'SM: SetnibVL Juni 1928. VSEBINA 6. ŠTEVILKE: lUBILEJ. — (Milena Mohoričeva.) ........................St. 161 JUNAKINJA ZVESTOBE. — Konec. - (Lea Fatorjevo.)........ . . , 165' V MRAKU. — Pesem. - (Dora Grudnova.) . . . . . . . . . . . . ... 171 SIVA PESEM. (Dora Grudnova.) ..................171 PERGAMENTI. - Nadaljevanje. ■ (Jela Spiridonović-Savićeva-K. Kocjannč.) . . 173' DETOMORILKA. - (Marija Leščakova) .. . . . .......... . . 17f LEPO JE. - Pesem. (t Srečko Kosovel.) .,...,...,....;» 17! Slovanske umetnice: ANA PAVLOVA. — (P. Hočevarjeva.) . ..... . . 181 ČLOVEK IN ALKOHOL. - (Darinka Deželpva.) ... J. ....... . . 18! ŽENA KOT OSEBNOST IN DRUŽABNO BITJE. - (Karlo Kocjančič.) . . . 181 IZVESTJA: Po ženskem svetu. - Materinstvo. — Higijena. — Kuhinja. -^ Gospodinj, stvo. - Književnost in umetnost. ■ O lepem Vedenju.,Str. 188, 189,190,191,192. Ročna deli -- UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. --- ŽENSKI SVET M M, I ii* ir^ i IzhajB%sak mesec, — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. 6< (s bojno prilogo); polletna: Din. 32. — Naročila in naročnino je nasloviti na Upravo „Ženskega Sveta"; Ljubljana, Karlovška c. 26 Uredništvo in glavna uprava: v Trstu, ul. Torre bianca 39/1 ^ Poštne pošlljaive naslovili na: »Ženski Syiet-j Trst (Trieste), posla csnfrale, Casella postale^ 384. - izdaja Konsorcij „Ženski Svet" v Trstu Za konsorcij odgovorna M i I k a M a r t e 1 a n č e v a. Tiska tiskarna „Edinost" v Trstu, Via S. Francesco d' Assisi äfe». 20 Prosimo ceni. naro^fnice, da plavajo vsai Mrtiet-no naročnino naDrel!!! ŽENSKI SVET Jubilej. Stoletnic rojstva Henrika Ibsena in Leva Tolstega ter šestđesetletnice Maksima Gorke.ga se spominja letos ves kulturni svet. Spominja se jih z obsežnimi biografijami, s celotnimi izdajami njihovih del v njih domovini in izven nje. V naših malih, revnih razmerah nam to ni dano. Naj bodo zato te neznatne besede posvećene njihoivemu spominu, in naj bodo obenem poskus kulturne oddolžitve slovenske žene njihovemu delu. STRAN 188. ŽENSKI SVET štev,. 6. LETINIK VI. Za večino ljudi pri nas je Henrik Ibsen razkronani kralj, kateremu so časi njegove pomembnosti minoli. Za nje pomenjajo njego^ve drame samo eksperiment, samo materializiranje njegove teorije, ki danes ni več aktualna. — In vendar je Ibsenovo delo šlo zmagoslavno preko srednja Evrope — in preko nje. On sam je bil nekak vmesni lok, ki je vodil od stare miselnosti k novi. In gotovo je, da hrani njegovo delo v sebi takšne elemente. ki bodo kljubovali času in rodom. Bil je sodnik, ki je sodil in obsojal, obenem pa pokazal družbi, kam naj hodi vi bodočnosti; k tretjemu kraljestvu.'Da je bilo njegovo delo delo umetnikovo in ne le teoretikovo, nam ne izpričujejo le njegove lastne izjave, podane večinoma v pismih svojim prijateljem, ampak tudi njegova dela sama. Jasno pa je, da je zajel življenje iz gotovega vidnega kota svojega nazora in ideoloških problemov, ki so bili zanj najvažnejši. Tako se je njegpvo delo zaostrilo miselno v oznanjanje: človeškega duševnega plemstva, resnice, pravice žene, pravega zakona. V bodočnosti je Ibsen gledal človeka-plemenitaša, ki je ustvaril v sebi močan, velik svet, in v katerem je harmonično ubral vse vrelce svojega življenja, iz katerega je človek razbral največjo zapoved, njegovo nedotakljivost. Rebekka West (Rosmersholm) je ta svet zaslutila od daleč. Ni ga dosegla, ker je sezidala svoje življenje na poginu sočloveka. In ni ga dosegla, ker niso bili motivi njenim stremljenjem večncstni, ampak osebni, mali; bila je to njena ljubezen do pastorja Rosmerja — divja in neustaljena, ki jo je .gnala v začetku v zločin, a jo je ona sama, ko je zaslutila v dalji podobo novega človeka, poplemenitila in zadostila za svojo krivdo v izpolnitvi zadnje želje, skupne smrti z njim. Tako je stopil Ibsen kakor Mojzes na goro, in od daleč zrl in oznanjal obljubljeno deželo modernega časa: tretje kraljestvo. Prvo kraljestvo je bilo kraljestvo razuma; drugo je bilo kraljestvo križa; tretje, ki ga je zaslutil in oznanjal Ibsen, bo zgrajeno na obeh. (Cezar in Galilejec). Nasproti življenski laži je postavil Ibsen zahtevo po neusmiljenem poznanju resnice, ker je videl pot do človeka bodočnosti edino le preko nje. Priznanje resnice sebi in soljudem je oni temelj, na katerem mora zidati svoje življenje pravi človek. (Stebri družbe. Divja raca i. dr.). Morda je bilo največje Ibsenovo delo in je njegova največja zasluga, da je za ženo povzdignil svoj glas. Prenesel je z žarom svoje osebnosti ženo in nje življenje iz svoje dobe na oder in zaklical z odločnostjo in iskrenostjo dvoje; ženi o dolžnostih, ki jih ima v prvi vrsti do sebe, vsemu tedanjemu človeštvu pa obdolžitev in živ protest proti kupčijskem_u zakonu. — Nora je bila že dokaj let žena in mati, ko je spoznala greh, I'J ga je storila proti sebi. S silno energijo se je vzpela nad razmere in okolico. letnik VL_ženski svet^Štev. 6. stran 163. in šla sama v svet, da poišče — sebe. —, Hedda Gabler in njene številne sestre pa so umrle ali pa uničile svoje življenje z zakonom, ki ga je skle-Jiiila kupčija. Ce pa je katera izmed njih z bridkostjo spoznanja v srcu hotela zaživeti v ljubezni svoje mladosti, je bilo prepozno zanjo, (Kadar se mrtvi zbudimo.) — Silna življenska tragika, ki jo srečujemo dan za dnem v življenju žena meščanske družbe, živeče z idealom pridobivanja in bogastva, z žigom kupčije, je našla v Ibsenu najzvestejšega glasnika in sodnika ob enem. Na poti človeštva k novj dobi, na pragu k njej, bo v njega zgodovini častno zapisano ime Henrika Ibsena, silnega oblikovalca družbe meščanskih slojev, ki je dajala lice prejšnjemu stoletju, a obenem nje razkrajalca in vodnika v nove svetove življenja. Lev Tolstoj. Iz ruske zemlje se je dvignil titan in je izpregovoril ■veliko izpoved. Na štiri mogočne stebre je stavil svoje delo: na Ano Kare-Tiino, Vojno in mir, Izpoved, Vstajenje. Vstal je, da bi izpovedal in oznanjal zadnji zmisel človeškega življenja. Tedaj pa sta se v njem samem ločila dva svetova: človeški in božji, ali še točneje: svet žive materije in svtet sproščenega duha. Zvezda človečanstva je hodila pred njim. Neomajnost nje poti je oznanjal, ko je zapisal pod naslov «Ane Karenine»: «Maščevanje je moje». — In približal se je človeku-bogu, ko je spoznal njegov obraz v zrcalu narave in v nje življenju. Postavil je kip Nataše-matere, njen instinkt materinstva za krono temu spbznanju. V grozne globine silnega utripanja instinkta in življenja telesa se je podal, v> njem^ bi bil skoro našel odrešitev :za največje vprašanje. Tedaj je cmahnil. V dalji je zagledal bledi Kristov obraz; zamahnil je z roko in se odpovedal solnčnemu, polnemu in utripajočemu življenju božjih bitij narave, napovedal je neusmiljen boj. Iskal je rešitve v pokrajinah, ki niso bile prej njegove, iskal je brega v svojem brezbrežnem tavanju: «Oni breg je bil Bog; smer k njemu je bila tradiciji; vesla so mi bila izročena, da bi neovirano dospel do brega in se združil z Bogom.» (Moja izpoved.) Bojeval je najsilnejši, najgrozovitejši boj, ki ga je kedaj bojeval človek. Oba pola njegovega bitja sta bila zanj nezdružljiva, in vendar je neprestano taval od enega k drugemu v svojem življenju in delu. Svojemu delu je postavil za zadnji steber simbol «Vstajenja», in vklesal pod njega besede Kristusove iz pridige na gori, A one rešitve in poti, na kateri bi se morali strniti obe zvezdi njegovega življenja; človečanstva in no>vega krščanstva, in ki jo moramo iskali in si jo priboriti, če hočemo in sploh moremo živeti — ni bilo dano njemu, da bi jo izpovedal. Šel je pred sv;ojo smrtjo sam v stepo, zapustil je vse. Njegovo glavo je obžarevala svetla gloriola sproščene misli. A ta postaja njegovega življenja ni bila več od tega sveta. Morda mu je bib STRAN 164. ŽENSKI SVET štev,. 6. LETINIK VI. dano, v smrti dobojevati titanski boj, ki ga je bil v življenju. Mi pa, ki zr blaznim hrepenenjem in hotenjem iščemo rešitve tega boja, stojimo ob-stoletnici njegovega življenja ob njegovem grobu z vprašanjem zase in zaves svet, V ruski stepi, iz njene nepregledne daljine in solnčne svobode je-Maksim Gorki (Pješkovi) zajel svojo besedo in svoj duhovni obraz. V njej; je prisluhnil pesmi orla, ki se je podal drzno proti silnemu viharju in mu. kljuboval. Tam je skoval besedo o veselju in upanju in jo zaklical vsem. prav v onem trenutku, ko je človeštvo razjedal črn strup pesimizma. Predvsem pa jo je zaklical onim, ki so bili ponižani in mali, in jih oborožil z nepremagljivim orožjem ^ z vero. Zato so se ga prav oni spominjali širom-, sveta. Človeka je spoznal in prikazal kakor nihče drugi v boju z vsemi elementi za svoj obstanek, za kos kruha. Brezdomce, bos jake, ki kljub vsem težavam ljubijo stepo in življenje, in ki so tudi takrat, ko jih razjeda glad, večji, silnejši in bolj kulturni od onih, ki se ponašajo s papirnato učenostjo,. — ker poslušajo glas narave in glas srca, ki je ostal neoskrunjen in neza-brisan v njih. Močna, silna je Gorkega beseda, kadar govori o ljudeh, a še silnejša je, kadar govori o veličastvu narave, ki jo je postavil za zrcalo človeku:. «Morje se smeje. Pod lahnim dihom soparnega vetra vztrepetava svetla odražajoče se solnce na svoji vzvalovani gladini in se smehlja s svoj'-^ tisočerim srebrnim smehom ažurnemu nebu. V velikem prostoru med zemljo-in nebom, doni šumeče pljuskanje valov, ki beže drug za drugim k nežno nagnjenemu bregu peščenega rtiča. Ta zven in tisočkrat se odražajoči solnč-ni blesk na skodranem morju se zlivata v neprestano gibanje, polno, življenske radosti. Solnce je veselo, da sije, in morje, da odraža njegovo mamečo luč.» (Malva). — Zadnje delo Maksima Gorkega je «Delo Artamanovih.» ^ Ob šestdesetletnici njegovega rojstva se pridružujemo nečtevilnim,-častitkam tudi me, želeč, da mu bo dano dopolniti v življenju vse one načrte, ki jih je zas-noval. Milena mohoričeva. ^ Literatura: Dr. Alexander Brückner Russische Literaturgeschichte. Dimitrij S. Merežkovskij: Tolstoj in Dostojevski. Oskar Wakel: Henrik Ibsen. (InselvcrlagJ. LETNIK VI. ^ ŽENSKI SVET štev. 6. STRAN 165. tea Faturjeva: Junakinja zvestobe. Povest iz turških časov. Kapuca je zdrknila, pokazala se je Srebrnina glava, zablestele so kostanjeve kite v zlatem žaru, zagorele so globoke oči. Obmolknil je meh — vse kakor odsekano. Godci, otroci in berači za pečjo, vo^larji okoli oken, vse strmi v romarico, pričakuje napeto, kaj bo. Gleda Jerneja, gledajo Krumpčevi: ona je. Ni postarana, še lepša je, bolj zalita, bolj bele in mehke polti. In roka, ki jo moli svatom, je bela -kakor dojenčkova. Gledajo svatje in se pogledajo. Začudena spregovori