemčije) je bila neutra-*na, ker ji ni kazalo vmešavati se v zunanji boj. Najbolj se je gnala Avstrija, ki je v imenu zaveznikov zasedla podonavske kneževine. Kaj se Je zgodilo potem, je znano. Sledila je t. zv. Krimska vojna, pri kateri so notele evropske velesile naučiti Rusijo ponižnosti, da bi ne silila proti rcalkanu in da bi se ne dotaknila Turčije. l5« Pomoč bega zakonske žene — nekaznjivo. Najvišji sodni kot kasa-cijski dvor na Dunaju je razpravljal dne 15. t. m. o obtožbi oziroma oprostitvi nekega Frana Brode iz Tešina, ki je bil obdolžen, da je pripomogel neki omoženi ženski k pobegu, odnosno, da jo je izpeljal nje možu. Brode je dejal, da mu je žena tožila, češ. da jo njen mož žali in da ž njo slabo ravna. Rekla mu je nekoč, da bi takoj zapustila moža, samo, če bi imela toliko denarja, plačati si drugo stanovanje^ Brode ji je ponudil denar, nakar je šla žena z otroci, ko moža ni bilo doma, v bom denarja za šivalni stroj, da se preživi prve mesece. Več pa ne more nihče zahtevati od mene!« se je razjezil skoro na glas, z nejasnim ogorčenjem proti nečemu, kar je trdovratno - očitajoče zbadalo in skelelo v prsih. Ta trenotek je prišel že do hiše, kjer je stanoval študent Vasilij Fjodorovič Semjonov. Semjonov je bil bolan za sušico, zato je čepel vedno doma. 1 udi zdaj ga je dobil Dmitrij Nikolajevič doma, rumenega, mračnega in utrujenega od neprestanega kašlja, ki se je še pojačil na večer in zaradi vlažnega vremena. »A, ti si.« je rekel Semjonov, ko je odprl vrata. Njegova soba je bila silno zakajena s tobakom, ki ga Semjonov ni opustil, dasiravno je bil bolan na pljučih. »Zopet kadiš!« je rekel Roslav-Ijev s prijateljskim sočutnim glasom in odlagal plašč in čepico. »Saj je vseeno!« je mahnil nedoločno z roko Semjonov; v njegovem glasu ni bilo drugega izraza, kakor topa ravnodušnost. »No ...« je dejal Roslavljev, sedel in si prižgal cigareto; nato je takoj spregovoril o tem, kar je bil namen njegovega poseta. »Prišel sem k tebi v neki zadevi ...« »No?« je zategnil ravnodušno drugo stanovanje. Mož jo je pa le izsledil in stvar je prišla pred sodnijo, koder je pa bil Brode opri* ščen, češ. da ni pri tem zvijačne postopal. Pritožba ničnosti drž. pravdništva na kasacijski dvor pa je bila tudi od kasacijskega dvora zavrnjena, a ne radi pomanjkanja zvijačnega postopanja — to tiči že. V; tem. tla je žena šla iz stanovanja moža, ko tega ni bilo doma — pač pa. ker je Brode s tem ie pomagal ženi na pobeg, da se ta reši surovosti moževih, katerim je bilo dotlej toli izpostavljena. Ljubljana. — Maier in Jeglič. Kar se teh dveh šolskih možakarjev — pedagogov tiče, se lahko reče: Kakršen nadzornik, tak učitelj. Maierjeva kvalifikacija o Jegliču je pod nulo. Jegličev rešpekt pred Maierjem — pa tudi! Zdaj je Maier s klerikalnim dež. šolskim svetom na delu, da potegneta iz sleparske luže kanalijo, za to pa bo klerikalna stranka — kakor si ljudje po Ljubljani šepetajo, — Maierja dobro nagradila. Če bi kak napreden učitelj napravil le deseti del Jegličeve sleparije, bi bil že zdavnaj na cesti, pa tudi — na Žabjeku. Ta klerikalna morala na Kranjskem smrdi kot gnojnica, ampak; banda vkup drži! Dr. Lampe in Teodor Černe. Kdo je pripomogel Božidarju Černetu ali Teodorju Schwarzu do predsednika na Kranjskem? To ni bil drug nihče kot dr. Lampe in dr. Šušteršič. Prcdno je bil Schwarz imenovan za Kranjsko, je že dr. Lampe kar privatno s Scliwarzem kores« pondiral! Schwarz je bil Šusteršič-Lampetov kandidat za