Narodna m univerzitetna knjižnica v Ljubljani q & e b l c\ ( Cj o x o et | A\ajbrž Vam je še znano, kako strahovita nesreča je zadela naše stolno mesto Ljubljano in deloma hu/i deželo Kranjsko; ker pa se zanima za to silno nezgodo skoro ves svet, Vam utegne bili ljubo, da Vam jo nekoliko nadrobneje opišem* Imeli smo nenavadno hudo zimo, tako, kakeršue. ne pomni sedanji rod, in vse je zeljno pričakovalo pomladi, vse se veselilo prerojvuju nidore. prelepih velikonočnih praznikov. Veliki četrtek in petek sla bila krasna pondadanska dneva., topla in prijazna, na veliko soboto pa so zagrnili obnebje temni oblaki in rosil je malone ves dan lahak dež. Sele na veliko nedeljo popoln dne se je zopet zjasnilo. Vo lepi kristijanski navadi so ljudje do malega, bili ta večer zgodaj doma , da slav<'> ta praznik v krogu svojih rodovin davni lokali so bili dosti slabo obiskani, vladala je v mestu nekako praznična tihota. A ta lepa noč je postafa tako grozna, da je ne pozabi nihče, kdor jo je prebil v našem, mestu, in spominjajoč se nanjo, zastane človeku kri. Bilo je ob 11. url 18 minut, ko nas je prebudil siten potres. Vse je pokalo in se majalo, zidovi so se rušili, dimniki so se ropotajoč podirali. Ljudje so hiteli iz hiš; ne meneč se za to, so-li oblečeni ali ne, hiteli so kakor blazni, samo da si rešijo življenje. Ulice so hipoma oživele, liolnike in otroke so nosili iz stanovanj. Videti je bilo mnogo ha pol golih ljudi j, ki so se trepetajoč mraza in strahu zbirali na večjih krojih in goreče molili, proseč Boga, naj jim prizanese, naj jih reši strašne smrti pod razvalinami prijazne Ljubljane. Sunki so se vso noč in z malimi presledki ponavljali ves dan in tudi naslednje dni, a njihova moč je čedalje bolj pojemala. 1'rvi pa so bili tako siloviti, da so ljudje že obupa val i, misleč, zdaj in zdaj se raepoči zemlja in v fem brezdnu se pogrezne mesto z vsemi prebivalci. Sele ko se je zdanilo, se je videlo, kako je mesto opustošeno. Izgledalo je, kakor da je bilo bombar-dovano Po vseh ulicah je visoko ležala opeka, največ od porušenih dimnikov in s streh ; dimnikov skoro nikjer ni bilo, strehe pa so bile največ razdrupane, a videti je bilo tudi večje in manjše razpoke malone na vseh poslopjih. IUI je to pretažen pogled, in kdor je prej poznal naše čedno mesto, temu je žalost krčila srce in v oči so mu prišle solze. Ne do potresu je bilo moč nabaviti potrebnega lesa, da so se jele delati barake. Te bodo v kratkem vse postavljene, ker sla prišli iz Ptuja in Gradca dve stolni j i pijonirjev, ki marljivo delujejo in so izvežbani pri tem delu Barake se postavljajo za tiste, ki nimajo stanovanj, skrbi se pa tudi za tiste, ki nimajo premoženja, katerim je potres vzel ali skrčil zaslužek. Prve dni se je na raznih mestih, delila zastonj —- čez 6000 porcij na dan — jako dobra hrana, za katero so se ljudje kar trgali. Kuhala se je v posebnih vozovih, katere je poslcda dunajska rešilna družba, ali pa so prišla jedila že skuhana z Dunaja Sedaj se deli hrana še na dveh mestih zastonj; v Trnovem, kjer je dunajsko društvo za napravljanje ljudskih kuhinj postavilo svojo kuhinjo za silo, in pa v poslopju starega strelišča, kjer se deli hrana vsak dan za nad 2000 oseb na troške kranjske hranilnice. Vrh tega pa se sramežljivim siromakom in tistim, ki nimajo kje kuhati, hrana kuha v posebnem vozu in po nizki ceni prodaja. Skoro teden dnij je bilo prebivalstvo