Srebrna: «Pozdravljam v&s! Zdrav, Matija! Zdravi, oče in mati, strici in teta, sosedje! Vstani, Jerneja — daj mi mesta, trudna sem, dolga je pot iz Turčije in morje je bilo v Dalmaciji nemirno. Kaj me gledate tako! Saj sem vendar Srebrna, vaša mlada. In poroka je neveljavna, prva pravica "velja — vstani, Jerneja. Govori vendar — zgani se, Matija!» Molela jim je roko, nihče je ni stisnil. Nemo so čakali, da spregovori kdo Krumpčevih, da se bodo vedeli ravnati. Pa se je spogledala stara :gospodinja z Jernejo in rekla ostro, kakor da reže: «Kdo si ti, ženska, ki praviš, da si naša mlada? Mi te ne poznamo. Če te Bog ne pozna bolj kakor mi, bo slaba zate.» «Mi te ne poznamo!» se je oglasila Jerneja in sunila Matijo, ki se je bil stresel pri Srebrninem pozivu. «Mi te ne poznamo!» so ponavljali vsi in Soliman je .gledal sočutno Srebrno. Razumel je, da ni nekaj prav. Srebrna je prebledela, obstala, v pozdrav iztegnjena roka je omahnila, oči so romale od obraza do obraza. Bridko je pregovorila: «Torej je pes boljši in bolj zvest od ljudi. Res sem malo zaprašena, res sem nekaj starejša — toliko se pa nisem spremenila, da me ne bi mogli spoznati. Za sramoto vam je in za škodo. Pa vam ni za greh. Ali je zdaj pri vas turška navada in bo imel Matija dve ženi? S težavo sem naredila •dolgo pot, da bi preprečila greh, dobro bi mi bilo na Turškem...» «Zakaj pa nisi tam ostala?» se je zadrla Jerneja in objela svojega ženina ter mu pošepetala: «Govori vendar!» Pa je rekel Matija v zadregi, bolesti in skrbi: ' «Minulo je že sedem let...» Mati je sekala: «Vsako vrst žensk se klati okrog. Dobro si si umislila, zeiwka, pa slabo opravila. Trudna si in lačna. Svatba je. Sedi k peči. Pokusi našega kolača, napij se našega vina. Prenočišča si pa poišči v :gradu. In če misliš, da se ti godi krivica — poišči si pravice gradu.» Bridko je spregovorila Srebrna: «Kdo me bo spoznal v gradu, če me VI nočete spoznati in me podite iz svoje hiše? V grad me pošiljate, ker nimam tam več svojcev. O moj Bog! Sem zato odklanjala toliko ponudb... Vse sem pustila, da sem ostala zvesta prisegi.» Vzela je iz torbe lepo zlo- STRAN 166._ŽENSKI SVET štev,. 6._LETINIK VI. ženo stvar, jo razvila in ostrmeli so svatje. Kakor rožnata zarja je bil' plašč, ki si ga je ogrnila Srebrna. Po njem so se svetili všivi iz srebrne in zlate niti, zlate čipke, svetli kamenčki. Srebrna je povzela: «Ta plašč mi je ogrnila sultana v plačilo za mojo zvestobo, ko seiii. odbila snubitev nekega — paše. Tako spoštujejo na Turškem zvestobo.,,)^ «Hoho!» se je oglasilo surovo od peči. «Sultana! Vemo, zakaj dajeja-Turki svojim ženam taka darila. Se te je že naveličal tisti paša in te ja zapodil.» _ _ Srebrna je gledala, visoka in kraljevska, v obraze polne porogljive, nevere. Pojasnila je napram edini, ki je gledala s sočutjem nanjo: «Plašč sem prinesla, da bi naredila iz njega mašni plašč za našo cerkev. Naj bi ga oblačil mašnik na praznik Velikega šmarna...» Svatje so prebledeli kljub vinu in pogumu. Srebrna je snela plašč irt ga zlagala, govoreč; «Plašč in čast prve Selimove žene... A jaz sem hotela, biti raje krščanska kmetica kakor turška sultana...» Divji smeh je pregnal učinek prejšnjih besed. «Sultana!» se je lomilaL v smehu Krumpčevka, «Ta je pa hujša od rajnega Tomaža, Sedi za peč, ženska, jej in pij! Zaslužila si!» «Za mizo, ob moževi strani je moj prostor!» jo je zavrnila Srebrna^ Gledala je moža, pa ji je šinil spomin vi misel. Dala je Mandi torbo & plaščem in šla skozi vrata, «Srečno!» so klicali za njo, so se oddihavali im pogledovali. Toda otroci so vpili; «Ne gre iz hiše, za hišo je šla in koplje,» «Koplje?» je planila Jerneja. «Naredila bo živini,» Ustavila sta jo mož in mati, ki sta se pogledala. Zakopala je nemara tam svojo zlatnino irt bo pokazala in dokazala... Srajčnik je pritekel: «Dokopala je do kotIa.)> Kotel?! Široko je pogledala mati. Izginil je bil takrat. Godec je drsal nemirno po plečetu, meh se je napihaval, starešina je-mignil: «Kaj stojite? Za to vas nismo najeli. Vesela naj bo svatba. Ne damo se,,.», Zapiskalo je, zahreščalo, Mohor je hotel zapeti, pa ni bilo. glasu iz zadelanega grla. «Kotel poln štren!» so naznanili otroci. Ponosno vzravnana se je vrnila Srebrna in držala vi roki kotel. Sajast, zamazan od prsti in v njem pod kritjem sprhnela slama, štrene... Umazane od ples-nobe, sprhnele, a vendar štrene — prav tiste, ki so jih iskali po odhodu. Turkov. In Srebrna jih meri po vrsti in poudarja; «Recite še, da nisem Srebrna, Reci, Matija! Saj poznaš prejo, ki sem, jo predla, ko si sedel poleg mene. Ti sam si jo motal v štrene.» Neprilika je bila velika. Soliman je lajal v kotel in v, Jernejo, kakor da hoče reči; «Ste videli.» Jernejo je dušilo in peklo: Osramočena, po tolikih letih čakanja — po poroki.,, Posmehovali se bodo od Postojne do Trsta.,, Pa že se je zavedla mati in rekla zaničljivo; LETNIK VI. ^ ŽENSKI SVET štev. 6. STRAN 167. «Izkopala si kotel, ki ga je zakopala naša mlada. Lahko si izvedela o zakopanih štrenah od kake.ga Turka ali od postopačev in beračev, ki prehodijo ves svet in prenašajo novice in pravljice. Rečem ti, ženska: ne prizadevaj si. Mi te ne poznamo.» Srebrna je gledala svojega moža in se razjokala: «Te ne peče vest, Matija? Kaj naj počnem, ko me podite od hiše? Sedem let sem mislila na dom»,., «Vrni se, kjer si bila sedem let! Poroči sultana, poroči pašo!--> so se smeiali godci. s, .-j! s, Mrak raste iz tal, se spušča raz cerkveni svöd. Rožnato žari vanj široki turški plašč, razgrnjen po oltarju sv. Antona, se blešči vanj turški zlat. V mrak žari lepo oblikovana glava, kostanjevi lasje z zlatim leskom, oči zatopljene v globino gorja. Iz globin žalosti izteguje Srebrna roke, vzdiha; «Križani Jezus! Pomagaj! Potapljam se!» In On, ki je pretrpel nam nerazumne muke, da se opira človek v, najhujših urah Nanj — je položil na njeno čelo krvavečo prebodeno roko. Ini potolažilo se je za čelom, v srcu, vse divje, zoperno, neverjetno je dobivalo drugo podobo. Zunaj je Vstajala burja, pritajeno je jokala okoli cerkve, kakor da sočuvstvuje z ubogo mlado ženo, ponižano, prevarjeno, oropano doma. «O burja, draga znanka, ki si me zibala v gradu, mi pela — poj in prepoj svatovsko pesem, divjaj in poruši dom nezvestobe!» A burja trka iz vej stare lipe na cerkveno okno in očita; «Kaj si odlašala sedem let? Dolgo je sedem let za moža brez žene, dolgo za hišo brez mlade.» In Srebrna sklone glavo, premišljuje, išče vzroka sivoje bede, veže konec z začetkom. Lambergar... Zakaj se ni postavila ž njim v bran njegovim sorodnikom? Nikdar bi ne bila prišla v kmečko hišo. Pa se je hotela, urno, za vsako ceno omožiti, radi tete, rädi ponosa, da pokaže staremu Lambergu, da ni zapeljevala njegovega sorodnika. In je vzela Jerneji Matijo... «Zdaj ti je vrnila Jerneja,» pravi burja, «njeno pravo je bilo, zamudila si...» Zamudila — sklanja Srebrna glavlo. Ko bi bila povedala takrat Matiju vse, pa ga je poročila, dobrega fanta, ne da bi slutil, da je že gledala za drugim. In bi bila pokazala Matiji Lambergovo pismo, ne bi bila zamudila bega v grad ali gozd. Tako je šel z Jernejo, ki se je tresla zanj. In zdaj jo je doletela, njo, plemiško hčer, njo, ki so jo snubili paše, njo, ki bi bila lahko sultana, taka sramota... Na cesti je kakor ženska brez časti, brez doma je, kakor da je ciganskih potepačev. Mar se ne bi maščevala, jim pokazala, kdo je ona, se vrnila v Carigrad in poslala vojsko v Gabrče, da bi polovila vse, ki so jo zasmehovali, podili iz hiše, zaprli in STRAN 168. _ŽE'NSKI SVET Stev. 6._LETNIK VI. suvali zvestega psa, ker je postavil njih besedo na laž, zavračali zasmeh-Ijivo Mando, ki se je potegnila zanjo: «Beži, večna romarica, ti si itak že zmešana od samih romanj in pravljic,» «Oj, počakajte!» Rahlo se dotakne zopet okrvavljena roka Križanega čela uboge žene, glasno očita burja: «Sedem let! Sedem let! Zamudila! Ramazan in bajram, praznik tulp in prerokov praznik, spomin na huseina, sijajni sprejemi, poslanstva iz vseh krajev sveta, večerne zabave, viožnje po Bosporu, izleti v Bruso in Jedreno, pogrebne svečanosti za Solimanom, ustoličenje Selima, obiskovanje mošej — kaj te ni zadrževalo vse to? Imela si prstan, ki ti je odpiral vsa vrata — sultanin prstan.» «Imela!» vzdihne Srebrna. Odpiral je visa vrata. Preoblečena v moškega je zapuščala Serajl in ogledovala niošeje. Omar ji je bil zvest tovariš po takih potih. Videla je lepoto stavbarstva Ajo Solijo, videla jo je oropano srebrnih stebrov in kipov, videla jo je popisano z izreki korana. Zabolela jo je sramota križa — a vrnila se je vendar v Serajl, Pač se je spomnila, ko je pogledala na ladje, Id so se odpravljale na zapad, pač se je spomnila, ko so odhajale karavane po stari cesti Carigrad-Niš, da bi bilo treba iti domov, bežati,,, . Ali njene noge so se navadile mehkih preprog, tople kopeli so ji omehkužile telo, omamljive dišave so ji opojile zavest — s strahom je pomislila na dolgo in težavno pot, na prejo in pranje, na zadiranje in nadzorovanje, na vse tisto tesno omejeno vaško življenje. Tu ji strežejo sužnje na mig oči, tu jo časti in slavi vse. Omar in Acan jo opevata, Mirmajla jo vprašuje za svet. Sokolović, Rustem' in Selim sam se čudi njeni bistroumnosti, Vrata sveta. Mati sveta, Solnce iztoka! ne zapušča te lahko, kdor pride v tebe, ne držijo sužnjo samo okovi in zapahi, zadržuje jo čarovita lepota kraja, pesem moči, slave. Da si vendar strla okove, ki so uspavali tvojo versko zavest — so te li predramili mrtvi ali živi? Očita in vprašuje burja, premišljiije, ugotavlja Srebrna: Še malo in bila bi utonila popolnoma v .slavi in razkošju. Bila ji je bridka ura, ko se je odrekla Acanu, prinesla ji je Mirmajlino zaupanje in spoštovanje, prinesla ji je nadvse drag trenutek, ko jo je obiskala in objela Acanova žena in se ji zahvaljevala, zatrjevaje: «Moja sestra si! Vrnila si mi življenje in mojim otrokom mater. Pridi k nam, bodi naša! Pridi kadarkoli!» In Acan — kako osvežen in čist se je izwil iz zablode svojih čuvstev, Veselejša je postajala Mirmajla. Vse to je opajalo Srebrnino dušo, da je pozabila na bedo svojih bratov doma, da ni videla solza, da ni slišala joka sužnjev, ki so jih trgali od doma. In Selim je obetal, da se ne bo vojskoval. A isti Selim je hitel pred Siget, ko ga je pozval tajno Sokolovič, ker je bil umrl Soliman pred Sigetom, umrl vsled razburjenja, da se njemu, mogočnemu. LETNIK VI. ^_ŽENSKI SVET štev. 6. STRAN 195. upira majhna trdnjava; in isti Selim je zavzel Siget. Mala trdnjava je pretresla turško cesarstvo. Tedaj je govorilo vse le o Zrinjskem in Heleni, ki je pognala Siget v zrak, ki je umrla raje pod