predsedniški stol na Kranjskem, ko se mu še sanjalo ni. zdaj pa je, umevno — njun hlapec! Tako je, pa nič drugače! t Ivan Murnik, Včeraj dopo-ludne je umrl po dolgi in mučni bolezni cesarski svetnik Ivan Murnik, tajnik trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko v p., vitez železne_ krone 111. reda, vitez Fran Jožefovega reda itd. Pokojnik je deloval v vseh narodnih društvih z nenavadno energijo. Ivan Murnik je bil velik prijatelj revežev in sirot. Slovenski narod bo blagega pokojnika vedno ohranil v trajnem spominu. Pogreb se bo vršil v pondeljek ob 3. uri. — Osebna vest. Odvetniški izpit pred izpraševalno komisijo sta napravila včeraj gg. dr. Tone Gosak in dr. Ivan Lavrenčič, odvetniška koncipijenta v Ljubljani. Čestitamo! — »Gledališče In kinematograf« pod tem naslovom prinaša »Laib. Zeitung« v verzih zammiv prepir med gledališčem in Kino. »Kino« priporoča gledališču, da naj dela njemu enako in bo zopet napolnilo svojo hišo. — Iz gledališke pisarne. Danes popoludne ob treh se igra ^ »Rošlin in Verjanko«, zvečer »Večni mornar«. — 'V Wagnerjevi veliki operi »Večni mornar«, ki se zadnjič v sezoni uprizori nocoj v nedeljo zvečer (izven abonementa, za lože nepar, začetek ob sedmih), poje. kakor že naznanjeno, vlogo Sente gdč. Mira Koroščeva, primadona zagrebškega deželnega gledališča. Opozarjamo na to gostovanje vnovič, ker se obeta izreden umetniški užitek. Gdč. Koroščeva si je kot pevka v Wagner-jevih operah iztekla tolik sloves, da je za letošnje Wagnerske prireditve angaževana na Wagnersko gledališče v Bayreut — pač najvišja odlika, ki jo more doseči pevka Wag-nerskih partij. Ne dvomimo, da bodo Semjonov in gubal čelo vsled mučnega navala kašlja, ki si ga je prizadeval zadržati, napenjajoč prsi. Njemu se je vedno zdelo, da njegova bolezen in kašelj, izpljuvanje in njegov neprestano okrvavljeni robec ne vzbuja v ljudeh sočutja, kakor si oni prizadevajo pokazati, temveč le stud in gnus. Kadar je kašljal ali šel v prednjo sobo, da izpljune mokroto, je čutil, da se trudijo, da ne bi gledali vanj in se odvračajo v stran. In sam sebi se je zdel v takih trenotkih umazan, zoprn, kakor moker, ostuden madež, okrog katefega je celo stati zoprno. Obenem se je vselej zavedal, da ne nosi sam nikake krivde zaradi bolezni in njenih posledic, da ima pravico biti bolan, pljuvati in kašljati, in da ga nihče ne sme prezirati zaradi tega. Ali navzlic temu je trpel in čutil strašno sovraštvo do vseh. Od Roslavljeva se je širil za tri korake naokrog svež, prijeten vonj hladnega zraka, ki ga je bil prinesel od zunaj, in duh po mladem, krepkem telesu. Ta bodri, močni duh je silil Semjonovu v pljuča in jim je bil prijeten, obenem pa mučno težek, in se je zagrizel s sovraštvom v njegovo bolno, smrti se boječo zavest. »No?« je ponovil Semjonov in zakašljal; iz tenkih, pekočih ustnic so mu brizgnile drobne pene Novo došSa v kavarni »Central od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta. „„.j mmii ujem jamiL. K , ,, . , . i i . ... ^ Kavarna le celo noc odprta. koncertu j e od danes naprej vsaki dan Za mnogobrojni obisk vlfudno prosi Jeinn M Miliollč. Slovenci svoji proslavljanj rojakinji izkazali pristojno pozornost. V podaljšani Škofji ulici ja odprl K. Krapš — znani bivši kavarnar v »Evropi« — kavarno in jo moderno opremil. Ker ima obilo slov. in sploh slovanskih časnikov, izborno kavo in pijačo, ga občinstvu toplo priporočamo. — Zelo zanimiv je letos »Slovenski Ilustovani Tednik«. Zadnja t. j. 3. številka priobčuje 14 slik, poročila o mirovnih pogajanjih v Londonu, o grško vzhodnem patriarhu Jo-ahim III. v Carigradu itd. Posebno zanimive in poučne so razprave »Od Berlina do Londona« (o berlinskem 1878 in o londonskem 1913 kongresu). »Iz čarobnih kuhinj moderne vojne« (s 4 slikami, kako izdelujejo moderno orožje: granate, šrapnele itd.) in »Kaj je vzrok turškemu porazu?