C. K. pošti! ft>/3 4 5*/a davčnega temelja ali za . 14.29 22.86 3i.4:i dosed. merila. Seveda ne bo to davčno olajšanje vsled skrajšanja davčno proste dobe od 12 na 6 let 'prišlo do polnega učinka; da bo pa v korist scenjenju stanarin, je neoporečno. Preračunalo se je, da se more potom zadružne samopomoči pri stavbi hiš približno prihraniti : oj ^ c «/} ■§¥ 'E E <0 JC C «8 O 0 M 'raj* ® ra S* C ra ss cx J-c Vi CTJ C g •3 2 S. — VI 0 2 E pa tem potom ni mogel izvedeti dopisnikovega imena, je dne 25. aprila poklical vse uradnike in delavce, ki so bili tisti dan v službi, v čakalnico 11. razreda. Tam jim je na dolgo iti široko pripovedoval, da on tega nikdar ni zaslužil, da se ga vlači po časopisih ter koliko dobrega daje on že storil za uslužbence. To komedijo je ponovil tudi drugi dan, 26. aprila. Pri tem pa je g. Schneider pozabil povedati, daje vrgel 10 slovenskih delavcev domačinov na cesto in jih nadomestil z nemškimi. Obrnil se je tozadevno v Gradec, Maribor, pa tudi na 27. pešpolk v Ljubljano, naj mu da nemške podčastnike na razpolago. Nadalje ni povedal, da imajo slovenski delavci najslabša mesta, dočim uživajo nemški delavci ■— seveda morajo biti člani »Reichsbunda« — vse pravice in še kaj povrhu. Pravil pa je, da mu je sramote ni noben drug kriv kot socialni demokratje, katerim je zažugal krvavo maščevanje. Mi pa smelo trdimo, da so ga do te sramote privedli edino le njegovi neodkritosrčni svetovalci, ki jim je vse slepo verjel. Verjel je tudi uradnikom, da v redu opravljajo svojo službo, dočim bi nekateri izmed njih glede opravljanja službe spadali v zapor, ne pa na postajo. Pa o tem kasneje. 28. aprila so »Reichsbundlerji« sklicali protestni shod pri Razborška na Pragerskem. Delali so cigansko propagando za ta shod po progi proti severu in jugu. Ali glejte zlomka, niti enega udeleženca in celo sklicateljev samih ni bilo. Zvečer so naši sodrugi sklicali shod 'pri Rieglerju in so pečali z nekako »izjavo«, s katero je hotel g. Schneider sam sebe oprali, ker je to izjavo menda generalno ravnateljstvo južne železnice to zahtevalo. Obžalovanja vredno je, da se je našlo tudi nekaj organiziranih sirahopetnežev, ki so si hoteli prislužiti zlate ostroge. Eden izmed njih se je podal na Dunaj, da v uredništvu »Eisenbahnerja« opere gospoda načelnika. Da je tam dobil brco, ki jo je zaslužil, se samo ob sebi 'razume. Tudi odbor naše krajevne skupine je na svoji seji dne 20. maja t. I. sklenil pro-tiizjavo, v kateri obžaluje klečeplaztvo nekaterih »tudi« — sodrugov. Ker pa je postajenačelnik trdil, da je bila to le njegova zasebna zadeva če je popival po gostilnah in ker po njegovem mnenju nismo mogli najti drugih argumentov, da smo porabili zasebno zadevo, smo primorani, da nismo vajeni skrivati se pod zakonsko postelj in vleči na uho kaj se pod odejo godi, mu postrežemo poleg že večkrat v listu opisanih službenih zadev še z novimi službenimi dogodki. Rako opravljajo nekateri uradniki svojo službo, je razvidno iz sledečega: Uradnik * zlati* Novak je dne 24. marca t. L pustil na postajo poštni vlak št. 35, ki prihaja ob 8. uri 45 min. zvečer na Pragersko, med tem ko je na glavnem tiru stal stroj št. 429.04 ki je jemal vodo. Za slučaj, da bi strojevodja poštnega vlaka ne bil opazil na glavnem tiru stroj ogrskega poštnega vlaka ter hitro ustavil vlak, ki ga je vodil, bi se bila dogodila nezgoda podobna onej na Uherskem. Naravno je, da se kaj takega lahko pripeti, če je »zlati« Novak z drugimi in morda celo z načelnikom popival prejšnjo noč do 5. ure zjutraj. Da se do 8. ure zjutraj ni mogel naspali, je samo ob sebi umevno. Ali ni bil tisti uradnih gosp. hovak, ki je poslal so-druga Marčiča iz službe za to ker je govoril s premikati v slovenskem jeziku ? Ali bi ne bila dolžnost načelnika, da bi bil