razvalinami, kakor da bi bila prišla v, turške roke; tedaj je bilo sram Srebrno pred mrtvo junaško ženo. Pa pot domov je bila tako dolga... In ona je izposiovala marsikaj koristnega za usužnjene dežele, in treba bi, da prouči, da izve še mnogo, mnogo. Prilizovanje je najnevarnejša zanjka za žensko, ki ceni svojo lepoto. Ko je nastopil Selim vlado, je dobil darila iz vseh podjarmljenih krajev. Pregledali so valiji, paše in age svoje hareme in shrambe. Najlepše sužnje so poislali sultanu v dar, a Kjaja je razsodila in govorilo se je po vsem Serajlu: «Nobena ne doseže Srebrne,» A tam doma, na kmetih se ne razumejo na njeno lepoto, V delu in skrbeh bo ovenela kmalu, omolknila bo pesem. Utonila bi bila skoraj Srebrna, da je ni opazil Omar, Vsako leto ob koncu posta na bajramski praznik si vzame sultan novo ženo. Prvo leto Selimovega vladanja je preteklo v žalovanju po Solimunu. Bližal se je drugi bajram, Mirmajla je omenjala večkrat, da je prestan čas izkušnje, da prihaja čas zmage in slave. In zopet se,'je bližal izkušnja-vec Srebrni in pokazal na zlati prestol, !Omar pa je zapel pesem o lepi Kok-Senem, ki je čakala svojega Kabira sedem let in ga dočakala na gostovanju za njeno poroko. Skočila je od mize, ko je spoznala zaprašenega Kabira, in poroka se je vršila s prvim in pravim ženinom. Srebrna se je ustrašila ob tem opominu. Štela je leta sužnosti — in bilo je sedmo. Prišlo je poslanstva iz Dubrovnika, da prinese Sokoloviču letni danj, ki so mu ga dajale tudi razne druge države. Poklonili so se tudi Mirmajli, Srebrna je govorila s plemičem Vlahovičem, ki je vodil poslanstvo. Bilo je v ramazanu, ko spe pravoverni dolgo v jutro, ker so nadomeščali po noči, kar jim prepovieduje strogi post črez dan. Zvezde so ugašale, ko je hitel kajk izpod Serajla. Morski straži je pokazala zagrnjena ženska prstan. Dubrovniška ladja je odplula zjutraj, potem ko so pregledali zaspani carinski uradniki ladjin krov, če se ni zatekel zopet kak suženj pod varstvo sv, Vlaha, Šli so mimo mladega mornarja. Za ladjo je ostajal Carigrad in kakor mrena je padalo Srebrni izpred oči in kakor okovi od duše. Nobene misli, nobene vezi ni bilo več med njo it» onimi —^ dihala je zrak svobode, čisti zrak morja, oveval jo je duh krščanstva, napolnjevala jo je ponosna zavest, da je zmagala, da se vrača domov. Zvesta. Obdržala je prisego, premagala duha prevare. Ponosno ženo, begunko iz turškega suženjstva, so sprejeli Dubrovničani gostoljubno. Težko se je ločila Srebrna od Vlahovičevih, toda klicala jo je dolžnost. Gospa Vlahovička jo je objela in naročala: «Ako najdeš tam drugače, kakor pričakuješ — vojni čas in kuga pobereta toliko ljudi — spomni se, da STRAN 170. ŽE'NSKI SVET Stev. 6. LETNIK VI. imaš dom pri nas. Zelo bi te potreboivali tu. Naš dom za sirote potrebuje izobražene predstojnice — ne glede na vse dru^o — kjer bi nam bila v pomoč.» Ljubeznjivi so bili povsod na potu ž njo. Vsak jo je občudoval, blagroval. Doma pa — o Beg! Zakaj sem prišla v toliko sramoto?... Motno postaja v glavi od razočaranja, žalosti, solza. Glej, kako se gibljejo mandlji in aka-.cije, kako sladko dehte rože in jasmin. Vsa zemlja poje... Acan, prijatelj moje duše, vsa zemlja poje o ljubezni in tvoja žena je moja sestra... Nimam doma, prijatelj moje duše, svobodna se vrnem k tebi kako sladko dehte rože in zemlja poje pesem ljubezni.» Rahlo se dotakne krvaveča i'oka Križanega vročega čela ""'"Se žene. Diyje zapoje biu-ja: «Se boš vračala, kristjanka, k nevernim, ki tlačijo tvoje brate in zasramujejo sveti križ? Dovolj je sirot po svetu, ki se ozirajo po ljubeči roki, in tvoj dom naj bo, kjer je žalost, bolezen, skrb. Ne pogazi bisera, ki si ga pridobila, ne izgubljaj venca, ki si ga priborila — tvoj spomin pojde od roda do roda.» Še kažejo v Gabrčab prostor za novo Krumpčevo hišo, še mašuje duhoven na Veliki šmaren vi turškem plašču, še živi po senožeški okolici glas o zvesti ženi, ki je prehodila dolgo pot iz Turčije in ni našla doma doma. Poročilo pravi, da je molila dolgo v cerkvi, pustila plašč in turški denar in se izgubila. Kam? Domišljija, ugibanje sta spremljali njeno pot. Še živi vest o zvesti ženi, ohranila se je skozi stoletja. Novi vplivi, nove razmere pa izkušajo zatreti celo vse ono, kar je v naših spominih' «Ženski svet» je postavil skromen spomenik eni izmed tisočerih, ki so bile žrtve turških navalov, spomenik naše težke preteklosti, spomenik slovenski žem, junakinji zvestobe. letnik vi. Ženski svet štev. e. stran 171. V mraku. (.Dora Grudnova.) Nebo zastrl je siv oblak, pod njim otožno veter poje: kam usmerim trudni naj korak, da plakalo ne ho več srce moje?, Narava v diha vetra podrhteva — jo strah je li skrivnosti teme nočne? Kaj v tej mi uri mračni razodeva? Kot strune utihle — misli so brezzvočne.. Siva pesem. (Oora Orudnova.) Tu stojim na višini, samd z borovci, pojočimi v jasnino zimske^ dneva. Pretresa burja telo mi kljubujoče, a duša prisluškuje pesmi Krasa, ki tužna je in medla vsa in trudna — ki še pod solncem siva vsa je pesem Krasa. Siva je pesem Krasa: v jekih zvenečih biča jo burja do mojih ušes razbolelih; iz delavnic in kamnolomov ■trga ječe se in z burjo zaganja v borovce pojoče: dleto ob kamen — enakomerno, vdar na vdar; in težke roke, trudno srce... Tu stojim na višini, samd z bolestjo svojo: ta svet pod mano, tako ubog ves in neploden, mi rodna zemlja je — o, zemlja ne, pač kamen trd tako. da še solze bolesti ne popije; in siv tako, da sive so nad njim daljine, da siva vsa pokrajina je tužna — o, nad njo še solnce posivi, še solnce najsvetlejše. A nad mano v vrhovih borovci po jo: njih spev veličasten je kot orgelj bučanje v katedrali, ko' se jim bur ja v vrhove zapleta; enkrat med njimi ujeta, težko se spet jim izvije; in kakor molitev, v sinjino kipeča, so divje nje melodije. Kot burja ujeta med borovce, jaz ujeta v pesem sivo sem kamenja rodnega; molitev njena divja je, hrumeča, od neba milosti roteča za bedno grudo kraško; molitev moja tajna je in nema; molitev moja — za njo najgloblja a srcu je bolest... STKAN 172. Ženski svet štev, 6. LETNIK VI. Pergamenti. Jela Spiridonović-Savićeva. — Karlo Kocjančič. (Nadaljevanje.) Gospod, moj ljubljeni in večni. Tvoje ogromno oko v vesoljnosH, ki vidi vse do dna, globoko, vidi tudi sedaj, kako prehajajo dnevi, prehajajo noči in kako so zenice moje že motne od sedenja, pisanja, bdenja; toda še nisem našel znamenja in kaj šele krščenja duši svoji... Hočem, da Ti zgradim ogromno svetišče, ali nekdo, nekdo ga ruši. In kakor prej me zemlja tlači... med tem ko čas, največja sila, mineva, o Gospod, in naše najbolj potajne dele odnaša s sabo kakor odpale liste. Čas, ta največja sila, ki vse ubija... Tedaj sem pogledal v dušo svojo in glej, kako tam sije: «Če sem jaz veliki Svirač, ljudje so najdražja moja melodija. Če sem Slikar, najljubša barva na mojem velikem platnu So mi ljudje-, zato me čuj: Sila časa ne obstaja, ona se ustvarja iz minljivih stvari,. baš iz tistih, ki jih uničuje... v moji večnosti časa ni in kdor gradi v duši večnosti dom^ temu je čas le prazna nakaza." Zlate kapljice igrajo u curku vodometa in zgoraj nad nami široka prostranost modrega, zvezdnatega neba... Sadeži spijo na vrtu in cvetje'v senci sniva, a brat Sergij Večnemu v duši pesmi poje... Kajti brat Sergij vidi dneve,, še predno so se vzdramili, in ve, da so najlepše himne tiste, ki niso izpete... In tako v zvezdnati noči, v molku in samoti, sem ga vprašal: «Brat Sergij, tebe spremljajo milosti in ni skrivnosti zate; povej mi, zakaj se je danes z mano to čudo zgodilo: Jutro še ni bilo razširilo svoje peruti rdeče, ko sem na vrtu prebiral molitveno knjigo. Tedaj sem opazil pod modrim [svodom,, da krožijo trije beli galebi; LETNIK VI. ŽENSKI SVET žtev. (3. STRAN 173. prileteli so k meni ;fcr položili k mojim nogam tri srebrne rože, iri srebrne, razcvele rože. Sklonil sem se, da jih dvignem, ,pa ni ne galebov ■ne rož.» Brat Sergij pogleda v zvezde, -nasmeh mu je kraj ustnic: «Tedaj tudi tebi so prinesli galebi beli rože ob svitu zgodnjega jutra iz neznanih, daljnih krajev... Tudi Tvoja duša je Večnemu draga. Te tri rože so trije največji blagri vseh kristjanov... In coetejo samo na skrivnostnem srebrnem vrtu. Te tri rože so: Siromaštvo, ljubezen, smrt...y> Vso noč nisem zaprl oči. Kakor kladivo mi je tolklo ^rce pod grlom, in kakor da se skriva v kapljicah moje krvi ■nemir vesoljnega sveta... Stopil sem iz celice in na vrtu, prepolnem vonjave, ■v senci cipres, sem zagledal vitek obris, ki je slonel in se zganil ob mojem glasu. «Brat Sergij, ki te spremljajo Milosti, ^uj me in mi pomozi: V mojem čelu je milion misli, v moji duši milion hrepenenj in Ü mojem srcu milion nemirov... A ti si harfa, srebrna lutnja, na katero Gospod svoje pesmi svira. Pomagaj mi, brat!" Tedaj Sergij reče: Čakal sem te, o brat, vso noč; vedel sem, da prideš...-» «Jaz trpim, trpim... in vedno vidim trojico belih galebov, kako krožijo nad vrtom, in čutim srebrne rože, kako mi ležijo na prsih in me tešijo kakor breme... Tri srebrne rože...» In brat Sergij tiho pravi: «Vidiš, vedno je težka prva noč po veliki novici. Vedel sem, da prideš... Tudi Marija je trpela na dan Oznanjenja... Vsako veliko besedo je treba ljubiti, a kar globoko in vdano ljubiš, boli... Boli radi omejenosti telesa in onemoglosti bistva, ki bi hotelo, da poči lupina in da bi ga svetloba obdala, obdala v večnosti. Prva je roža, brat, siromaštvo... stran 174. ŽENSKI SVET štev,. 