« — »Slovenski Ilustrovani Tednik« si je pridobil kot sotrudnike moči prve vrste. V 1. številki je priobčil n. pr.y sestavek slavnega ruskega vojnega pisatelja Nemirovlčai Dančekova; v 2. štev. izpod peresa župnika Šegula življenjepis prof. Bezenšeka, ki živi v Sofiji na Bolgarskem; v 3. št. črtico bolgarskega pisatelja Sp. Konstantinova in Bezenšeka; jedernato pisano črtico »Doktorjev dolg« od. Vlad. Levstika itd.. — Sodelovanje so obljubili »Slov. Ilustr. Tedniku« priznani pisatelji in umetniki, tako da bo lahko zadovoljil čitatelje, ki žele dobrega zanimivega čtiva. Zahtevajte »Slovenski Ilustrovani Tednik« povsod ter si ga naročite! — Na naslov poštne uprave se obračamo prebivalci Sv. Petra ceste z vljudno prošnjo naj bi blagovolila, poučiti prodajalko poštnih vrednosti na Sv. Petra cesti št. 12. Zakaj ona noče prodajati znamk?? Če hočemo oddati pismo, moramo iti po znamko na glavno pošto, zato — ker jih ona ima na razpolago, samo za tistega kdor kupi pri njej razglednico ali pisemski papir, drugim pa pravi da jina znamk samo toliko na razpolago, kolikor razglednic. Slavno poštno upravo pa prosimo, da to stvar uredi. Prizadeti. — Kako pride človek poceni do fotografije: (Predpustni dogodek.) Pretekli teden je zgubil nekdo na cesti 30 vreč. Te vreče je našel Zakotnikov hlapec in je o tem povedal gospodarju. O. Zakotnik je poslal svojega slugo Jožeta Kosa na magistrat, da bi to na policiji naznanil. Naročil je slugi, naj hitro odpravi. Sluga se je res požuril, toda kako se je začudil, ko so ga na policiji naenkrat prijeli, češ da se mora iti fotografirat. Gnali so ga v Sodno ulico in tam so ga fotografirali. Sluga se je seveda branil in je dokazoval, da se mu mudi domov — toda vse zaman. Od fotografa so ga gnali zopet na magistrat in tam so se dali kotiečno previžati, da Jože Kos ni »pravi«. Ali mu bodo sedaj izgotovljeno fotografijo poslali, še ni znano. Jože Kos bi na ta način poceni prišel do fotografije. — Tat v cerkvi. Včeraj je se-tiela v šentklavški cerkvi neka dama, poleg nje pa mlad fant v pelerini. Ko je dama posegla po žepnem robcu, je zapazila, da je njena taška odprta in da ni v nji denarnice. Obrnila se je takoj na svojega soseda, ki se je delal spočetka nevednega. Ko pa je dama pretila, da pokliče policaja, je mladi tat posegel v svoj Žep in je iz njega prinesel — njeno 'denarnico. Na to jo je urno popihal iz cerkve. Pazite na tatove! — Božjast je vrgla včeraj na Dunajski cesti nekega moškega. Pri padcu si je razbil čelo. Ljudje, ki so mu priskočili na pomoč, so ga odnesli v bližnjo hišo, kjer se je čez nekaj časa zavedel. — Mraz. V srednji Evropi je nastal zadnje čase hud mraz. Na Češkem imajo 15°, v alpskih mestih pa celo —20°. Pri nas smo imeli prevče-rajšnjim jug — včeraj pa je bilo zopet bolj hladno. V Bosni in Hercegovini je do —23° mraza. —V nedeljo je bila ukradena v gostilni pri Černetu-Lovšimi v Gradišču črna suknja s črkami R. D. (čr-no-rumene). Suknja je imela za vratom baržun in rokave nazaj zapognjene. Tatu zasleduje policija. Pozor pred nakupom. — V izložbenem oknu trvdke H. Suttner