Anton Puščavnik, Kovski Vrh 5, avtor Pavle ali Štefan Šubic, 2. polovica19. st. Foto: Bernarda Jesenko Filipič, 17. 2. 2013 Freska na hiši Žabja vas 11, pripisana Janezu Antonu Tušku, 2. polovica18. st. Foto: Bernarda Jesenko Filipič, 8. 8. 2013 FRESKE NA PROFANIH OBJEKTIH V OSREDNJEM DELU POLJANSKE DOLINE 144 Freska in stenske poslikave Zakaj se včasih uporablja izraz freska, včasih pa stenska poslikava? Različne izraze uporabljamo, ker gre za različne tehnologije slikanja. Freska je slikarska tehnika, pri kateri se poslikava naslika neposredno na sveži apneni omet (pesek, voda in gašeno apno) v tako imenovani tehniki alfresco. Za barvilo se uporabljajo naravni pigmenti, za vezivo pa apnena voda. Ker je poslikava naslikana na svež, še moker omet, se barvna plast posuši hkrati z ometom, pri tem pa zaradi kemične reakcije - kalcinacije postane del ometa. Freska je v primeru ugodnih razmer, ko omet ni izpostavljen prekomerni vlagi ali sončni svetlobi, domala večna. Freska je bila največkrat uporabljena in najbolj tehnološko dodelana v srednjem veku, ko je bila v tej tehniki poslikana večina cerkva v Sloveniji. Pozneje se je razvilo še nekaj tehnoloških različic fresko slikanja, npr. na sveži apneni belež, na 'suh omet' (secco), ... a so slabše obstojne. Danes se fresko tehnologija redko uporablja, obvladajo jo le redki slikarji, saj je to slikarska tehnika, ki ne dovoljuje nobene bližnjice. Razlog je verjetno tudi v tem, da mora slikar slikati na dnevno svež omet in da le malo slikarjev obvlada tehniko slikanja fresk. Tudi zidarjev, ki bi še znali narediti dober apneni omet, skoraj ni več, saj je v zidarstvu apneno tehnologijo povsem izrinila cementna tehnologija. Vse druge vrste stenskih slik, ki niso freske, lahko imenujemo stenska poslikava. Poslikave so lahko oljne, tempera, v tehniki secco ali zgrafito,2 redkeje akril. Danes so v uporabi različne 1 Hvala sodelavki dr. Mojci Tercelj Otorepec, univ. dipl. etnol. in soc. kulture, višji konservatorki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, za strokovni pregled članka in vztrajno spodbujanje, naj zapišem svoja opažanja s terena. 2 Zgrafito tehnika je tehnika strganja, opraskanja opleska ali več plasti obarvanega ometa po predlogi. tehnologije, v katerih je v večina primerih akrilno vezivo, to se pravi silikatne barve, pigmenti, ... Freske so bile s tehnološkega, v večini primerov pa tudi s slikarskega vidika, narejene zelo kakovostno. So najobstojnejša slikarska tehnika, a le pod pogojem, da niso izpostavljene preveliki vlagi v zidu ali pa površinskemu zamakanju. Ena od oblik ljudske umetnosti v preteklosti so freske na pročeljih bogatejših kmečkih stavb. Na fasade domačij so začeli v večji meri slikati figuralne motive v drugi polovici 18. stoletja. Pred tem obdobjem so bile figuralne poslikave na fasadah kmečkih objektov izjeme. Najstarejša znana freska na fasadi kmečkega objekta na Slovenskem pa je prav iz Poljanske doline, in sicer v Podvrhu 2 (par' Strgarji), naslikana med letoma 1520 in 1530 (Kolman 2011: 45 in Makarovič 1986: 64). Slikar Jernej iz Loke, ki je bil zadnji predstavnik srednjeveške slikarske tradicije, je za takratnega ključarja cerkve sv. Brikcija v Četeni Ravni na freski upodobil tri svetnike - zavetnike: sv. Miklavža, sv. Marka in sv. Florjana; danes je freska povsem zbledela. Poslikave profanih stavb V 18. stoletju so predvsem v osrednji Sloveniji, zlasti pa na Gorenjskem, Idrijskem, Tolminskem in Loškem ljudski umetniki slikali motive pretežno nabožne vsebine: stilizirane podobe svetnikov in svetnic, priprošnjikov, farnih zavetnikov ali zavetnikov takratnih naročnikov poslikav, Marijo z Jezusom, Križanega. Obrobljali so jih s preprosto ljudsko ornamentiko ter z dekorativnimi elementi: s cofi, z bordurami, letnicami, s kronogrami, z monogrami MARIA, IHS, ipd.). Naslikani so bili tako, da je mimoidoči že na prvi pogled razbral njihovo sporočilo. Stavba s fasado, ki je bila poslikana s stenskimi podobami nabožne vsebine, je imela prestižni okras in je bila simbolično izročena v božje varstvo, da bi jo varovalo pred nesrečami. Freske so vedno na kamnitih stenah, od preloma z 19. v 20. stoletje pa tudi na opečnih. 