6. LETINIK VI. Ti veš za sluge, plamenice in paže, visoke gradove, konje in kneze, vrtove polne rož in razdražene, hitre hrte, za zlato, purpur in sokole... Ali za težka, pretežka trpljenja, kakršno je siromaštvo, brat, nič ne veš. Knežević si bil pred svetom. Siromaki so brez krova, brez doma in brez stana, trudni o mraku kakor v ranem jutru; oni so nasprotje večnega dneva... Njih pozna dobro veter, ta prijatelj križpotij, in s sedmimi hladnimi žicami jim svira na golo telo... Siromaki so lutnja, a ne za človeške roke. Ponižanje, znoj in muka je njih edina pesem; oni so kakor izvirek večne bolesti. Oni so gola resnica, brez ukrasa. Udar so bibavice ob trdo obalo in daljni morski val, ki prenaša zlate ladje s tujimi zakladi... Siromaki so popotniki na trnjevi poti pred temino; a da odpočije jo svojo glavo in izmučeni, bledi obraz, imajo samo dve roke in ped zemlje, na kateri stojijo. Besede trpljenja so njih glasi. Ker so tisto večno staro, večno novo, v bolečini, siromaki... Pa ker nimajo ničesar v času in prostoru, manj sužnjujejo bremenu minljivega... A samo iz nerobskega se v minljivosti poraja, kar osvobojuje dušo... Oni stoje v bližini Večnega, smrt jim je osmbojenje in se je ne strašijo... V duši zidajo Večnemu hram in verujejo, da Gospod nikogar tako ne ljubi kakor onega, ki je mnogo plakal... Blaženi so siromaki, brat... Srebrnega vrta drugi cvet je ljubezen. Ljubezen, ta vdana, ponižna služba drugim, brez meja; tako ponižna služba drugim, da skoraj nima svojega obraza... LETNIK VI. ^ ŽENSKI SVET štev. 6. STRAN 175. Na dolgi poti, po kateri ona hodi, ne rabijo oči; še slep jo prehodiš, brat, še slep... Njena cerkeu je samopozaba, brez pogojev, a vsa je njena slava na žrtvenika... V njej pa bije le srce krvavo. A najdražji otroci Večnega vele; Mi te poznamo, cerkev samopozabljenja, ker pot, po kateri k tebi hodimo, edino k sreči vodi, edino k miru vodi. Ljubezen je tako ponižna služba drugim, da je povsod doma, povsod je brez ognjišča. , Ona za sebe ne vpraša nič in daje vse... Ljubezen je brleča in jasna Sveta luč, ki z rdečim žarom sije, a ti si roka, ki priliva olja.,. A sanje tvoje so olje in tvoje nade olje in tvoja kri je olje in tvoje kosti so olje in samo in edino olje vsi najdražji vzori... A ti prilivaj, le prilivaj in ne obžali, da ne bi plamen postal majhen. Ker srečni so le oni, ki niso na pol poti obstali in so dali, dali vse... Ker ljubezen je Gospod v nas in večna harmonija in neizrečna sreča... Ona je zlata ladja z razpetimi jadri belimi na sinjih morjih; pred njo rdeči kakor rujna kri in plameni večna zarja... A na krmi sedi nekdo in pogled mu je daljave poln... Nekdo, ki v njem Gospod gleda najdražjega Svojega Sina... ki je toliko ljubiti znal, da'se je dal razpeti za odrešenje drugih, s pogledom, polnim daljav... Blaženi so, ki ljubijo, brat. (Konec prih.^ STBAN 176._ŽENSKI SVET štev. 6._LETNIK VI. Detomorilka. (Marija Leščakova.) V zapor so jo pripeljali trije orožniki. Doma je bila tam nekje blizu Soče, ta naša nova jetnica, lepa plavolaska Minka. Detomorilke so vse mlade in skoraj vse tudi lepe. Vse hodijo po isti poti, vse imajo enako življensko zgodbo: Mlado dekle in mladenič se ljubita. Ko fant opazi, da pri ljubici ni vse v redu, je njegova edina skrb, kako bi se je iznebil, Izogiblje se je, naposled zapusti. Dekle se čuti od dne do dne bolj nesrečno, osamljeno, osramočeno. Vsaka sovraži in preklinja zapeljivca. Kakor se prej ni zavedala resnosti svojega koraka, tako ji je tudi sedaj pojem odgovornosti in dolžnosti neznan. Nikoli ne pomisli, kako bi breme junaško in požrtvovalno prenesla, nego ji je edina misel le to, kako bi se rešila sramote. Nikoli se ne ustavi pred vrati svoje duše, da bi se pogovorila z vestjo, z Bogom, s sliko svojega poznejšega življenja. In ker se vse njene misli bavijo le s tem, kako bi se otroka rešila in ga- zatajila pred svetom, je celo prepričana, da tudi drugi ne morejo opaziti na njej tega, kar bi rada zatajila sama. Vsaka detomorilka mi je pravila: «Meni se ni prav nič poznalo...» Čudno, pri vseh drugih se pokažejo tako očitni znaki, le pri detomorilki naj bi postopala narava drugače?! Ko pride usodna ura, ne omeni dekle nikomur nič, ne kliče nikogar, v polblaznem strahu pred sramoto opravi vse sama, otopi za vse bolečine, za vsa čuvstva, in ko se zave, je mlado življenje ugasnilo, predno je dahnilo.,. Vse detomorilke hodijo po isti poti. Vsaka si že prej išče prostor, kamor bo skrila mrtvo telesce. Ta ve za vrtinec, druga za brezdno v gozdu, tretja ga položi pred tuja vrata, četrta ga celo skrivaj zakoplje na pokopališču. Vsaka je uverjena, da se svetu ne bo razodela njena skrivnost,,, in vendar «nič ni tako skrito, da bi kdaj ne bilo očito,» Pri vseh detomorilkah zapusti nedolžna žrtev usodni sled, nobena ne ubeži roki pravice, ivsaka mora stopiti pred zeleno mizo, in vsaka mora prestopiti prag ječe — vsaka nosi pečat sramote, in zavest morilke je vse bolj razjedajoča nego zavest trpeče požrtvovalne neporočene matere. Tudi Minka Jugova mi je pripovedovala svojo zgodbo, zgodbo, ki se je le v potankostih razločevala od neštetih drugih, ki sem jih čula in doživljala kot dolgoletna jetniška paznica. Bilo je nekako v pustnem času. Nekega dne začne Minka šepati in vzdihovati, da jo boli noga. Bolečine v «nogi» postajajo vedno hujše. Včasih jo tako «trga v no.gi», da na glas zdihuje. Proti večeru, ker jo noga vedno bolj boli, gre v posteljo. Imela je mačeho, katera se za njo ni dosti zmenila, O mraku so bolečine v nogi popolnoma prenehale in Minka je povila lepega zdravega dečka. LETNIK VI. ŽENSKI SVET žtev. (3. STRAN 177. Kmalu nato pošlje mačeha po osemletnem dečku Minki v kamro večerjo, in sicer krompir, Minka je bila lačna in se je krompirja najedla, potem pa prosila še vode in se napila ter bila zopet zdrava. Za sinčka, živega in zdravega, ni nihče vedel. Drugi dan je vstala in šla po svojih navadnih opravkih. Popoldne jo je zopet .noga bolek in je šla počivat. Sinček sam ni hotel umreti in Minka ga ne bo mogla več dolgo prikrivati. Kaj naj sirota z njim počne? To vprašanje roji Minki vedno po glavi. Mačeha se za Minko in. njeno «bolno nogo» ni zmenila, ostali otroci so bili še premladi, da bi kaj slutili, oče pa je bil malokdaj doma. Tako je sinček bil star že dva tedna. Treba se je odločiti, ker je že tako namenjeno. Bilo je v začetku marca. Lep pomladni dan. Solnce je toplo sijalo. Na Minkinem domu so šli popoldne vsi na delo. Njo je tisti dan zopet «bolela noga», zato je ostala doma. Misel, da ne bo mogla otroka več prikrivati, je dozorela in rodila usoden načrt, grozen, toda do pičice resničen, kakor ga je Minka' sama dobesedno popisala preiskovalnemu sodniku. «Odprem okno, v bližini šumi Soča. Zdaj odkrijem spečega otroka, mu vlijem na glavo blagoslovljeno vodo in pravim: «Jožef, jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in sv. Duha.» Ko je bil otrok krščen, vzamem vrvico, napravim zanko, jo denem otroku okrog vratu, zaprem oči in krepko nategnem... Dete se strese in počrni. Polagoma postaja njegovo telesce trdo, mrzlo. Zdaj vzamem Velik kos papirja, položim mrlvo dete vanj in z vrvico dobro ovijem in zvežem. Potem vzamem nekoliko umazanega perila in ta zavitek ter grem na Sočo prat. Ko pridem k vodi, se dobro ogledam naokrog, ali me morda kdo ne vidi, in ko nič sumljivega ne opazim, primem ovoj v roke in ga vržem, kolikor morem daleč, na sredino Soče. Ovoj plava nekaj časa, nato ga voda zanese v vrtinec in ta ga požre. Ovoj pride med skalovje, odkoder ne more ne naprej ne nazaj in tako ostane tam. Oddahnila sem se, sklonila se k vodi, oprala perilo in odšla domov, Prišedši v svojo sobo, sem odstranila vsako stvar, ki me je spominjala na zločin, ki sem ga ravnokar izvršila. Odslej me noga ni več bolela.» Minka je svojo zgodbo pred preiskovalnim sodnikom dokončala in umolknila, Zdaj jo vpraša sodnik: «Zakaj ste to storili?» Minka: «Zato, ker me je moj zapeljivec zapustil.» Sodnik: «Ini če bi vas ne bil zapustil?» Minka; «O tedaj bi ljubila njega in njegovega otroka.» STRAN 178._ŽENSKI SVET štev,. 6._LETINIK VI. Zdaj sodnik udari s pet)o ob mizo in zakriči: «O, kolikokrat sem že predlagal, naj bi se uvedel kazenski zakon, da se mora z vsakoi detomorilko zapreti tudi otrokov oče. Ali je to pošteno, da za zločin, ki sta ga oba kriva, trpi ona v ječi leta in leta, on pa se zunaj smeje in morda pripravlja že drugo žrtevi ki naj sledi prvi? Seveda, lahko jo pripravlja, ker dobro ve, da bo posledice trpela le ona,» Kako so bili Minko zasačili? Minevali so dnevi in meseci. Prišlo je poletje in ž njim velika vročina. Fantje so se hodili v Sočo kopat. Nekega dne, ko je bila Soča zelo plitva, in prozorna, so zapazili med skalovjem neko čudno stvarco. Potegnili so jo na suho in ogledovali, kaj bi to bilo. Morda poginul zajček? Voda je bila telesce tako spremenila, da ni imelo več prvotne oblike. Med fanti se je kopal tudi občinski tajnik. Temu se je precej zasvetilo v glavi. Takoj pošlje nekoga obvestit orožnike o tem, kar so potegnili iz vode. Prideta dva orožnika in kmalu za njimi zdravnik in komisija. Najdeno stvarco so nesli v mrtvašnico in zdravniki pregledali. Ugotovili so, da je bil otrok moškega spola in je moral biti v vodi kakih pet mesecev. Zdaj pa, kako dobiti mater? Gotovo je katera iz vasi, toda pred petimi meseci, katera naj bi bila? Stare ženice so v tem zelo iznajdljive. Spomnile so se, da je imela o pustnem, času Zavrhnikova Katrica nekaj dni glavo obvezano, pripovedovala je, da jo zobje bolijo; Jugovo Minko je tisti čas noga bolela. Na vsak način mora biti ena izmed onih dveh. Takoj so obe prijeli in peljali na glavarstvo, čeprav sta se močno upirali in zatrjevali svojo nedolžnost. Prva je prišla pod zdravniško preiskavo Zavrhnikova Katrica, spoznali so jo za nedolžno in. jo takoj izpustili. Nato je prišla na vrsto Minka, in v njej so ugotovili mlado mater brez otroka. Izročili so jo trem orožnikom, ki so jo pripeljali v mesto v preiskovalni zapor. Preiskava se je vlekla dolgo, ker ni bilo zadostnih prič. Po skoraj enoletnem čakanju so vendar napravili potrebne zapisnike in Minka je prišla pred poroto. Ukazala si je za ta dan prinesti od doma črno obleko. Ko je stopila v dvorano, lepa blondinka v črni obleki, je zašumelo med občinstvom. Nekateri so občudovali njeno lepoto, drugi se zgražali nad zločinom. Minka sede na odkazano ji mesto, povesi glavo in iz oči ji kapajo solze. Čitanje mnogih zapisnikov in izpovedovanje prič se je vršilo do večera. Nato vstane odvetnik-zagovornik in z ognjevito zgovornostjo dokazuje porotnikom, da je Minka oni usodepolni trenutek izgubila pamet in se kot taka ne sme kaznovati. Kar je on prej o Minki lepega povedal, je nato državni pravdnik pobijal in porotnikom Minkin zločin predstavil v vsej grozoti. LETNIK VI. ŽENSKI SVET štev. 6. ■ STRAN 179. Obravnava se bliža koncu. Občinstvo nestrpno čaka, kako se izide. Ves sodni zbor vstane in odide v posvetovalnico, kjer ostane pičle pol ure. Ura bije enajst ponoči. Vrata posvetovalnice se odpre, ljudstvo utihne. Zdaj se prečita sklep: Jtig Minko je sodni dvor zaradi zločina detomora obsodil na pet let strogega zapora. Ko Minka to sliši, omedli. Pomagali so mi jo odnesti iz dvorane. V zaporu je pokazala, da ima izredno dobro srce. Jaz sem imela baš tisti čas bolnega ptička škorca. Minka me je prosila, naj ga dam njej v oskrbo. O, kako ga je negovala, zavijala in poljubovala. In ta ženska, ki je tako rada imela tujo stviarco, je mogla umoriti lastnega otroka! Čez tri tedne so jo odpeljali v žensko kaznilnico na Gorenjsko v Begunje. Tudi tam se je lepo obnašala in, ko je odslužila dve tretini, je prosila za pomiloščenje. Bila je kmalu nato pomiloščena in se še pred vojno vrmla na svoj dom. ^ V svoji dolgoletni praksi semi kot jetniška paznica imela pred seboj več takih nesrečnih deklet. In reči moram, da so bile skoraj vse res izredno dobrega srca. Kako srečne bi pač lahko bile same in kako bi bile osrečile druge, da niso živele v takih okolščinah, da so jim dale matere pravo vzgojo in da niso prišle v roke takih zapeljivcev, «poštenim» sinovom naših poštenih starišev. Kolikokrat se spomnim na odvetnika in sodnika pri Minkini obravnavi in na njune prej omenjene besede. Res bi moralo biti V kazenskem zakonu določeno, naj se z vsako detomorilko zapre tudi otrokov oče, in preiskava bi šele dokazala, ali je zločin zakrivila res ona sama. V resnici sta ga zakrivila cba, zato naj bi bila tudi kaznovana oba. Potem bi bilo gotovo manj takih umorov; ker bi mladenič vedel, kaj ga čaka, ako dekle v tem stanju zapusti, bi jo bodril, tolažil in tudi storil vse, da bi pospešil poroko ter s tem ustvaril srečo sebi, njej in otroku. Lepo je. (t Srečko Kosovel.) Lepo je biti mlad in močan, ko v duši in srca je polno zmot — le skozi nje si krčiš pot do uresničenja svojih sanj. Imeti cilj, ki veruješ vanj, če reka čez cesto gre — vzameš si brod, če pred tabo je morje — razpneš perot in preletiš ves ocean. STRAN 180. ŽENSKI SVET štev,. 