na Mestnem trgu razstavljene so krasne kolajne v srebru in zlatem bronu razne velikosti, na katerih se prosljavljajo zinage balkanske zveze nad polumesecem. — Kolajna je v celoti, kakor tudi v vseh oodrobnostih umetniško izvedena ter nam kaže na prvi strani enakomeren križ. Vsaka križeva veja nosi strokovnjaško izdelane grbe onih štirih balkanskih držav, ki tvorijo balkansko zvezo. Pod križem se vije imajo društva lahko vsako leto tako lepe dobičke in velike kapitale. Komu pa koristijo ti kapital? Mrtvi Sešek je nato hitel sam k orožnikom, ter se javil. Sevška so obdržali, dočim se je stanovanje do pri- pclumesec, ki je čez sredo prelom- J združili, moglo bi se marsikaj ukre- ljen. Nad križem je ob robu kolajne francoski napis: »Balkan balkanskim narodom«, Enak napis v srbskem, bolgarskem in grškem jeziku se nahaja deloma na križu, deloma med srednjim poševnim križevim deblom in zdrobljenim polumesecom. Druga stran kolajne nam kaže vojaka-junaka, ki drži v levici vihrajočo zastavo, v desnici pa vihti sabljo ter v zmagujočem navdušenju prodira naprej med osvojenimi turškimi topovi. V svitu zarje se blišči v daljavi Carigrad, pred vsem slovita kupula Agije Sofije. Čez grozečo topovo cev se vspenja onemogla roka turškega vojaka. Ob robu kolajne je letnica 1912. Vsa kompozicija kolajne je umetniško dovršena ter nam kaže v kratkih toda z nepopisno izkrenostjo izvedenih alegoričnih potezah sklep balkanske zveze ter namen in vspeh ljutega boja. Kolajno, ki je delo švicarskega umetnika je vsega občudovanja vredno, si lahko vsakdo, ki se zanjo zanima, ogleda pri imenovani tvrdki. — V slučaju lepega vremena je danes godba v »Zvezdi«. — Kdor hoče obogateti, naj čita današnji oglas zastopstva »Češke industrijske banke« za jugoslovansko ozemlje v Ljubljani. »Kinematograf Ideal.« Nikdo naj ne zamudi priložnost si ogledati sijajni detektivski roman »Lov za miljon«. Utis, ki je napravilo to uzorno delo kinematografske umetnosti na obiskovalce, je bil velikanski. Na koncu velekomična burka »Maks se boji vode«, ki zbuja cele salve smeha. Torek velika senzacija »Cirkuška privlačnost«. — Loterijske številke. Dunaj: 45, 39, 74, 20, 85. Trst. Samo še par besed... Gospod »Nekdo« se o stvari bolniških blagajn — kakor sam pravi — zadnjič oglaša v torkovi številki »Edinosti« in siccr začenja z gori navedenimi besedami. »Dan« mu je popolnoma zaprl sapo, da skoraj ni mogel dihati. Zato pa je takoj sklenil, z »Dnevom« nič več polemizirati. Pikal nisem, zavijal nisem, ker to lepo dela prepuščam drugim. Lahko bi tudi povedal, zakaj sem bil nekdaj za združenje obeh delavskih podpornih društev in zakaj se danes ne ogrevam za to.« To je odgovor, ki ga je sklamfal skupaj gospod »Nekdo« v osmih dneh. Poprej se je seveda temeljito informiral, če odgovarja poročilo, oziroma odgovor v »Dnevu« resnici ali ne. Ko pa je izvedel, da je stvar res takšna, kakor je pisal »Dan«, pa je naplavil kratek konec. Noče več polemizirati, ampak bo zanaprej molčal in se ne bo vtikal več v take stvari, o katerih je premalo informiran. Po stal je torej za en las pametnejši Naša ideja kreše iskre. Nar soc. mlad. organizacija v Trstu je imela sestanek. Po sestanku smo sedeli nekateri za mizo, pa se nam je približal mož z dečkom in nas nagovoril: »čital sem o vašem mladinskem društvu, premišljal sem in sklenil naposled, da vpišem svojega sina .. Dovršil je ljudsko šolo, sedaj je v službi — tam govori itali jansko, jaz pa sem stare šole. Časi se izpreminjajo, zato je tudi treba misliti drugače. Edini sin je. rad ga imam, zato naj bo z vami.