1 Fasade so bile do uvedbe cementa v malti izvedene samo iz apna, peska in vode. Tako pozidana in ometana stena je tudi edina primerna podlaga za fresko tehniko. Danes pa se še delno uporablja apnena tehnologija, a na podlagi hidratiziranega apna. Ta je slabše obstojna in ne nudi podlage za pravo fresko poslikavo. Fasade hiš so najpogosteje dekorativno poslikali s poslikavo v obliki naslikanih šivanih robov, vencev in fasadnih podstavkov, velikokrat pa tudi s posamičnimi polji s figuralnimi poslikava-mi. Da so si lastniki kmetij lahko privoščili poslikavo, so morali dobro zaslužiti bodisi s kmetijstvom ali pa z dopolnilnimi dejavnostmi (z gostinstvom, s trgovino, z raznimi obrtmi). Za estetske potrebe in likovne predstave tedanjih ljudi je imela pomembno vlogo tudi razvitost podeželskega slikarstva v bližnji okolici. Večina je bila v 18. in 19. stoletju še nepismena, zato je bila slika sredstvo neverbalnega sporočanja. Ne nazadnje je bila lepo poslikana fasada pomemben statusni simbol domačije, tako v vasi kot širšem okolju. Freske v osrednjem delu Poljanske doline - freskanti in freskarske delavnice Ena najstarejših ohranjenih figuralnih fresk na profanem objektu v Sloveniji je prav iz Poljanske doline, in sicer že omenjena freska na hiši Podvrhu 2 (par' Strgarji). Do danes se v Sloveniji na profanih objektih ni ohranilo dosti fresk, ki bi bile starejše od 250 let. Pa tudi starejših objektov, na katerih bi se pod ometi lahko nadejali še kakšne poslikave, skoraj ni več. Katera figuralna fresko poslikava na fasadah domačij v osrednjem delu Poljanske doline je naslednja najstarejša, je že težje vprašanje. Med starejšo poslikavo vsekakor sodi v fragmentih odprta, nerestavrirana poslikava, ki se nahaja v notranjih prostorih gostilne Poljane 27 (Na Vidmu). Domnevam, da gre za prizor Kristusovega rojstva, naslikanega na vzhodni steni današnje jedilnice. Ker je to gostilna z večstoletno tradicijo, je fresko morda naslikal kateri od potujočih slikarjev, ki je potoval skozi Poljansko dolino in se je na svoji poti ustavil v Poljanah. Pod beleži hiše Žabja vas 11 (par' Mačk) se kažejo tudi fragmenti starejše freske, ki po rabi barvnega pigmenta opečne in oker barve verjetno sodi v obdobje pred 19. stoletjem. Prav tako ta fasada pod beleži skriva še nekaj starejših fragmentov arhitekturnih poslikav in napis, morda histogram ob vhodnih vratih. Vemo tudi, da je Loški muzej leta 1986 s čelne fasade na hiši Dolenje Brdo 2 (par' Koritarji) snel fresko, vendar pa danes o vsebini prizora ne vemo nič. Hkrati je bil verjetno snet tudi histogram ali monogram. Po lokaciji in obliki snetega dela ometa domnevam, da gre verjetno za letnico, ki je tudi vse skupaj datirala, ter dve vrsti šivanih vogalov. Freska in druge poslikave so bile snete pod vodstvom pokojnega kustosa Loškega muzeja, Andreja Pavlovca, in prenesene v muzej z namenom, da bi jih zaščitili pred propadanjem. Sneti deli s fasade niso bili restavratorsko obdelani in so domnevno nerestavrirani v depoju. V drugi polovici 18. stoletja sta nastali tudi freski na hiši Dolenja Dobrava 9 (par' Janez) in druga freska na hiši Žabja