poslal takega za službo nezmožnega uradnika domov, da se naspi ? In ho bi se mu bil alkohol izkadil, bi bil morda, bolje opravljal svojo službo.' »Pravični« gospod načelnik, ste-li kaj ukrenili, da se to v bodoče ne zgodi ? Nam ni nič znano o tem. G. načelnik je poslal sodruga Bren-koviča iz službe ker ni pustil četrt ure poprej ogreti vlak. Novak, ki ima že drugi slučaj na vesti, lanskega leta pri poštnem vlaku, št. 211 in pa sedaj, pa lahko dela kar hoče. Delavce se pomeče na cesto, uradnikom pa se pomaga povsod kjer se le more. Kje je torej pravica, g. Schneider ? Kako pa naj g. Schneider kot načelnik nadzoruje izvrševanje službe, če pd sam ne opravlja svoje službe ? Tudi v tem oziru mu lahko postrežemo s sledečo štatistiko: V službi ni bil sledeče dni : Meseca januarja po ves dan : 1., 6., 21., 26.; pol dneva: 5., 7., 20., 23. Meseca februarja : 13. pol dneva, 17. cel dan. Ta mesec je bil največ izven službe. Vseh dni ne moremo našteti. Karneval je pač bil jako vesel a prinesel mu je tudi, da je moral biti pet dni bolan, ker je na plesu ponesrečil. Sploh se ga je malokdaj videlo in nekatere dni so ga kar po trije do štirje uradniki nadomestovali. Mčseca marca po cel dan : 21., 24.; po pol dneva: 20., 25., 26., 29., 30., 31. Meseca aprila po cel dan: 18., 21., 22., 23., 24.; po pol dneva: 7., 8., 9., 16.,‘ 19., 20. To pa še ni vse. Tudi uradnikom ni manjkalo dopustov, da so ložje vsi skupaj krokali. Torej gosp. načelnik, z izjavo, ki ste si jo naročili pri nekaterih Germanih in tudi uslužbencih - klečeplazcih in ki nosi 28 podpisov, niste oprali vaše črne duše, pač pa ste javnosti pokazali, da vam je zasebna čast tuj pojem. Če imate čisto vest, pojdite pred sodišče in ne stikajte za dopisniki. Saj je na koncu lista podpisan odgovorni urednik. Če imate količkaj spoštovanja do samega sebe, morate to storiti in če tega ne storite, Vam ne pripada drugega kakor pasji bič. Izvolite! Napačno varčevanje. Gospodu Lacinu, postajenačelniku v tržaški prosti luki, kaj ugaja varčevanje... na škodo uslužbencev. Znižal je število čuvajev 'od šest na štiri, ki se nahajajo sedaj v tem prijetnem položaju, da morajo čez 16 ur na dan, ne-prekidno, izvrševati svoj neprijetni in težavni posel. Prizadeti so že sporočili gospodu Lacinu, da jim je v takih razmerah nemogoče redno izvrševati svoje delo kakor je to potrebno. Ako se bo pripetila nesreča na delu, ne morejo biti zato oni odgovorni. Ali gospod Lacina se ne da prepričati. Ravnateljstvu seveda tudi kaj ugaja varčevanje te vrste. Ali če se pripeti nesreča na delu in če kak delavec pri tem zgubi življenje, kdo bo kriv ? Gospoda Lacina vse to seveda prav nič ne vznemirja. Kaj je njemu za življenje delavca ? Le za svojo lepo kariero mu gre. Vožne ugodnosti. Na drugem mestu pišemo v današnji številki o nakanah železniških uprav glede vožnih ugodnostih železniških uslužbencev, ki se jih hoče zopet prikrajšati. Medtem pa nam je ugoden veter prinesel na uredniško mizo sledečo odredbo : C. kr. železniško ministrstvo. Urad c. kr. drž. žel. za sestavljanje tarifov in obračune. Št. 8171 TAB Vsem ravnateljstvom c. kr. državnih železnic in obratnemu vodstvu v Črnovicah. G. kr se tem potom obvešča, da se pri uvrščanju dvo-osnega salonskega voza j kneza Tassilo Festetics v vlake po voznem redu za slučaj, če ni treba deliti vlaka iz tega vzroka, računa na progah c. kr. državnih železnic izjemoma le devet vožnih listkov I. razreda. Torej »izjemoma« nudi uprava državnih železnic knezu Festeticsu veliko vožno ugodnost! In takih »izjem« je na c. kr. državnih železnicah mnogo. Da, da, varčevati se mora pri uslužbencih po vinarjih, da se more s polnimi rokami metati v žrelo modrokrvnežev. DELAVSKE ZADRUGE za Trst, Istro in Furlanijo. Vpisana zadruga z omejenim poroštvom. Da bo mogoče