« — Peljali smo ga kodborniku, da ga je vpisal. Oba sta bila vesela, oče in sin, in mi tudi, zakaj spoznali smo, da vedno bolj napreduje naša misel. — Kadar pridejo starši sami do spoznanja, da je mladinska orga nizacija zaradi izobrazbe potrebna takrat bomo lahko rekli: led je prebit, nov dan prihaja! Z ozirom na debato, ki se je razvila o naših slovenskih podpornih društvih dovolite tudi meni spregovoriti par besed. Popolnoma se strinjam, z prejšnjimi dopisniki v strogi obsodbi »človekoljubnosti ki so jo deležni člani naših društev, ker sem sam tudi skusil to »človekoljubje«. Iz tega, kar sem sam skusil in, kar sem od druzih članov doznal, smelo lahko trdimo, da je položaj članov naših društev nele jednak; temveč slabši nego v okrajni bolniški blagajni. Seveda, ako se z delavstvom tako postopa, potem leže po hranilnicah in jedina korist i hoda sodnijske komisije zaklenilo in so obresti. Ko bi se pa obe društvi } pustilo mrtvo v legi, v kakršni so jo našli došli orožniki. Sevškova, tako pripovedujejo, je bila že dalje časa hudo pijančevanju in zapravljanju udana ter je delala svojemu možu neprestano skrbi in bridke ure. Čeravno je ostal zakon brez otrok, je potrebovala Sevšckova več, kot je zaslužil njen soprog. K drugim slabim lastnostim Sevškove, kot pijančevanje, potratno življenje itd., so prišle bojda še razne druge zakonske težave, ki nikakor niso bile ustvarjene. da bi se jih bil nesrečni mož veselil. Kljub vsemu temu, se Sev-šek nikdar ni vdal pijančevanju, pač pa je zelo zmerno, priprosto in redno živel, vrhu tega pa plačeval dolgove, ki mu jih je nakopavala njegova žena. Ko jo je nekoč dobil, prišedši domu, pijano, in ji z lepa prigovarjal, je po-stalav sa divja ter se navalila nanj. Vihteča v roki nož, mu je grozila, s smrtjo, in Sešek jo je komaj in komaj umaknil skozi vrata. Vsled nastalega hrušča, so prihiteli sosedje in jeden od njih, tudi neki železničar, ji je izvil jz roke nož ter ga vrgel v nek kot. To je Sevškovo Še bolj razjezilo, prijela je polno steklenico vina in mu jo vrgla v glavo s tako silo. da ga je precej poškodovala po glavi in obrazu. Takih činov podivjane pijanosti je bilo vse polno, dokler ni v pretečeni noči ta rodbinska drama dvoje nesrečnih ljudi našla strašnega konca. niti v zboljšanje položaja članov. Tako združeni društvi mogli bi si sezidati lasten dom in z bolj človekoljubnimi postopanjem privabiti večino svojega delavstva v svoje okrilje. Tako pa ljudje trumoma odstopajo od društev in resnica je, da je število članstva od leta do leta skoro jednako, če kedaj celo ne pade. Tudi dopisnik »Edinosti« pravi, da se sicer stiinja glede postopanja v društvih z dopisniki »Dneva«^ a noče škodovati stvari. Mi pa hočemo že enkrat iztrebiti gnilobo iz narodnih vrst. Sloga je lepa reč. Tudi mi srno za slogo a ta sloga naj nam bo na korist ne na škodo. Bomo li radi ljube sloge še nadalje trpeli gnilobo v nar. vrstah? Ne! Mi ne hujskamo proti nikomur a potrebno je, da se pravočasno yrede kričeče razmere v naših podpornih društvih. Vam pa. ki nosite geslo »v edinosti je moč« svetujemo, da se malo pobrigate za te razmere, in če Vam je to geslo res sveto delajte na to, da se združite obe društvi, ter da se bo potem v tem društvu tudi v resnici izvrševalo človekoljubno delo a ne šikaniranje, itd. kot doslej. K umoru v Studencih pri Mariboru se nam še dodatno poroča: Rei-terja so prijeli