vas 11 (par' Mačk). Na Dobravi je v profiliran okvir freske kot osrednji lik naslikana doprsna podoba Marije, uokvirjena z bogato okrašenim naslikanim ovalnim okvirjem. Ob straneh klečita angela -putta-i ki nosita okvir s sliko Marije, med njima pa je upodo- bljena domačija z baročno fasado in s fresko na južni čelni steni hiše. V zgornjem polkrožnem delu freske pa je Marijin monogram, obkrožen s šestimi angelskimi glavicami. Fresko bi lahko naslikal slikar Janez Anton Tušek (Štukl 1973: 150), ki je leta 1765 za bližnjo cerkev sv. Urbana nad Dolenjo Dobravo naslikal Križev pot. Druga freska par' Mačk je najverjetneje nastala v času, ko je na domačiji gospodaril Štefan Maček (1711-1793), arhivsko izpričan stavbar, sin legendarnega arhitekta Mačka -Matije Mačka (ok. 1657-1737) (Resman 2003: 85-108). Po izročilu naj bi bil doma prav v tej hiši v Žabji vasi v Poljanski dolini. Na freski je najvišje v kvadratnem naslikanem okviru, ki ga držita v roki angela -putta doprsna upodobitev Marije, ob Marijini sliki so naslikane še štiri angelske glavice. V spodnjem delu slike pod Marijo je naslikana hiša z baročno fasado, levo in desno od nje pa sta upodobljena Janez Nepomuk in sv. Štefan. Freski sta si zelo podobni in sta delo istega slikarstva veščega freskanta. Mogoče slikarja Janeza Antona Tuška, ki je na fasado cerkve sv. Križa naslikal Križev pot, v notranjosti pa leta 1767 sliko za desni stranski oltar Janeza Nepomuka in leta 1777 sliko Križanega za glavni oltar. Iz zadnje četrtine 18. stoletja je preprosta freska sv. Florjana, ki gasi gorečo cerkev, datirana z letnico 1778, naslikana je na zahodni vhodni fasadi hiše Četena Ravan 2 (par' Tavčarji) (Makaro-vič 1986: 64). S preloma 18. v 19. stoletje je verjetno tudi druga freska Marije Kraljice z Jezusom na isti fasadi (Makarovič 1986: 66), delo drugega freskanta. Obe freski sta bili pred desetletjem sneti s fasade stare hiše in ponovno nameščeni na fasado nove hiše ter bolj všečno preslikani. V bližnjem Podvrhu je na že omenjeni Strgarjevi hiši na čelni fasadi freska Marijinega kronanja, s sv. Uršulo in sv. Antonom Puščavnikom ob strani, ter Sveto trojico nad osrednjim likom. Spodaj ob freski še lahko razberemo letnico 1807. Iz iste ljudske delavnice, ki je okoli leta 1800 delovala v Bohinju, na loškem ozemlju in Cerkljanskem (Sedej 1966: 185; 1975: 73-82), je tudi ena od petih fresk na hiši Podvrh 1 (par' Lenart) z upodobitvijo sv. Martina, ki z beračem deli plašč. Prav tako so delo zgoraj omenjene freskantske delavnice tri freske, naslikane na ohranjeni steni stare hiše v Podgori 19 (par' Grogc). Na prvi freski sta naslikana sv. Helena in Gregor, papež. Na drugi freski je upodobljen prizor Križanja, z Jezusom, razbojnikoma, Marijo in Janezom Evangelistom. Na tretji freski pa sta upodobljena sv. Martin na konju, ki z beračem deli svoj plašč, in letnica 1807. Freske so dobro ohranjene in so bile pred leti restavrirane. Vseh pet omenjenih fresk ima bogate, razgibano poslikane okvire s cofi in z mrežo, volute in rastlinsko ornamentiko. Razen fresk v Podvrhu in Podgori figuralne poslikave iz 19. stoletja niso datirane in podpisane. Koliko so posamezni predstavniki podobarske rodbine Šubicev iz Hotovlje in Poljan, ki so delovali v 19. stoletju kot podobar-ji, s svojimi deli zaznamovali profane objekte, je težko določiti. 14 Vemo, da je bil Štefan Šubic (1820-1884) vešč tudi fresko tehnike, saj je leta 1871 v celoti poslikal notranjost kapele Žalostne Matere Božje pri Svetem Križu nad Srednjo vasjo. Leta 1912 jo je obnovil njegov sin Valentin Šubic (1859-1927). So pa freske o v Predmostu 3 (na Županušu) pripisane Štefanu Šubicu (Planina