6. LETINIK VI. SLOVANSKE UMETNICE. Ana Pavlova. šele due leti je bilo mali Anjuthi, ko ji je umrl oče. Zato so bili vsi dnevi njenega detinstua prepojeni s iugo in bedo, vse noči njene matere prečute v trpljenju in skrbi za vsakdanji kruh. In vendar so prišle prav iz dna srca besede, ki jih je vzkliknila mala sirotka; «Sedaj vem, mama, kaj bom: plesalka bom.» Osem let ji je bilo takrat in baš iz gledališča je bila prišla. Tuje, neopaženo so odmevale te otročje besede od zidov bede in bolesti, a postale so zmisel, vsebina in ideal njenega življenja ter jo danes dvigajo do stopnje in slave prve plesalke na svetu. Da je šla nje pot bolj preko trnja kot preko roz, je jasno: saj je bila pot umetnice... Ana Pavlova je Rusinja. Hu-dožestveniki, carska opera, ruski balet, ruski teater, Petrograd, Moskva... besede, v katerih že čuti svet vso veličino prave, moderne umetnosti. Poraz vojaške Rusije v svetovni vojni je rodil zmago duhovne Rusije. Ob njeni novi socijalni misli se je spogledai ves svet; njena umetnost v knji' gi, na odru, na platnu in v struni pa si je s čudovito silo osvojila vsa po duševnih dobrinah hrepeneča srca. Tudi Pavlova je prišla iz pe-trograjske ■ in moskovske šole, pozneje se je učila še pri italijanskem mojstru Cecchetiju. Po prvih plesih v domovini je nastopila pot v svet, v velika evropska mesta. Kmalu je zbrala okoli sebe nad 60 oseb, samih urnetnic in umetnikov, si pridobila prvovrstnega ravnatelja in koreografa iz moskovske šole, impresarija, orkestralnega vodjo, skratka vse osobje, ki je potrebno, da je neprestano v stiku z njo, da tvori organsko celoto, prešinjeno z intencijami njene umetnosti. Dobro oporo je našla tudi v svojem soprogu Dandreju, ki se je ves psvetil tehnični strani njenega umetniškega udejsfvovanja ter skrbel zlasti za pripravo po turnejah. S tem osobjem je prepotovala največje odre po Evropi, Ameriki, južni Afriki in Indiji, po Kitajski in Japonski in povsod je triumUrala njena umetnost. «Čarobna piščalka^^, «Libela», «Bajadera» so bili njeni prvi nastopi. Z vztrajnimi študijami klasičnega baleta, s temeljitim proučavanjem narodnih in nabožnih plesov po vseh koncih zemlje in z izrednim muzikalno-ritmičnim zmislom je urstvarila sebi in svojemu zboru bogat program. Med skladatelji so ji najljubši LETNIK VI. ŽENSKI SVET žtev. (3. STRAN 181. Čajkovski, Chopin, Grieg in Saint-Saens. Po mnenju kritike so njene najbolj posrečene kreacije: Libela, Amarilla (romantična enodejanka iz 18. st.j, Čajkovskega •^Snežinke», «Vila-lutkay, «Chopiniana», «Jesenski listi» (koreografična pesnitev Pavlove po mnziki Chopinovij, i alkohol vničil cele rodovine in celo velike može. In kljub težkim go-spodarskim^ krizam žrtvujejo narodi miljarde bogu Dioniziju, Kako naj to razumemo? Tolstoj je vprašal: čemu se opija človek? in odgovarja prilično: da pozabi, Ta odgovor kaže pravilno, pot k rešitvi te zagonetne uganke. Človek bi rad pozabil razdvojenost v svoji notranjosti, razdvojenost med seboj in svetom; ofwosti! bi se rad napornih in strahovitnih skrbi; odstranil bi rad zapreke, ki ga ovirajo; povzdignil bi se rad preko polovičarstva, težkoč, dolgočasja, neprijetnosti; učenjak, umetnik, izobraženec bi rad omočil svoje misli, svoje večno razmišljanje in se make vsemu nasmejal: zato popiva. To je bistveni vzrok popivanja. Ta vzrok odkriva pravzaprav dobro potezo v človeku. Toda čeravno imata nagon in namen dobro zrno, je pot nepravilna, zgrešena. Potom alkohola doseže človek svoj namen nepopolno letnik vi._ženski svet sti^tö^ strantsst m ga plaća z ogromno ceno ne le v materijalnem zmislu, predvsem v duševnem. Alkoholik ne postane le suženj alkohola; alkohol da trenutno pozabo m razbremeni človeka vseh skrbi, vsega težkega potom enostavnega vživa-j^f ^'a^i® , resnično tolažbo in pravo zdtavilo samo ustvarjajoče delo. Alkohol vniči v človeku voljo in veselje da ustvarjanja. Šibak človek se bo)i napora samovzgoje in ise zadovolji s surogatom - alkoholom. Alkoholik ne na)de več naravnega veselja, naravne radosti. Alkohol je usodna 'iLn T-kIT življenjem. Alkoholna pijanost, «pijanost sibkih» vdusi najboljše sokove miselnega organa. Blažena pesni-ska «blaznost», genialna monomanija, tudi ljubezen, je pijanost, toda čfovTk ' "" '^lo^el^a», kajti ,v tem opojnem razpoloženju živi ves Fiziologija ugotavlja, da alkohol zmanjšuje važne možganske funkcije, zastruplja ves organizem in vpliva usodno na potomstvo. Nič manj težko in strasno m alkoholno zastrupljenje človeške notranjosti. Alkohol zatre zmisel za važne naloge. Duševne bolesti vzbujajo v človeku nove vzvišene sile. O. Wilde pravi: Daj žalosti obliko in draga ti bo. Trpljenje nr^vir 7 T' premagati. Alkohol pa ugrabi bolesti njeno ; T"" Qikakega poželjenja in potrebe. Nagon h kozarcu imajo torej ljudje nevzgojene volje. V čem obstoja vrednost alkohola? Moderna medicina se ga čimdalje manj poslužuje. In kot pijača? Nekaterim navidezno pomaga prSko težko^ Beseda alkohol izvira iz arabskega «alkohl» — svinčeni sijajnik za ä7ek ° ^ alkohol - barvilo. Da zakrije človik nedb! nn t rvir t T u^ nedostatek raste in potreba po barvilu tudi In vendar barvilo ne da novih, ne lepših obrvi. Tako tudi alkohol radost le obljublja a je ne izpolni. Francozje pravi.jo: ^^šampan^c prijetno scegeta»... Alkoholno veselje je fatamorgana in posledicf^^ aloÄK^a Se^^-^ ^ Zjedinjene države) nikakor še ni vse z.vP^Hln - r premagati nagon k alkoholu. V to je potrebna zavesi clovecanstva, zavest odgovornosti napram samemu sebi in potom- spoštovanje in globlja ljubezen do Sne p"" l^'^P^'^!,^)® mišjih ciljih, v tem so zaLrle kore- Xvek vi '^^^P'^otnik alkoholizma je oni, ki zahteva, da je du^Jnt ir Da! Toda brez alkohola. Nal do kozarca, je prava po m premagovanja se človek ne nauči z dobrim" fofe orTne^Tc™ Si;.'' P'ianöevanja, na primer na TOanje je resen socijalni problem. Je tudi nekak termometer človeške sibkosti ali trdne .volje. Po .stališču, ki ga vsak posameznik STRAN 184._ŽENSKI SVET štev,. 6._LETINIK VI. zavzema napram alkoholu, vsakdo lahko spozna svoje lastnosti. Posebno torej služi alkohol kot merilo', je li kdo zmožen višjega razvoja ali ne. Borbo proti alkoholu bi lahko imenovali izganjanje hudobnega duha, in ta hudobni duh ni le dogma, temveč nekaj dejanskega, resničnega, s čimer se ukvarja znanost in statistika. Statistike prinašajo poročila, koliko ljudi je v tej ali oni državi zapadlo vsled alkohola smrti ali alkoholni blaznosti, koliko zločinov se je zgodilo v znamenju alkohola. In stvar vendar ni tako enostavna. Vprašanje je, kaj bi bilo « temi ljudmi, ako bi ne bilo alkohola. Usoda teh ljudi bi bila v večini slučajev ista, podobna, le vničevalno sredstvo bi bilo drugo. Od teh ljudi bi le malokateri ostal ali postal polnovreden. Toda; alkohol je baš pri etičnih mehkužcih prav posebna nevarnost, hujša kot vsaka druga ali kot vse podobne nevarnosti, ker največjemu islabiču pomaga brez najmanjšega truda do vžitka. Že pitje jim je vžitek in pijača jim je sredstvo, ki jih spravi v opojno razpoloženje. Alkohol je, če ga opazujemo nepristransko, stvarno in mirno, resnično demon, diabolus. Diaboluis, ki v isvojih učinkih tako usodno soglaša s šibko človeško naravo in prav posebno ustreza blodnim željam mehkužcev. Alkohol vpliva nanje magično s svojo sugestivno in hi-hipnotično močjo. Posebni vrsti ljudem da alkohol najbolje zadoščenje in to zadoščenje je njim in njih potomcem usodno. Zaradi te globoke zveze med človekom in alkoholom je zagrešeno fiH-stersko razmotrivanje alkoholnega vprašanja. Strašna je moč alkohola in to usodno vničevalno moč bi bilo možno premagati in zatreti do korenin s krepko voljo, pogumnim delom in smotreno vzgojo. Posebno so za to nalogo poklicane žene. Žena je po svoji naravi enotna, zato na splošno trezna in čuti instinktivno alkoholno nevarnost; v mnogih slučajih pa vidi pogubni učinek v lastni družini. Največja zasluga abstinenčnega gibanja obstoji v tem, da je pokazalo na gnilo rano in spoznalo' alkohol za socijalno in narodno žlo. Resnično zdravilna pa bi bila prava, na spoznanju človeške narave temelječa vzgoja, ki bi vzgajala k pravemu človeškemu dostojanstvu, k 'Samostojnemm mišljenju, k veselju in spoštovanju do življenja in dela. Polnovreden človek, vzgojen po načelih znanstvene in iskrene vzgoje, se bo' prostovoljno odrekel alkoholu in vsakemu drugemui nepristnemu sredstvu. Žena kot osebnost in družabno bitje. (Karlo Kocjančič.) Aforizmi. žensko vprašanje sta ustvarili dve tendenci: Tendenca po osvobojenju žene v gmotnem pogledu, tendenca po osvobojenju žene v duševnem pogledu. Katera izmed teh dveh tendenc je prvotnejša in zato hitrejše rešitve potrebna, o tem razpravljati se mi ne zdi zmiselno početje. Druga utemeljuje drugo, druga brez druge, sama zase, ne vodi do smotra. Smoter pa je: V osebnem in družabnem pogledu, gmotno in duševno, izpopolnjeno človeštvo. LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 6. ■ STRAN 185. Isti smoter, ki vodi razumne moške v delu za preureditev družbenih redov. Žensko vprašanje je zato logično isto tako moško vprašanje. Drugo spočenja drugega, drugo brez drugega, samo zase ne vede do smotra. * * s Enostransko razlikovanje: proletarska in neproletarska žena, v običajnem pomenu; gmotno zasužnjena in gmotno osamosvojena žena. Kakor da bi imela dolarska princezinja, ki zabija svojo duševnost v lovih za ekscentričnimi rekordi, v milionske toaletne vrednosti, v dragulje m na — tucatne ločitve