že naslednjega dne v Lendovi, k'»mor je hotel, da bi se skril pred orožniki pri svoji materi. V Lendovi so bili pa že orožniki ob-vesteni in ga takoj prijeli ter vklenili. Reiter je jokaje takoj vse priznal. Pozneje je še povedal, da jc, ko je prišel zvečer domov, najpreje nečedno svojo ženo tepel z jermenom. Ona je pograbila neko posodo in mu jo zagnala v glavo. To ga je tako razkačilo, da jo je pograbil, vrgel ob tla in toliko časa bil s svojimi težkimi škornji po nje glavi, da je izdihnila. Vso noč je potem še prebil pri mrtvi in šele zjutraj, ko je krenil proti Lendovi, se je pojavil v nekem žganjetoču, spi^ čašico slivovke ter dejal navzočim ‘pivcem: »Zdaj sem pa stepel malo svojo ženo. Grem se obesiti« Reiterja so izročili okrožnemu sodišču, truplo umoriene pa bodo sodnozdravniško preiskali. Društva. Cirilmetodarlja v Spodnji Šiški. bo imela danes svoj dan. Zborovali bosta obe podružnici, moška in ženska skupno ob pol treh popoldne v »Čitalnici«. Poleg običajnih točk občnega zbora bo na dnevnem redu tudi jako važen razgovor. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Udeležite se polnoštevilno! Slov. telovadno društvo »Sokol« v Železnikih priredi dne 19. t. m. v prostorih brata G. Thalerja običajni plesni venček. II. veliki lovski ples dne 1. februarja 1913 bode prekašal prvo lovsko prireditev pred dvemi leti v vsakem oziru. Oskrbovanje šotorov so prevzele naše požrtvovalne narodne dame pod vodstvom mil. g. županje Franje dr. Tavčarjeve. Ker se vrši prireditev v korist slovenskih lovskih cuvajev-invalidov ter njihovih vdov in sirot, je prireditev priporočati radi njenega človekoljubnega namena. Slovensko lovsko društvo ustanovi poseben fond za podporo lovskih čuvajev - invalidov in njihovih vdov in sirot — kar je gotovo odobravati. Ženska podružnica družbe sv. C. In M. na Jesenicah vabi na veliki pustni semenj v nedeljo 19. t. m. v gostilni Mesar (Ratečan). Vspored jako zanimiv. Godba na migala, pihala in stegala. Vstopnina 50 h. Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani pri »Jelenu« na Savi burko »Nebesa na zemlji«. Konec ob četrt na šest zvečer. Pri predstavi sodeluje I. del orkestra. Slovensko gledališče v Mariboru. Po dolgem času gostuje zopet na našem odru režiser ljubljanskega gledališča, gospod Povhe, v burki »Vražji Rudi«. Ta burka se je igrala dosedaj na vseh večjih odrih z najlepšim uspehom. Ker je gost že iz prejšnjih let dobro znan in tu v obče priljubljen, sc nam obeta zopet enkrat mnogo zabave. Seveda nam bo tudi kako lepo zapel. Začetek predstave točno ob pol 8. uri zvečer. Ob tem času se vrata zapro. — Pripravlja se ljudska igra »Čarovnica pri jezeru«, v kateri gostuje gospa Danilova. Uprizori se 9. svečana. Tej sledi 23. svečana znamenita zgodovinska igra »Benhur«, ki bo celo nadkrilila igro »V znamenju križa«, na kar že danes opozarjamo slavno občinstvo. Umor v Šiški. Ko se je danes zjutraj ob pol dveh vrnil na svoj dom sprevodnik Sevšek, tukajšnje državne železnice. v Šiški, je našel svojo ženo zopet — kot že tudi drugekrati — pi jano. Med obema je nastal prepir. Sevškova je atakirala svojega moža, ta je planil iz kuhinje, a sunil — tako se govori — ženo, da je odletela nazaj. Ko je zopet vstopil, jo je našel na tleh ležečo brez življenja. Strašne posledice alkohola. Iz Maribora nam poročajo: Delavec Ivan Reiter, 38 let star, je skupno s svojo šest let starejšo ženo stanoval v Studencih pri Mariboru, v hiši št. 17 v neki podstrešni izbici. Dne 