tako preplašeno in zbegano, da si ni vedelo na nobeno stran pomoči, zlasti ker so se potresni sunki vedno jtonavljtdi Sele ko je jelo vibriranje zemlje pojemati, so se ljudje omislili na prihodnjost. Začela so se varnostna dela, v prvi vrsti podpiranje hiš. Kdor gre sedaj po ljubljanskih ulicah, vidi do malega vse hiše na vseh straneh z mogočnimi trumi podprte, še bolj pa je v notranjih prostorih vse podprto. To že kaže nekako, kolika je škoda, kaj šele natančnejše pregledovanje zidov ja. Potresnih sunkov še vedno ni konec, a ker so rahli, se je splošna zbeganost precej polegla in ljudje zopet mislijo na prihodnjost Da se reši prihodnjost mesta, da se ohne Ljubljana pretečega propadanja, na to deluje zdaj vse, na to so se združili vsi tisti, katerim je jtri srci usoda mesta. Posebne komisije hodijo od hiše do hiše, pregledujejo vse natančno in določajo, kaj se ima kje po-praviti, kaj je prezidati, kaj podreti. Te komisije določajo, če se smC v kaki hiši stanovali ali ne, in zbirajo zajed no podatke za cenitev škode. Od te cenitve je odvisno, koliko podpore bo država dala hišnim posestnikom, zlasti siromašnejšim, ki so že itak zadolženi. Ako ne bo ta podpora jako izdatna, bo marsikateri hišni posestnik uničen. Priznati se mora, da se izvršujejo varnostne naprave }>ri posumnih poslopjih z vso mogočo previdnostjo. Vzlic temu sta se primerili dve nesreči. Na sv Petra cesti je padel z neke hiše in se ubil tesar Andrej Svetek, na Cesarja Jožefa trgu pa se je prevrnila stena neke barake in padla na pijouirja hubro Lajša ter mu zlomila nogo. Bajs je umrl drugi dan. Njegov pogreb je bil jako lep. V.deležil se ga je ves obč. svet z županom na čelu, medna občina pa je na krsto ponesrečenega rojaka položila lep venec. Grozna nezgoda, ki je zadela naše mesto, je obudila po vsem naobraženem svetu- splošno sozalje in kjer žive rahločutni ljudje, hite ponesrečenim prebivalcem ljubljanskim z milodari na pomoč. Na čelu vseh se je s svojo neusahljivo dobroto postavil naš premilostni vladar, ki je prvi daroval za mesto Ljubljano 10.000 gld., za deželo pa 5000 gld. J'o njegovem vzgledu so se ravnali drugi člani svetle cesarske rodbine, ki so vsi darovali večje ali manjše svote. Prihitela je nadalje na pomoč država, ki je za prvo silo nakazala 25.000 gld , dežela Kranjska, ki je darovala za mesto 10 000 gld., za deželo pa tudi 10 000 gld. Ljubljanski občinski svet je koj določil za napravo barak 10.000 gld. in za podporo siromakov zopet 10 000 gld. Kranjska hranilnica je darovala za prvo pomoč 5500 gld., dunajski občinski svet je daroval 15.000 gld, praški 2000 gld., gruški 1000 gld.. zagrebški 600 gld. Oglasilo se je tudi veliko število posamnih dobrotnikov, ki so darovali nekateri res ogromne svote; Rothschild je dal 5000 gld., Gutmann 3000 gld. Sploh se odlikujejo prebivalci Dunaja, kakor vedno, tako tudi to pot s svojo radodurnostjo. Prihajajo pa darovi z vseh stranij in če se bo dobljeni denar prav in pre vdamo obrnil, se utegne Ljubljana prerodih in prenoviti. V soboto, dne 27. aprila, je bil minister notranjih del marki Baequehem v Ljubljani. Ogledal si je vse mesto in se na svoje oči uveril, da je škoda res velikanska. Priznal je tudi brez ovinkov, da je državna podpora Ljubljani res neobhodno potrebna in zagotavljal, (ta bo vlada storila vse, kar mogoče, da reši Ljubljano Prinesel je tudi tolažil no vest, da pride naš dobri in milostni