Poštnini ptažana v gotovini
Maribor, petek 7. decembra 1934
Stev, 278
Leto Vlil. (XV.
MARIBORSKI
Cena 1 Din.
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. It / Telefon uredništva 2440, uprava 2488 Irhaja rszen nedelja In praznikov vsak dan eb 18. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eenlku / Oglasa aprajema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani r Poštni čekovni račun SL 11.409
99
«JUTRA
99
Naše obmejno
rokodelistvo
V	razvoju je bilo, da je njega zobčasto kolesje raziralo tisto družabno plast, ki ie bila temelj v oblikovanju meščanstva. Pri nas ob meji se je temu splošnemu socialno razvojnemu činitelju pridružil še nacionalni. Bilo je od vsega začetka postavljeno vprašanje: ali bo naše zavedno slovensko rokodelstvo vzdržalo na žgočih tleh socialne in nacionalne borbe? Bila je to borba na življenje in smrt. Tujerodno rokodelstvo je bilo deležno vse Podpore, protekcije in očitnih pristranosti na škodo slovenskemu obrtniškemu življu. Kdor je izpovedoval v našem obmejnem ozemlju v predvojni dobi svojo narodnostno zavest, je mogel računati z najhujšim. V tem je skrivnost obstanka. Naš slovenski rokodelec in obrtnik je moral biti na višku strokovne usposobljenosti, solidnosti in ustrežljivosti, ako ie hotel na vročem konkurenčnem bojišču s protežiranim tujerodnim rokodelskim življem obstati. Pa je obstal. Nacionalne stiske so se s prevratom likvidirale. Strokovno znanje, temeljitost in ljubezen do dela je ostala.
Sijajna manifestacija tvornih sil nagega obmejnega rokodelstva in obrtništva so bile obrtniške razstave v letih 1921— 1923; izraz delovne sile, življenjske volje in želje jx> napredku. Ko je bilo naše obrtništvo na tem, da žanje sadove svojega dela in sposobnosti, so se na obzorju narodnega življenja pojavile nove stiske. Gospodarske stiske, ki so zajele ves svet. Ta grozen val pokončevanja človeških eksistenc je z razantno silo udaril tudi v rokodelski in obrtniški stan ter zapustil za seboj na široko zevajoče razpoke. Le odlični strokovni kvalifikaciji našega rokodelstva in obrtništva je pripisati, ako ni ha pokončevalna povodenj spremenila preje živahno delujočih delavnic v ruševine in pokopališča. Toda stiske so globoko zarezale v telo in kri nagega rokodelskega stanu. Delo, ta« vzvišeni poklicni spev rokodelstva, bi še bilo. Toda ta naš rokodelec za svoje de-
lo	ne dobi plačila. Kreditne možnosti so ; Usahnile.
Odmevi niso mogli izostati. Z najsilovitejšo resonanco so udarili tam, kjer so temelji rokodelskega stanu samega. Uda-r'li so v živec poklicne rokodelske eksistence ter povzročili upadanje obrtniškega stanu. Število vajencev na področju na-;sc banovine je zdrknilo od 15.000 na 8000. Število odjav obrtnih listov je v &0dnetm naraščanju in je doseglo že Usodno število 6600. Na obsežnem podučili mariborskega okrožnega odbora 0 hrtu iških združenj, ki sega od Prevalja a° Dolnje Lendave, živi danes še sarno 6000 obrtnikov in rokodelcev. V tem tez-kem položaju je prišla misel Obrtniškega te'dna pod geslom »Temelj narodnega bla s°stanja je krepak rokodelski stan!«
Tudi naše obmejno rokodelstvo in °brtništvo je z živahnostjo sodelovalo ■hi akciji tega tedna. Pri teni je v zboru -6.000 obrtnikov na področju naše banovine dvignilo tudi obmejno rokodelstvo Sv°j glas. V tem glasu so pojasnjene VSe težave, ki tiščijo našega rokodelca grlo in mu ne dajo dihati, pa tudi naj-hstvenejši pogoji obstanka in razvoja. u je vprašanje eksistenčnega minima, noveliranja zakona o obrtih, prepovedi s*r<>ke vsem konfekcijskim industrijam v krajih s prebivalstvom izpod 60.000, hovzdige strokovnega in obrtno-nadalje-aluega šolstva itd. Za naše obmejno rokodelstvo pa je neprecenljivega pomena 'jbrašanje temeljite zaščite domačega 1 ela z odstranitvijo tujcev iz vseh podrtij. V tej točki prihajala naš rokodelec
Naša spomenica pred Društvom narodov
Društvo narodov prične danes ob 16. uri razpravo o iMgoslovansk spomenici zaradi odgovornosti za marseilleski atentat
ŽENEVA, 7. decembra. Na koncu včerajšnje seje Društva narodov je izjavil angleški delegat sir Eden, da je dobil od svoje vlade dovoljenje, da more sprejeti mesto poročevalca o jugoslovanski pritožbi. Ta izjava je vzbudila veliko pozornost in obenem tudi zadovoljstvo, ker dokazuje, da se bo vprašanje Jugoslovan ske pritožbe rešilo ugodno, obenem pa tudi častno. Kakor je znano, je sir Eden zastopal stališče, da bi se morala obtožba, ki je sedaj naperjena le proti Madžarski, raztegniti tudi na ostale države, ki so podpirale teroriste, ne ve se pa, ali bo angleški državnik tudj kot poročevalec zastopal to mnenje. Na drugi strani se pa govori, da je sedaj tudi Francija pripravljena na razširitev obtožbe in je
v	tem smislu obvestila tudi že madžarsko vlado. Na vsak način pa zahteva Jugoslavija, kakor tudi celo" .a mala antanta, da se vprašanje teror, razčisti do dna in da popolno zadoščenje za marseilleski atentat.