15. t. m. sta se pa izselila v Cesarsko ulico štev. 4. Predno je šel Reiter zjutraj na delo. Je še izročil svoji ženi znesek 3 K, katere naj bi le ta dala nekemu delavcu, ki ji je pomagal pri selitvi. Ker je pa ; bila Marija Reiter huda pijanka, je tudi tokrat denar, mesto da bi ga bila izročila onemu težaku, zapila v neki krčmi, ter prišla že pozno na večer silno vrnjena domov. Ko je dospela v vežo. se je začela opotekati. Padla je po tleh. nakar ji je priskočila na pomoč jedna hišnih strank, ter jo pol nose peljala v sobo. Okrog četrt na 10. uro je prišel domov Ivan Reiter, ter našel svojo ženo na tleh ležati. Bila je tako pijana, da se ni mogla zganiti. Reiter, videč, da je žena zopet zapravila dani ji denar za pijačo, se je silno razljutil ter začel rohneti in vpiti, tako zelo, da so stranke vse preplašene prihitele v stanovanje Reiterjevo, koder je bilo še vse v najhujšem neredu. Začele so Reiterja miriti, a ta jim je ves jezen odgovori: »Njo bom ubil. sebe pa obesil!« Ko je bila v četrtek že 9. ura, a se v Reiterjevem stanovanju še ni nič ganilo, so šle stranke v stanovanjc. Nudil se jim je strašen prizor. Marija Reiter jc ležala z razbito glavo sredi sobe. gornji del života malone gol, krog nje pa je bilo videti cele mlake krvi. Očividno je prišlo po noči do boja med obema zakonskima, a še vedno silno vinjena Marija Reiter je podlegla možu. Orožniki so nemudoma naznanili vso zadevo sodniji, na kar je takoj došla na lice mesta sodna komisija, ki je dognala, da je bila Marija Reiter umorjena na ta način, da jo je nje mož v slepi, divji jezi tolkel z polenom po glavi. Ker o 1. Reiterju ni ne duha ne sluha. sumijo, da je i samega sebe usmrtil. Orožniki pridno preiskujejo studenški gozd. 1. Reiterja. ki je bil v zadnjem času sekal led pri Treh ribnikih, slikajo njegovi znanci in prijatelji kot zelo mirnega, delavnega in štedljivega moža, ki se je z vsakomur dobro razumel. Doma je Reiter v ptujski okolici. Namoveiša telefonska in brzojavna porocHa. KRANJSKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj, 18. januarja. Deželni zbor kranjski bo sklican na 18. februarja t. I. k rednemu zasedanju. ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. Praga, 18 januarja. V političnih krogih se zatrjuje, da bo češki deželni zbor sklican v prihodnjih tednih k poskusnemu zasedanju, da poskusi rešili vsaj vprašanje regulacije plač učiteljem. VPRAŠANJE RUS1NSKEGA VSEUČILIŠČA. Lvov, 18. januarja. Glasilo poljskih narodnih deriiokratov »Slo\vo polskie« poroča z Dunaja: Novi načrt cesarjevega lastnoročnega pisma o rusinskem vseučilišču naznanja ustanovitev rusinskega vseučilišča ter pragmatično konstatira poljski značaj lvovskega vseučilišča. Načrt določa, da stopijo šele po ak-tivaciii rusinskega vseučilišča s 1. oktobrom 1916 določila glede Rusi-nov na lvovskem vseučilišču izven veljave, da pa ostanejo v prehodni dobi pravice poljskega jezika nedotaknjene. Načrt pa ne obsega nobenih določil glede namestitve vseučilišča. iz česar se da sklepati, da se i bo vseučilišče ustanovilo v Lvovu. ! Načrt cesarjevega pisma' je baje nesprejemljiv. SITUACIJA V MIROVNIH POGA-J AN JIH. Sofija. 18. januarja. Merodajni tukajšnji krogi so ravnotako kakor londonski iti peterburški uverjcnl, da se bo Porta udala in se bodo mirovna pogajanja kmalu zopet nadaljevala. 