vladar v Ljubljano v torek, dne 7. maja- popo tndue. kjer se bode mudil tri ure. Konecno bodi še. povedano, kaj meni prid strokovnjak naše dobe, profesor Iloerues, o ljubljanskem potresu Predaval je o njem in mej drugim rekel: „ Tragičen ljubljanski potresne zanima le Avstrije, temveč ves omikani svet. Razni u::roki uuprurljajo različne potrese, in taki so. 1. Pogrczilni potresi, ki nastajajo, ako se pogreznejo podzemeljske votline, ki so nastale vsled podzemeljskih voda ali po drugih elementih. laki potresi so le krajevni. 'J. Vnlkauičui ali eksplozijski potresi, ko nastajajo sunki, katere na pravi ja jo plini, izvirajoči iz dr/o joeih ali }>u tudi ugaslih ognjen iških zrel. d. Teklo nič ni ali dislokacijski potreti, kakeršen je bil v Ljubljani v noči od 14. na 15. aprila in, sledeče dni. Ti potresi nastajajo s kupičenjem in krčenjem Zemljinih plustij v gorovji, pri čemer se zemlji ni sloji premičejo, pogrezajo, lomijo in trgajo, in se pri tem zemlja trese in jtofres opustošnje. Razpoke se delajo v linearnem potresnem pasu v prečnih sunskih črtah valovito od Ljubljane proti Trstu in njih okolici v južnih vzhodnih alpah v mladih rušenjih plastij s podzemskim bobnenjem, ropotanjem in pokanjem do Južne Tirolske. Italije in Južne Ogerske. Trajanje potresa je jako različno. Prvi sunki so najmočnejši in največ škode napravijo in je jako verjetno, da se ti sunki več ne ponavljajo, ali vsaj v taki sili ne; a so slučaji, da se je potres ponavljal tedne, mesece ali cela leta. Zato naj Ljubljančani sami le pogumno in brez strahu zopet zidajo; kar je hudo omajano, naj se ne popravlja, temveč naj se nove hiše zidajo brez mnogih nadstropij in brez obokov. To so najbolja varstvena sredstva. Iz podrt in se bode razcveta nova lepa Ljubljana, kakor je Zagreb po potresu jsso. leta se pomladil in polepšal." Razen te teorije o potresu je še več drugih, ta pa je najverjetnejša. Kje je resnica, to ve samo On, ki nas je vstvaril in v čigar rokah je naša usoda. Ljuhljana je sedaj razrušena in prazna. Premožnejši ljudje so vsi odpotovali in površen pregled mestnega prebivalstva kaže, da je odpotovalo blizu osem tisoč Ijndij. Sedaj pa odpotuje tudi nekaj vojakov. Topničarji pridejo v Gorico in ker se bodo bolniki iz podrte vojaške bolnice prenesli v vojašnico, premesti se najbrž I udi jeden bataljon pešcev v Novo mesto. To je za razne trgovce in obrtnike hud udarec. Ker je kakih 10.000 ljudij l>rez svoje strehe in ker bodo ti še dlje časa morali prebivati v barakah, in šotorih, je nevarnost v zdravstvenem ozira jako velika. Bati se je, da nastaneta legar in griža. Kar je mogoče storiti, da se to prepreči, se sicer stori, a vspeh vseh teti del je odvisen od vremena. To je v kratkih potezah narejena slika našega stolnega mesta Ljubljane in nje okolice. Prebivalstvo goji upanje, da se zboljšajo prefnžne sedanje razmere in lotilo se je z novim pogumom de/a Kamor se pogleda, povsod se vidi, kako marljive roke podirajo, kar je treba podreti, celi' hiše ali vsaj dele, kako popravljajo streite in dimnike. Izpod razvalin utegne nastati novo mesto, lepše od prejšnjega, a le, če se bode vse združilo mestu v pomoč, le če bode država tekmovala z zasebniki glede radloa'urnosti; iz lastne moči in brez zunanje podpore pa si Ljubljana ne opomore Prav kakor usoda hišnikov je tudi eksistenca premnogih trgovcev in obrtnikov odvisna od podpore, katera se zloži v pri