zakona, kakšno resnično prednost pred ženo, ki izgublja svoje življenje v skrbi za vsakdanji obstanek, nad kopico slabo prehranjenih in slabo vzgojenih otrok, morda celö ob možu pretepaču in pijancu. In kakor da bi morala biti prva drugi vzgled in cilj, V bistvu pa sta obe samo dva pola človeške mizerije, dva vzgleda za to, kako bi na svetu ne smelo biti, dve žrtvi konvencionalnega reda in ukoreninjene človeške nežavednosti. Dva obmejna pojava družbe in dve obsojenki v tem zmislu,.da nedostaje obema prave življenske svobode, prvi duševne kakor drugi gmotne in večinoma duševne obenem, Proletarsko ime je zame vsebinsko pomeni j ive j še ime in ga priznavam človeku, ki deluje za preosnovo družbe, ne glede na njegov gmotni položaj, toda v uravnovešenem stremljenju po gospodarskem in duševnem izboljšanju družbe. Proletarec je gmotno in moralno produktivni član družbe. On je kleno seme, iz katerega vzraste družba bodočnosti in popolnosti. Samo v tem zmislu proletarska žena je plodovit činitelj v gibanju za emancipacijo ženskega spola, * s s «Emancipacija ženskega spola» je geslo, ki potrebuje nekaj razčišče-nja.Njegova tendenca temelji na popolnoma napačni podstati, če je: 1, ekskluzivistična (t. j, samoženska); 2, identizirajoča( če stremi za zunanjo enakopravnostjo žene z možem, t. j.: Kar smeš in delaš ti, smem in delam tudi jaz). Takšne tendence ise v feminističnem gibanju res pojavljajo in ne vedo niti najmanj, da ne bi imele ženske nobene zasluge od tega (koristi pa sploh nič), če bi stremele za izenačenjem svojega položaja in svojih pravic s tistimi, ki so lastne moškemu svetu, onemu svetu, ki upravlja družbo in ji daje ton in ritem. Ni treba posebno, bistrih oči za ugotovitev, da je najmanj polovica dejanj, ki jih počenja moški svet za urejenje družbe, v prazen nič zapravljena polovica. In če bi bila samo nezmiselna, bi lahko od veselja skakali; je pa tudi škodljiva, lažniva in za nameček zločinska. STKAN 186. ŽENSKI SVET gtev. (i. " LETNIK VI. Nisem brezpagoj en pristaš Spengler j eve aritmetično '^pobarvane 'večerne zarje zapadnega sveta, toda vidim, da so naše današnje politike, naši socialni in gospodarski sistemi, naše filozofije in umetnosti, načini našega individualnega življenja povečini prikrojeni tako, kakor da nas hočejo zvoditi po čim bolj mučni poti do prepada. To so uspehi moškega vladanja na svetu, posledice njegovega hladno razumskega in egoističnoga napora za dosego znosnega življenja. Manjka mu one spontanosti, one iz čustvene potrebe altruistične primesi, brez katere višje življenje ni mogoče in o kateri pravijo, da je svojstvo ženske narave in njenih dejanj. Naj pa nihče ne misli, da sem hotel s temi trditvami zvrniti vso krivdo za današnje polomljeno življenje na moški svet in da odrekam, temu pravico do nadaljnjega urejevanja stvari. Isto toliko krivde kolikor na moških — in morda še več — teži na ženskah, ki privzgajajo moškim kot matere prve in za vse življenje odločilne lastnosti in ki jim tudi kot žene usmerjajo ton v zasebnem in javnem življenju. Možje so storili do danes, kar so s svojimi .temeljnimi-lastnostmi mogli; storili pa niso tega, česar jim ženske iz specifike svojih duš niso znale vcepiti. S temi dejstvi pred očmi ni težko zaključiti, kakšiia je naloga ženske v zasebnem in javnem življenju. Ne izenačenje njenega stremljenja in značaja s stremljenjem in značajem moškega, temreeč dopolnjevanje moškega delovanja na podstati čustvenosti in spontane duševne plemenitosti, ki moškemu manjka. ip s, ^ En rod mater se bo moral žrtvovati, da vcepi v svoje otroke tisto silno ljubezen do človeštva, ki jih veže z otrokom in otroka ž njimi. En rod' zena se bo moral potruditi, da bo vplival s svojimi lastnostmi na lastnosti moža. To je delež ženskega spola pri uresničevanju nove družbe. To je njfe-gov delež za uresničenje lastnih emancipacij skih smotrov. In to ni težak delež. Samo: ženske bi morale vedeti, kako malo je treba, da prikrojijo moškega po svoji podobi. Na slabo stran zelo malo. Toda na dobro stran (če ni že popolnoma pokvarjen ali bebec) tudi zelo malo, ^ » j:< Šele nova družba bo lahko uredila vprašanje posebnih zahtev, ki jih ima ženska v življenju, in zopet posebnih, ki jih ima moški. Današnji sistem pili žensko, da se udejstvuje v delokrogih, ki niso primerni niti njenemu telesnemu niti njenemu duševnemu ustrojstvu, Naj^ usodnejša napaka po emancipaciji stremeče žene pa je ta, da se temu sistemu ■vdaja in da se odpoveduje onemu delokrogu, za katerega je po naravi poklicana. , LETNIK VI._2ENSKI SVET štev. 6. . STRAnIs?? Morda smo moški v tem oziru preveč konservativni, dejstvo pa je, da razumemo žensko najbolj kot mater in ženo, pri delu v lastni družini! Razumemo in priznavamo jo isto tako v vseh opravilih, ki imajo isti eticm pomen kakor ta poklic ali ki je zanj ne degenerirajo. Kot zdravnico, kot delavko pri lahkih ročnih delih, kot uradnico, učiteljico... Toda ženska kot težakinja, v tovarni, v rudokopu, kot konkurentinja moškemu pri težkem telesnem delu, pole^ tega v ulogi zniževateljice plač in krumirke: Ne! Pravim, da ni nobeno feministično ali kakršno koli gibanje solda Vredno, če zmore mirno strpeti, da se ženska v teh poklicih upropašča in da upropašča obenem pokolenja, ki bodo iž nje. Toda danes se dogaja že to, da posveča svojo fizično moč — vojaški s užbi. In lani ,sem bral, da je bila med 59 konkurenti za razpisano rabelj-sko mesto tudi ena ženska! Tu se vsako razumevanje preneha, izgovor s socialno bedo pa velja prav toliko kakor v slučaju prostitucije. Noben sistem m niti naj^slabši ne more ponosnega človeka prisiliti, da bi si iskal kruha v poslih, ki ga moralno ponižujejo, N B.: Ne verjamem, kar sem bral nekoč v nekem ženskem listu: da sta . izhodišče prostituciji v prvi vrsti beda in moška brutalnost. Jaz jo smatram najprvo za slučaj patologične duševnosti v ženski, ki se more s tem poslom sprijazniti, potem ne pride dolgo časa nič in šele na koncu vpliva neka, socialna beda in moška brutalnost. Niti ne verjamem, da se da razumeti z izgovorom; nezavednost. Vsaka ženska, ki prodaja svoje' telo, se dobro zaveda, da ne dela prav, kakor vsak moški, ki ga kupuje. i udi s cinizmom se ta zavest ne da udušiti, * Mož je v življenju to (ali bi vsaj moral biti), kar se imenuje realnost; ženska ima (ali bi morala imeti) v osebnem Irakor družbenem pogledu tisto ulogo, ki je odločena umetnosti. V realnosti je življenj«; toda v umetnosti je zmisel življenja. To je diferenciacija spolov, ki je ne sme uničiti nobena tendenca in za vol,o katere bi bilo treba odpraviti vsak družbeni sistem, ki je naperjen proti njej. _ Nova družba je uresničenje te diferenciacije; uresničenje nove družbe le odvisno od dela vsake posamezne žene na sebi kakor od dela vsakega posameznega moža na sebi, v tem znamenju, preko vseh socialnih položajev m ovir. Samo tako; ali pa zaprimo hišo in se odpovejmo idealu neke boljše bodočnosti na temelju pravice, resnice, dobrote in lepote. IZVESTI A Po Ženskem svetu. ANTONIJI SLAVIKOVl predsednici «.tenkega dobrodelnega udruženja» v Trstu, je bih 1. maja t. L 60 let. Ta dan je ^dal vsem njenim prijateljem in sodelavkam povod, da so se s posebnim priznanjem spomnili obilnega njenega iivljen-skega truda ter ji prisrčno čestitali. Dolgo pred vojno se je začelo javno delo gospe • Slavikove, stopnjevalo se je med vojno, ko je bila njena materinska roka in beseda edina toFažba ranjenim vojakom po bolnišnicah, višek pa je doseglo po vojni, ko se je je z največjo vnemo zavzemala za gmotno pomoč sirotam in vdovam ter za kulturno povzdigo naše žene. Kljub nepopisnim bridkostim v družini je njena duša ohranila moč, da z vso požrtvovalnostjo in bodrostjo neomajno vrši težke socialne in kulturne dolžnosti slovenske izobraženke. Mednarodna razstava tiska se vrši od maja do oktobra t. 1, v Kolnu. Ženski oddelek vodita članici nemškega drž, zbora dr, Gertru-da Baumerjeva in ga. Veberjeva, Razstave se udeleže tudi jugoslovenske žene s svojimi ženskimi časopisi, brošurami in knjigami, ki razpravljajo o delu žen. Izreden uspeh angleške arhitektke. Pri natečaju za novo Shakespearjevo gledališče v pesnikovem rojstnem kraju Strtiord-on Avo-nu je med 75 moškimi tekmovalci s soglasnim pritrdilom dobila prvo nagrado 29 letna arhitektka Elizabeta Scottova, Visoko šolo za modo otvorijo v Berlinu v zvezi z umetno obrtno akademijo. Predpogoj za. sprejem na to visoko šolo bo obsežna šolska naobrazba in pa tehnično, v praktičnem uku doseženo znanje, Prva profesorica na univerzi v JugoslavitL Dr, Ksenija Atanasijeviceva je bila v aprilu imenovana kot prva žena za izredno profesorico na filozofski fakulteti v Beogradu. Roj, I, 1894, je bila pred vojno pisateljica ter se je mnogo bavila z glasbo. Filozofijo je študirala v Beogradu, Ženevi in Parizu, Za svoj specijalni študij si je izbrala zgodovino filozofije. Spisala je doslej 45 velikih zgodo-vinsko-filozofskih 'Spisov deloma v srbščini deloma v francoskem jeziku ter celo vrsto krajših študij, referatov, kritik, črtic in prevodov. Dvajsetletnica «Kola srpskih , cestara». Najvažnejše in najstarejše srbsko žensko društvo je slavilo minuli mesec svoj jubilej. Pred dvajsetimi leti je bila vsa južna Srbija še pod turškim robstvom. Akad, -slikarica Nadežda Perovičeva in sedanaja društvena podpredsednica Delfa Ivanićeva sta prvi dali pobudo za ustanovitev ženskega udruženja, katerega namen naj bi bil, pomagali bednim rojakom pod" Turki. Pozneje je diju-Štvo razširilo svo' delokrog, posredno »n neposredno se je po svojih članicah udeleževalo osvobojevalnega pokreta na Balkanu do svetovne vojne- Potem pa je ustanovilo zavod za invalide, za vojne sirote, dom za študentke. Pomagalo je s podporami v blagu, denarju in z delovnimi moČmi, kadarkoli in kjerkoli je zahtevala potreba. «Kolo^ še danes vrši svoje človekoljubno in materinsko delo. Poleg tega pa je bilo od vsega svojega početka važen kulturni činitelj. Zbiranje narodnega veziva in izdajanja koledarja «Vardar» sta njegova najvažnejša Čina, Po voiini je dobilo društvo lepo števdio po-sestrinskih udruženj širom države. Ob dvajsetpetletnici so mu čestitala-mnogobrojna društva in javni predstavniki. Kralj je ob tej priliki podelil društvu in poedjnim odbornicam častna odlikovanja, med temi tudi. našim TČitateljicam znani dobrotvorki ge. Mirki Grujićevi in Delfi Ivanić e vi. Materinski dan v Jugoslaviji. Začetkom maja so ga praznovali, V zasebnih sobah in na javnih odrih so izkazali materi čast z de-klamacijami, govori in si. «Ženski Pokret», glavno žensko glasilo v državi, pa je letos vzel pomen materinskega dne z globlje LETNIK VI. ŽENSKI SVET žtev. (3. stran 189. strani in je s temeljitimi članki osvetlil žalosten položaj matere v javnem in političnem življenju ter pokazal, kako je zaščita materinstva nujno potrebna, kajti «problem materinstva jo centralni problem za zdravo in sveže življenje vsakega naroda,»' Letošnjo «materinsko številko» Ženskega Pokreta bi pač morala citati sleherna ženska. Kolektivna razstava Ivane Kobilce. 