ŽENEVA, 7. decembra. Danes se prične pred Društvom narodov razprava o jugosjovanski spomenici o Marseilleu. Madžarska delegacija je zato zelo nervozna. Včeraj in davi je bilo več konferenc med posameznimi delegati in delegacijami. Tudi ministri male antante so konferirali. Madžarski delegati so delali ves dan in vso noč, da dovrše svoj odgovor, ki pa do opoldneva še ni bil izročen D. n. Zatrjuje se, da bo odgovor umerjen in se bo bavil le z juridično
stranjo jugoslovanske spomenice, ne da bi se spuščal v politične zadeve. To se je zgodilo na zahtevo Rima, naj se lok preveč ne napenja. Dopoldne se je pripravil ves material za popoldansko sejo, katera se dopoldne še ni mogla vršiti. Seja se prične ob 16. uri z dveurnim govorom jugoslovanskega zunanjega ministra Jevtiča, katerega bosta nato dopolnila še dr. Beneš in Titulescu. Nato bo dobil besedo delegat Madžarske, ni pa še znano; ali bo govoril Eckhardt ali sam zunanji minister Kanya. Naslednji govornik bo Lava!, italijanski delegat Aloisi bo nato stavil kompromisni predlog, zadnji govornik pa bo sir Eden. Razprava bo trajala najbrže do prihodnje srede.
Velika zma*a Društva narodov.
POPOLN SPORAZUM GLEDE PLEBISCITA V POSAARJU. EDENOVA
IN LAVALOVA SENZACIJA.
ŽENEVA, 7. decembra. Včerajšnja seja Društva narodov se more smatrati za enega največjih uspehov, kar jih je ta ženevska institucija doslej do segla. Vprašanje posaarskega plebiscita je bilo rešeno tako naglo in v takem soglasju, kakor nihče ni pričakoval. Odobren je bil sklep odbora treh, ki je bil storjen na podlagi sporazuma med francoskimi in nemškimi eksperti, nato pa so prišle na vrsto senzacije, ki so vzbudile največje zadovoljstvo. Angleški delegat sir Eden je nam reč izjavil v imenu svoje vlade, da je Anglija pripravljena poslati v Posaar-je za čas plebiscita svoje varn-ostne organe. Ta izjava pomeni popoln preo kret v zadržanju Anglije do evropskih kontinentalnih vprašanj; saj je bilo doslej znano, da se London noče an gažirati v teh zadevah. Čim pa je Eden izjavil pripravljenost Anglije, je vstal tudi italijanski delegat baron Aloisi in izjavil slično pripravljenost Italije. Enako pomoč sta komisiji obljubila dr. Beneš za Češkoslovaško in Litvinov za Rusijo. To pomeni, da se bo na ta način ustvarila prva oborožena eksekutiva Društva narodov. Prav tako senzacijo je vzbudila izjava francoskega zunanjega ministra Lavala, da Francija ne bo poslala v Posaarje nobenih svojih varnostnih or ganov ali čet. Mimo tega pa bo odpoklicala s posaarske meje tudi vse sedaj tam zbrane čete, da ne bi na ta način izgledalo, kakor da hoče vplivati na izid glasovanja. S tem je Društvo
narodov rešilo na najsijajnejši način vprašanje, ki je dolge mesece vznemir jalo vso Evropo in grozilo z velikimi in resnimi konflikti, ki bi mogli zaplesti naš kontinent nazadnje morda celo v novo vojno. Dasi Nemčija v Že nevi ni zastopana, je vendar takoj izvedela za včerajšnje sklepe Društva narodov in jih, kakor poročajo iz Berlina, odobrila. More se smatrati, da je ta sporazum glede Posaarja močno iz boljšal podlago za bodoči popolni spo razum med Parizom in Berlinom, obenem pa je postavil tudi Anglijo v sluz bo velike evropske mirovne ideje.