'I udi car Ferdinand sodi o položaju optimistično. Carigrad, 18. januarja. Mlado-turški in vojaški krogi so pričeli iz-nova hujskati na vojno. Častniki so izročili poveljniku Nazim paši memorandum. v katerem zahtevajo,, da ostane vlada v vprašanju Odrina trdna, ali pa naj odstopi. V Peri in Stambulu jc bilo po noči raztresenih mnogo tisoč letakov, ki so hujskali na vojno proti gjavrom. Danes zjutraj so bili na mošejah nabiti lepaki, ki zahtevajo obnovitev vojne ter napadajo velikega vezirja Kiamil pašo. Vojna stranka pripravlja velike poulične demonstracije. Kljub temu smatrajo politični krogi, da se bo Kiamil paša odločil vstreči zahtevam velesil in potlačil opozicijo z vsemi sredstvi. Kiamil paša hoče odstraniti iz Carigrada garnizijo in jo nadomestiti z zvestim vojaštvom Čataldže. Porta, Ildic kiosk, palača bivšega sultana Abdul Hamida in javna poslopja so vojaško zastražena. Po cestah patrulirajo vojaški oddelki. Mnogo skrbi delajo vladi kurdijski polki, ki vedno iznova zahtevajo, da jih odpošljejo proti sovražniku. Kiamil paša je pripravljen na skrajno. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk "Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Prodajalniška oprava se prav ceno proda. Ogleda se lahko tekom treh dni pri gospei Češarkovi v Šelenbtirgovi ulici 1. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1.1881. Rezervni zaklad nad K 800.000. Ustanovljena 1.1881. Svarilo! Koder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni naravnost od izdelovalnice pod naslovom: Rastlinska destilacija »FLORIAN« v Ljubljani. A. Kje pa pustite brusiti svoje nože in Škarje? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3. m ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne,.UNION". Odda se: Za februarjev termin 1913: lep, velik lokal pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta. Za februarjev termin 1913: lokal za trgovino v najlepši in tudi najprometnejši legi .\ .•. mesta. .'. Za takoj: Užitnine prost lokal za skladišče pripraven tudi za delavnico itd., even-tuelno z vporabo lepega dvorišča. Različne lokalitete (šupe) z velikim okolo ležečim prostorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika : : ; skladišča tudi na prostem. : : : Natančnejše se poizve: v pisarni štev. 12 v hotelu pri „Maliču“, nasproti glavne pošte. “Tl ^ Krojaštvo Ivan Kersnič v lij ubij ani Sv. Petra cesta 32,1. nad. (poleg kavarne »Avstrija") najnovejše mode, soliidno delo, zmerne nize cene, znano pohvalna postrežba. FR. P. ZAJEC Ijtthlfitmi, Stari trg št, 9 priporofa kot prvi slovenski izprašani in "oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj ra®- asa vod. Daljnoglede, toplomere, in zrakomerc vseh vrst. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. £5, CD -S CC 4-4 a> HH* i mmm «5 i mm» O CD m 03 CD CO o al m Jm j$pf feli J LUu ffcfniii jiliksp Msdicins.L :H iz zdrsvilnihj!*}jJi2'-1 M tovroSsbeniU.SiaKs ingas o 00 c© ^3 Da *es CD o r mnam r CD r**>* 05 CT> -*? *55' Mednarodno spedioijslro podjetje B. RANZINGER, Ljubljana. TTstanovlJ eno 1876. Telefon, štev. SO. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • • Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. 0 5; v Lasne kite najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage ln mrežice — barva za lase In brado „Neril* po 2 ln 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brlvcc ln lasnlčar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega ti ga). Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase. rri.._Jir., & ITnspli nasl Priporoča svojo veliko zalogo glaze in razno-j Tvrdka Kllmn ® H.ascn ndSI. vrefnjjj