12, maja t, 1, je bila v Ljubljani slavnostno otvorjena v Jakopičevem pavil)onu posmrtna kolektivna razstava slik Ivane Kobilce, ki jo je priredila Narodna galerija kot svojo 14. razstavo. Razstava je otvoril predsednik Narodne- galerije, g, Ivan Zorman, ki je na kratko orisal umetniško življenje velike slovenske žene, Ivane Kobilce, ki ima celo v zgodovini svetovne umetnosti le malo enakovrednih tovarišic. Nato je predsednica damskega pokroviteljskega odbora razstave, ga, Franja Tavčarjeva, povdarila pomen Ivane Kobilce za slovensko ženstvo. Svečani otvoritvi so prisostvovali zastopniki slovenske javnosti in zlasti mnogoštevilne za.stopnice slovenskega ženstva. Katalog, ki ga je uredil dr, France Mesesnel, vsebuje 196 del pokojne umetnice od početka njenega umetniškega delovanja do smrti. Mnogo slik Kobilce iz dobe bivanja v Parizu, Berlinu in drugod, pa ni razstavljenih, Vendar že razstavljena dela pričajo o izredni prednosti in resnem umetniškem hotenju Ivane Kobilce, marsikatere bolezni. Zato je tudi toliko umetno hranjenih otrok bolnih ali celo umrü, če doječa mati pazi na čistobo in na pravilno toploto deteta, se ji ni treba bati, da b: obolelo, dokler ga dop. Umevno je, da sc pri tem tslcscc utrdi in cia je tudi pozneje odporno proti boleznim, Če pa mali res ne more Gama dojiti, mora biti silno pr..vidna pri ravnanju z mlekom. Kako napravi otroku obkladek. Kuhaj 60—7(1 gramov ovsene kaše z enako množino vode,^ da postane gost močnik, potem ga raztegni z žlico na platneno krpo (ruto), katero zložiš skupaj kakor pismo. Mesto ovsene kaše se vzame lahko tudi laneno seme, toda to ni tako priporočljivo, ker se lepo ne zgosti in kožo preveč razdraži. Predno deneš oblog na otrokovo telesce, moraš poskusiti na lastnem licu, če ni prevroč, kajti drugače lahko opečeš otroka. Kožo, kamor položiš oblog, moraš dobro umiti, obrisati s suho krpo ter nato namazati ž borovo vazelino. Ko ima otrok oblog, je treba pripravki drugega, in ga nogreti ali držati na gorkem, da se ne shladi. Ako nimaš posebne priprave za to, r ostavi na dva lonca z vročo vodo na štedilniku ali ognijšču 3 ali 4 palčke, ali pa nože, žlice v mali razdalji. Na te postavi oblog, pa se bo lepo segrel. Tudi koruzno moko in gris lahko vzameš za obkladek. Higijena. Materinstvo. Mleko v dečji prehrani. Mleko je izloček IZ posebne žleze in je neobhodno potrebno otroku takoj potem, ko se pretrga organska zveza med njim in mater;o. Zato je edino materino mleko sposobno, da poda dojenčku vse tiste sestavine, ki jih pogreša njegovo telesce takoj po rojstvu. Kakor je za telička le kravje mleko, za vsakega mladiča le mleko njegove matere-živali, tako tudi za otroka pravilno le materino mleko. Vsako bitje ise najlepše razvija le tedaj, če vživa mleko, ki mu ga je narava sama določila, Vsako mleko je namreč drugače sestavljeno; vsako ima v sebi beljakovino, mast, sladkor, soli in vitamine, toda vsako v drugačnem, razmerju. Tako ima žensko mleko več sladkorja kakor kravje, kravje pa več maščobe. Če hranimo doječka z živalskim mlekom, ga moramo razrrd-^it' mu dodati sladkorja. Ali -dobilo to mleko one moči, ki jo ima materino, Da ga more otroški želodček prebaviti, mora premagati marsikatero težavo, ■ar ie seveda njegovemu razvoju v škodo. Žensko mleko vsebuje tudi strupe, ki uničujejo druge strupe in s tem obvarujejo dete Potenje so smatrali že naši stari ljudje za prvo pomoč pri kašlju, nahodu in trganju. Nekateri človek ss lahko hitro spoti, drugemu ne pomagajo ne čaji, ne obkladki, ne odeja. Takim pomagaš s tem, da prideneš čaju 1 ali 2 grama salicilno kislega natrija ali pa 1 g aspirina. Navadno zadostuje že pol grama. Kol čiaji za potenje «o znani: vroča limonada, bezgovo in lipovo cvetje (to še bolj učinkuje, če mu primešamo šentjan-ževih rož ali rmana), pa tudi kamelice. Bolnik naj pije vroč čaj v postelji, potem se dobro pokrije od vseh strani in leži mirno kaki dve uri. Nikakor ni prav, da leži bolnik celo noč v prepotenem perilu, ker se lahko prehladi. Mokra obleka se na človeku pari, pri tem jemlje telesu toploto in telo se prehladi. Soba, v kateri se bolnik poli, mora biti topla. Ko se je dovolj pre-potil, se hitro preobleče, ali to sveže perilo mora biti pogreto, Krčne žile zdravijo in odpravljajo sedaj na nov način. Prej so jih operirali s tem, da 60 jih globoko podvezovali ali pa so jih zdravili z magnetizmom, toda izdatnega uspeha ni bilo. Sedaj pa vbrizgavajo v krčne žile posebne injekcije, s katerimi žila otrdi in postane kakor vrvica, kar se po par mesecih zopet izgubi in ostane normalna žila. Vsak teden zdravijo tako po eno žilo, dokler niso vse odpravljene. STRAN 190._ŽENSKI SVET štev,. 6. LETINIK VI. Kuhinja. p» ves čas mešaj. Nalo odstavi pri- Zelonjava. Sadje, solato, zelenjavo sploh m^SVvVkfteri" nafbodo^'^f smatraj, nepoučeni ljudje, za nJalovreL^e, in 5 dk^'oret^vih" idre°t dotenf^err: nepo rebne ,ed,, ces da nimajo n.č v sebi, nih. To zmes namazi na oblat po" prsta na da doveka samo .ženejo, m da so sploh debelo ter z drugim oblatom pokrii n^olf bol| za otroke m za gospodo, ki je že vsega ko obteži s kakn ^ poKnj nekoli- drugega .ita. Res, da nima solatk posebnih drugega dne Potem ratSir^''" redilnih snovi in človek se po sami zele- koščke! poljubne njavi n-5 odebeli. Ima pa v sebi mnogo ta- t + • i t kih sestavin, sokov in soli, ki so potrebni, . .komplicirano ter treba pa- da se druga hrana dobro prebavi, da se v ^ ,i»l1f T prebavilih tvorijo potrebne sline in da se ■ surovega masla okrepi kri in kosti. Te snovi so telesu isto- ° , presejamega sladkorja, 4 rume- tako potrebne kakor močnate, jajčne in S , " ] prašek mešaj % ure. mesne jedi, katere pravzaprav dopolnjujejo, „^'f™ f/^afl polagoma 12 žlic toplega Učenjaki y-m pravijo vitamini, to so snovi, J? kg presejane moke in naposled ki dajo telesu moč, da se poživi, se dobro iz 4 beljakov. Speci torto v obodu, počuti in raste. Koliko ljudi vživa tečno iz- ^ P'^^ezi, pomaži spodnjo polovico datno hrano, pa so vendar slabotni ali celo "" marmelado, položi nanjo zopet gornjo bolni. Večinoma zato, ker imajo njih jedi 'e' >" P°"hu še potresi s slad- premalo zelenjave, pa se v organizmu ne ... . c, , . , . , morejo razkrojiti in ne zaležsjo dovolj. Ce ■ , Žovedini. Skuhaj nekaj lepih gob dajejo kuhari.;e na mizo poleg okusnih .P'^^ganje iz masti, mesnih jedi in poleg suhih žgancev in cmo- ™oke . "ezane čebule m petršilja, Mesto kov še ,solato ali zel'e, nam zelenjava ne P®*"'.'« vzames lahko tudi zeleno. Zalij tekne lo zato, ker v ustih hrano razredči in Sot's « "alo povri. nam zbudi tek, nego tadi zato-, ker jo naše kocke zrezanega krom- telo potrebuje, da more z nje pomočjo uve- P P"'. ™l«n, dodaj malo majarona, Ijaviti tudi one snovi, ki so v mesu in moki. f^'raja popra m s sol,o -strtega česna; po-fiazumna kuharica postavi na mizo h kosilu If.™ ° .f ™ nazadnje izboljšaj okus še -z in večerji tudi zelenjavo in po možnosti še v? t™®'.^"'^-, sadje. Pomniti pa mora, da vsaka zelenjava pri kuhanju izgubi na svoji hranilni vred- ^ko navodilo, danes dodajamo še drugo: nosti, Po starem so zelenjavo toliko kuhali ^ ^^ '7''?, cesenj 1 ^ kg sladkorja, ali dušili, da je izgubila svojo pravo barvo in bila popolnoma mehka. Da je izgubila Cesnjam izločimo peške; sladkor duh po .surovini,, so še prvo vodo odlivali z vodo, da se izčisti, pridenemo in jo zalivali s čisto vodo. Pred kuhanjem zhjemo na^ češnje. Kuhamo pri- so jo še dolgo namakali v mrzli vodi. Danda- f®"'®"' ^o odjtavnno, prilijemo nes ne kuhamo več tako; po mnenju zdravni- Premešamo in denemo v kozarce, kov je hrana tem manj vredna, čim bolj jo '"""'"I skuhamo tudi cesplje, ki jih pa prej namakamo in kuhamo. Če bi mogel naš že- P.0Pa"mo m olupimo ter jim seveda izlo-lodec prebavljati, bi nam zelenjava najbolj """J" f' , . „ zalegla, ako bi jo vživali svežo, čim iolj polmesci. Prese,a, K kg lepe pa j.e želode; občutljiv, tem težje prebav^ ? katero v MV', malo kuhana živila, s tem je pa seveda 'oncku dobro zvrkl,as z 2 žlicama mlačnega telo na izgubi za one vitamine, ki so se pri ^ dkg droži. Postavi na gorko, da kuhi uničili. Kdor le more, naj vživa malo ^o vzide, vlij kvas v ostalo preüe- kuhano zelenjavo, surovo solato in surovo ^ še 10 dkg raz- sadje. Kuharica pa naj zelenjavo izpira le t°Pl|enega masla, 10 dkg sladkorne -sipe, 4 toliko, kolikor je potrebno radi snage; kuha "menake m sneg iz i beI,akov. Prideni za naj jo malo in jo raje seseklja, vode naj ne ™ "»se dobro utepaj vsaj ne odliva, nego naj jo uporabi za zalivanje, i""-, stepeno testo ijokrij m postavi na prežganje in sL, ker je baš v vodi raztoplje- stresi na ploh nih mnogo rastlinskih in rudninskih snovi. If ".