dividende hitro kalkuli-rati in jih razdeliti med člane, je uvedlo vodstvo sledeče dispozicije: S 30. junijem t. I. morajo biti izmenjane vse male znamke letošnje kupčijske dobe. Dividende se bo kalkuliralo na podlagi 20-kronskih znamk, ki jih bodo zadružniki izročili zadrugam. Po 30. juniju se ne bo več izmenjavalo tekoče dobe z letošnjimi 20-kronskimi znamkami. Ostale male znamke, ki ne bodo znašale svote 20 kron in vse male znamke, ki se jih ne bo pravočasno izmenjalo, bodo šle na račun prihodnje kupčijske dobe. Raditega se prosi v korist članov in v prid hitre in redne razdelitve dividend, da vsak član pravočasno zamenja male znamke. V Trstu, meseca maja 1912. Vodstvo. UrSili so se sledeti shodi in zborovanja. Sv. Lucija. Dne 27. m. m. se je vršil tukaj občni zbor skupine železničarjev, ki je v vsakem oziru najlepše vspel. Predsedoval in poročal je sodr. Simončič. Z lepimi in navduševalnimi besedami je vzpodbujal člane na vztrajno nevstraš\jivo delovanje v prilog organizacije; poročal je nadalje o dosedanjem delu in vspehih organizacije. Po razpravi so se vršile volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik Simončič Josip; blagajnik Fran Merhar; pregledovalca računov, Fran Bičan in Josip Filip. Zbora se je udeležil tudi sodr. Štolfa iz Gorice, ki nam je v daljšem in zanimivem govoru orisal zgodovino in razvoj socializma ter koristi in pomen organizacije in političnih bojev. Navzoči so zanimanjem sledili važnim izvajanjem govornika, ki je žel pritrjevanje in ploskanje. Sklenilo se je prirejevati vsako prvo nedeljo v mesecu društvene shode v gostilni pri Krajniku. Dolžnost vseh članov je, da najintenzivneje agitirajo za polnoštevilno udeležbo. Začetek ob 4. uri pop. Vršijo se sledeči shodiš Dne 2. junija 1912 se vrši v Ljubljani v gostilni »International«, Resljeva cesta 22 konferenca skupin tržaškega tajništva z dnevnim redom, ki je že naznanjen potom posebnih vabil. * * * \? Ljubljani, dne 3. junija 1912, občni zbor skupine južnih železničarjev. * * * V Spodnji Šiški dne 4. junija 1912 občni zbor skupine državnih železničarjev. * * * V Št. Petru dne 6. junija 1912 ob 4. uri popoldne občni zbor skupine železničarjev. Dnevni red za vse te občne zbore je sledeči: 1. Foročila. 2. Volitev odbora. 3. Predavanje. 4. Slučajnosti Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljuje svojim stanovskim tovarišem, ki so ga ob njegovi bolezni podpirali, ter zagotavlja, da bo to ohranil v hvaležnem spominu. Alojzij Dolinar nadsprevodnik c. kr. drž. žel. Usebina it 10. z dne 15. maja 1912. Članka: Nove bojne oblike. Pojemanje razrednih nasprotij. Socialna politika v avstrijskem državnem zboru. Avstrijske državne železnice 1901—1910. Stavbinske zadruge in stanovanjsko vprašanje. Zapisnik seje centralnega delavskega odbora itd. Razprava o službeni pragmatiki v odseku za državne nastavljence, Sredstev in oblike delavskega boja. Podlistek: Smrt sprevodnika. Dopisi: Trst, prosta luka drž. žel Škofja Loka. Domače vesti: Ubogi klovn. Bilančni zaključek južne železnice. Delavsko gibanje: Socializem na Angleškem Napredovanje mednarodne zveze transportnih delavcev. Zveza bolgarskih transportnih delavcev. Tehnični pregled: Živa sila morja — vir eklektrične energije. Novi amerikanski električni vozovi. Naš sklad za podpore zaostalim. Razne stvari: .upnik — pretepač. Odhodnica. Delavske zadruge. Poročila o shodih: V Poljčanak. V Oelju. V Zidanem mostu. V Rudolfovem. V Spodnji Šiški. V Ljubljani, Cisttiica urednUtpa. Radi pomanjkanja prostora, priobčimo zaostale dopise prihodnjič. Kavarna IINIONE-Trst Ulica Caserma in ulica Torre Blanca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — in Sasnikov v vseh jezikih. — — Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragotin Priora' v Kopru.