^^^Ija, za približno H prsta na debelo, ki so bile v zelenjavi, 'o krofov obod, katerega vsaki- krat vtakneš v moko, da se ne prime testa, «Turäkl med» (mandorlato). Mešaj na ter izreži okrogle ploščice. Na sredo vsake toplem prostoru, da dobro naraste, 10 dkg ploščice položi kupček oslajenih jagod. Ob medu, 10 dkg stolčenega sladkorja. Potem robu namaži vsako ploščico z beljakom ter prideni od 3 beljakov trd sneg in še 12 dkg nato vpogni vsako čez pol, da dobi obliko sladkorja ter postavi na štedilnik v vročo polmeseca. Priti^sni nato s krofovim obodom vodo, da se ugreje in postane gosto) med robove in razvrsti pecivo na namazan pe- LETNIK VI. ŽENSKI SVET- štev. 6. STRAN 191. kač ter postavi zopet na toplo. Ko polme-seci vzidejio, jih pomaži po vrhu z jajcem, položi jih v namazan pekač ter speci v ne-prevroči peči. Pečene razvnsti na primeren podstavek, posuj jih s sladkorno sipo in serviraj tople ali mrzle k čaju ali likerjem. Namesto jagod deneš lahko v sredino kroga kak drug sad (oslajene maline ali ri-bizel) ali pia kakšno marmelado, zlasti v zimskem času, ko nedoistaje svežega sadja. —d— Jetrni cmoki. Jetra imajo v sebi posebne snovi, ki ugodno vplivajo na sestavo krvi. Nemški zdravniki pravijo, da bi moral po-se.bno slaboten človek vživati čim več jeter, bodisi govejih ali svinjskih. Čudno je, da jih otroci, katerim so jetra najbolj potrebna ne jedo radi. Ako pa jetra nastrgamo m jih uporabimo v rižotu ali v cmoldh, se jetrni okus tako ne čuti. Gmoke delamo takole; Košček jeter prav drobno sesekljaj; najbolje je, da jih postrgaš od kožice. Nato namoči v mleku zrezan kos kruha ali drob-tme, pa mora biti precej o.suhlo. Prideni še koscek surovega masla, malo zrezanega pe-tersilia, (lahko tudi majarona ali popra), ma-o moke in zmešaj. Mestoi mleka pa ubiješ lahko tudi jajce. Iz testa izobliči za oreh velike cmoke ali pa jih zajemaj z žličko in zakuhava] v vrelo juho. Malinovec. Za vsak kg malin denemo ku-hat_ 1 kg sladkorja z % I vode in ko je iz-ciscen, pridenemo maline in jih kuhamo sedem minut., Pridenemo 1 gr salicila in precedimo skozi ful v steklenice. ^ V tulu ostanejo stlačene maline, ki jih lahko uporabimo se enkrat na isti način. Drugi malinovec seveda ni tako dober lin ga je treba uporabiti naiprej. Prvi oa je izvrsten m se drz: dolgo in ima radi hitre priprave krasen duh m okus. Steklenica morajo biti, kakor pn vseh takih pijačah, dobro zama-sene. Gospodinjstvo. Iztrepavanje preprog in pregrinjal, V teh kosih se nabira mnogo prahu, posebno v preprogah, kamor ga zanašamo s čevlji. Ko rh jemljemo s tal ali s pohištva, jih prepog-nimo ah zavijmo prav počasi, da se prah ne dvigne iz n;ih. Pri tem poslu si zavežemo glavo, oblečemo se predpajsnik ali kaj drugega,_ kar SI potem slečemo, usta pa držimo ves cas zaprta. Kadar iztepavamo ali iztre-pavamo, moramo držati glavo kolikor mogoče v stran in po možnosti zapreti oči. ugodilo se je že, da so služkinje dobile nevarne očesne ali nosne bolezni baš s prahom, ki «o ga iztrkavale in jim je prišel v dotiko s sluznicami. Saj vemo, da so v f?! -u I P^^-^^nih pljunkih in drugih izločkih bacih, katere z zrakom vdihavamo a 1 sprejemamo v nosne ali očesne sluznice ali pa v kri, če imamo na roki ali na licu kako ranico. Sobarice po hotelih morajo biti posebno previdne pri pospravljanju, ker imajo tu)e osebe lahko marsikatero bolezen, ki se lahko naleze pri pospravljanju. Umevno je, da ne smemo po takem delu z neumitimi rokami ne prijemati jedi ne jemati otroka v naročje. Zato je dobro, da se tako, umijemo tudi po licu, si odvežemo prašno ruto in slečemo delovno obleko, katero imejmo samo za pospravljanje. Čiščenje umivalnikov. V lavorjih in po mramornatih ploščah se rada nabira nesnaga od mila, prahu in tolšče, kar je težko oprati, Ce kanemo na madež kapljico ben-cina se madež raztopi, in robček, ki je ostal od mila, se z lahkoto omije. Lijake pomivajo nekatere kuharice s petrolejem, kj jako tepo očisti madeže in pobeli stene. Da se duh po petroleju izgubi, polij lijak z vročo vodo. l^čes po stanovanjih se izdatno odpravlia male beze od te tekočine, ki ima tudi to svojstvo da pusti po predmetih duh leta m leta ter smo zato brez skrbi, da bi se mrčes zopet zaredil. Poleg tega pa je kar-bolna kislina tudi dobra za pohištvo, ga s^bt'odporntt.'^ Oljnate barve odpraviš iz svilene obleke, ce Iiitro deneš nanje hruhovo sredico, ki popije ol,e Ako je madež star, ga najprej namoči s toplo vodo. Dobro je tudi, če kaneš na krjDico malo bencina in drgneš po madežu. ,Ne smeš pa vliti bencina kar na ma-dez, ker je marsikatero blago tako, da pusti okoli madeža kolobar. Književnost in umetnost «Žensky Obzor» je pač najlepši ženski rnL'^^T J Urejuje ga Ana Zieglose- Lr ? dvajsettretje leto, vedno v isti obliki, toda vsebinsko vedno lepši. Poleg ras lepah literarnih sestavkov prinaša zanimive članke iz ženskega življenja. Največje vrednosti- je drugi del, ki vsebu-e kritičen pregled iz vseh panog češkega in inozemskega ženskega udejstvovanja. Za nas je posebno zanimiva IV. številka letošnjega letnika, ki ima tudi prevode iz jugoslovaL ske ženske literature (Zdenka Markovieeva m Jela Spiridonović-Savičeva) ter podrob-na porocnla o ženskem pokretu v vseh slovanskih deželah. Naročnina znaša Kč 28 m se naroča v upravi lista, Praha - Vino-hrady Rlpska 3, II. p. _ čitateljicam ga pra-v toplo priporočamo. Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala: Jaroslava Haška: Postolovščine dobrega vojaka švejka v svetovni vojni. Cena Din. 46—, vez. Din. 56.—, šiban 192. ŽENSKI SVET štav. C. letnik vi. Delo je prevedeno na mnoge svetovne jezike, uprizorjeno po odrih in filmih, V hu-morni, satirični in priprosti obliki jasno slika pisatelj dobo svetovne vojne. Album slovenskih književiukov. Uredil d r. Janko Šlebin^er. Četverka 139 strani v bakrotisku in XXlX strani teksta. — Pred nami je monumentalno delo, kakršnega smo do sedaj pogrešali na domačem knjižnem trgu in s kakršnim se morejo ponašati le veliki narodi. Razkošno opremljen album nam dostojno predstavlja 267 mož, ki so od početka književnosti pa do današnjih dni kakorkoli pomagali graditi našo prosveto. Najnujnejša življenjepisna in literarna pojasnila k slikam so združena v abeccdn. kazalu, kjer je običajno zabeležen ludi glavni vir za življenjepis dotičnega pisatelja. Omikana rodbina ga bo s ponosom položila na svojo mizo. Broširana knjiga Din. 150.—, vezana Din. 180. —, Album toplo priporočamo. Album toplo priporočamo. Dušanove uganke. Naša sotrudnica M a-rijana Želje znova - Kok al j je izdala zvezček prisrčnih otroških ugank, F. S. Stiplovšek pa jim je pristavil rešitev v obliki zelo ličnih in otroški duši lahko umevnih ilustracij. «Uganke» nimajo visokega literarnega namena. Avtorica dojem-Ije s spomladne zemlje duhovne momente, iih doživlja v svoji materioski notranjosti ter jih daje sinčku v priprosti vezani obliki in v tonu, ki se prilega mali dečji dušici. Knjiga se dobi v knjigarnah po Din, 10.—, v Trstu pri Stoki pa po L 4.—. O lepem vedenju. v revanžo povabiti na večerjo od svoje strani je obvezno zgolj za poročence, ne pa za samce. Gospodinfi lahko čestil^ k lepi prireditvi, brezokusno pa je o povabljencih, njih oblekah ali celo o njih ponašanju omalova-ževalno namigavati gospodinji. Če se primeri pri prireditvi kaj neprijetnega, obžalovanja vredaega aH ni bila prireditev zadostno organizirana, ne namigavajj o tem nasproti drugim, še manj pa nasproti gospodinji. Vsaka oseba, ki je bila med preteklim letom kam povabljena na obed ali večerjo, mora napraviti gospodiriji novoletni obisk in ji obenem izročiti cvetlice ali bonboniero. Zahvalni obisk se napravi tudi ob vsakem novem letu zdravniku in se ob tej priliki izroči honorar, 14', Posamezni obiski. Pri obiskih, ki se vrše izven «žur-fiksa», lahko gospod obdrži na sebi plašč in palico v roki, seveda če Tli plašč od dežja moker. Ako gospoda ni doma, oddaš svojo vizitko in napram služkinji obžaluješ njih odsotnost. V principu ne delaj obiska izven določenega dne. Riskiraš, da boš slabo sprejet ali pa da boš veljal za indiskretnega. Ne delaj .poslovnih obiskov z;utraj ali ^^ploh dopoldne! Ako prideš na obisk slučajno med obedom in si pozvan prisesti, se ne brani, toda ne ostajaj predolgo in ne motri vsebine skled in krožnikov. PREDSTAVLJANJE Predstavljanje omogoča medsebojno spoznanje, zbližuje ljudi in pospešuje živahnost konverzacije. Nekateri ljudje zlorabljajo predstavljanje. Kar brez vzroka predstavljajo vse vprek, ljudi, katere sami komaj dodobra poznajo in katere so sami komaj spoznali po naključju. Ni treba, n, pr. predstaviti na ulici osebe, katero spremljamo, znancu, ki ga srečamo in se isamo za trenutek ustavimo. Predstavljamo moškega ženski, mlajšega starejšemu, povprečne odličnim. Predstavi torej goispoda dami, mlajšega gospoda starčku, nikdar pa ne obratno. N. pr. «Dovolite^ gospa, da vara predstavim gospoda Novaka, ki je...» itd. Hkrati imenujemo gospodov naslov ali poklic, da vzbudimo pri dami ali starčku pozornost za predstavljeno osebo. Kadar koga predstavljaš dami, ni neobhodno potrebno, da imenuješ čin predstavljene oisebe, Ni na mestu motivirati predstavljanje, ker ta akt nima drugih vzrokov, kot omogočiti konverzacijo in zbrani družbi pomagati do živahnosti. Znati se mora spretno predstavljati, ker je predstavljanje večkrat povod pričetka koristnih odnošajev. N. pr.: Pri plesni prireditvi gospodinja predstavi jgospoda dami: «Predstavim vam gospoda Novaka, izvrstnega pleisalca!» Tako predstavljanje je zelo primerno, ker se takoj nato lahko prične konverzacija, morebiti na naslednji način: «Vi torej mnogo plešete, gospod?» itd. Umevno pa je, da se politik, ki predstavlja svojega protežiranca ministru, ne bo omejil na lakonično formulo predstavljanja, ampak se bo nasprotno potrudil pri predstavljanju omeniti vse njegove naslove in zasluge, da mu pridobi na prvi mah naklonjenost ministra. Dama seznani dve svou prijateljici med seboj na sledeči način; Obrnjena proti starejši pokaže na mlajšo in reče: «Predstavljam vam mojo prijateljico gospo Novakovo.» Ko se obrne proti gospe Novakovi, pristavi medtem, ko diskretno pokaže nai prvo osebo; «Gospa Tratnikova.» (Dalje prih.). ^□□□□□□□□□□□□□aaapnonnDDDODöPaDDDQDC GRADSKA ŠTEDIONICA Ljubljana - Prešernova ulica Telefon 16. — Ustanowliena I; 1889 — Poštni iek tO.533. Sianje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev. — Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor luđi na tekoči račun, in sicer proli najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. - Jamstvo . za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod? ker jamči zanje poleg lastnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnlh, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naäi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke najveS v naSi hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ÖD lEKlEHE ŽIVCE zahteva naša doba. Zato si jih ne smemo kvariti še s pravo kavo, ker potem morajo odpovedati. === UŽIVAJMO RAJir ž I KO I == Varujmo vsaj našo deco pred nervoznostjoll semena zeleniadi in cvetlic (zelenjadna seniena so iz Erfurta, cvctlična pa iž Pariza) dobite jih Ic pri moji tvrdki. Odjemalcem, ki naročijo za najmanj 20 lir, dajem praktično vrtnarsko knjižico, ki sem jo sam izdal in napisal, zastonj. Imam v zalogi tudi gomolje lilij, gladijol, raznih begonij, glok-sinij, dalij, kane in tuberoz. Zahtevajte cenik, ki se Vam pošlje brezplačno., — „VINOAGRARIA", Gorica. Piazza della Vittoria štev, 4. JUST UŠA), lastnik, ■■nnanHHMafHHMaHHHnaaHHmiBMnBaiBMHB^ Pcätiüna plačana v ßotovini. ♦ I V.V z t : ordinira dopoldne v POSTOJNI v Kutinovi hiši ooDoldne v ŠT. PETRU PORTABLE Neoblindiin potreben v vsaki hiäl. Najboljši spremljevalec na potovanju,-zelo praktijen v vlaku In na parniku. Opremljen s tipkami -za slovensko pisavo. Tehfi žetrti-no in slane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko iz-vräijje isto delo. —Zahtevajte ponudbo s ceniki. PlaJline olajääve. C. A. MGHO!flCH, Trst Tfia MRZZINI 17 U. dr. D. Sardoč specijalist za ustne Irt labna balasnl psrfskcianiran na dunajski kliniki ordMira V Trstu Via San Lazzaro 23, II. nadslropje (zraven kavarne »Roma«) od s—12 in od 3—7.