Italija n! Franciji ve« ?a"'o notrebna
PARIZ, 7. novembra. Francoski zunanji minister Laval je podal novinarjem v Ženevi izjavo, da je sporazum med Francijo in Italijo nemogoč, ako Italija ne opusti svoje politike proti Jugoslaviji in mali antanti in se z njimi ne sporazume. Ta izjava, ki se tolmači tako, da je zaradi izgledov na sjrorazum z Nemčijo Franciji Italija sedaj manj potrebna, je vzbudil tu veliko pozornost, a velik je tudi njen utis v Italiji, dasi listi o njej očito ne smejo poročati.
PROTI MADŽARSKI PROPAGANDI
PRAGA, 7. decembra. Na Slovaškem bo v kratkem zgrajena velika ra-dio-postaja, ki bo v prvi vrsti namenjena pobijanju madžarske propagande.
Nova nesoglasja pri narodnih socialistih.
PARIZ, 7. decembra. »Havas« poroča iz Berlina, da je vodstvo naro-dnosocialistične stranke odstranilo s položaja voditelja severne Bavarske, Streicherja. Prav tako je tudi bil odstranjen šleski predsednik Briickner, ki je bil obenem poklican na zaslišanje k Hitlerju. Ko je Briickner priletel z letalom v Berlin, je bil takoj aretiran. Mimo tega je bil tudi aretiran njegov pobočnik Hausmann.
ČUDNA POGODBA.
ŽENEVA, 7. decembra. Med Lavalom in Litvinom je bila včeraj sklenjena pogodba, da Francija in Rusija pred sklenitvijo vzhodnega pakta ne smeta sklepati dalekosežnejših pogodb z drugimi državami.
BOLGARSKI PEVCI V LJUBLJANI.
LJUBLJANA, 7. dcc. Vezi med Slovenci in Bolgari postajajo vedno tesnejše. Ljubljanska Glasbena Matica, ki se je te dni vrnila s turneje po Bolgariji, je bila povsod deležna naravnost triumfalnih sprejemov. Da sc oddolži Bolgarom, je povabila sedaj v Ljubljano najboljše sofijsko pevsko društvo »Gusle«. Društvo prispe v Ljubljano 16. decembra in priredi dva koncerta. Bolgarski pevci bodo najsijajnejše sprejeti. (Ne bi mogli priti tudi v Maribor? — Op. ur.)
IZ BOSENSKE GOZDNE INDUSTRIJE.
SARAJEVO. 7. decembra. Poroča sc, da bo gozdarsko podjetje »Šipad« prevzelo te dni gozdno železnico v Zavidoviču in Han Piesku. »Šipad« bo vodil upravo železnice na račun ministrstva gozdov in rudnikov.
in delavec skupaj. Trpkost njune usode ima skupno izhodišče v prevelikem številu tujih delovnih m-oči, ki imajo svoj zaslužek po naših delavnicah in tvorni-cah. Kako naj živi in uspeva naš rokodelec, ako mu tujec odjeda kruh? Pod valjarjem teh dušečih okoliščin leži poteptano naše obrtništvo, predvsem kro-jaštvo in čevljarstvo.
V	glasu, ki ga je ob Obrtniškem tednu dvignilo naše rokodelstvo, pa je tudi nekaj kakor krik po pomoči, zaščiti in pod-pori. Ta pomoč je najprej v našem rokodelstvu samem. Obmejno rokodelstvo se odlikuje po živem nacionalnem prepričanju. Saj je danes v Mariboru, centru
obmejnega ozemlja, jedva še 20% tujerodnih rokodelcev. Nacionalno zavedno rokodelstvo si je v nekaj letih priborilo popolno zmaigo ter odločno prevladalo. Uspeh je prihajal iz organizacije. Treba je le še kompaktnejše organizacijske strnjenosti ter neprestanega prepajanja rokodelskih plasti z vrelcem neskaljen ■ stanovske zavesti. Strumna organizacija in plamteča zavest čuda ustvarjata. Spo-redno pa mora vznikati pomoč tudi Iz širokih slojev prebivalstva, ki je dolžno, da stoji našemu obmejnemu rokodelstvu ob strani v težkih urah eksistenčne borbe.
Vaše celo eanovanie $e treie
če pelje mimo kak tovorni avto. To Vas gotova moti. A Vaš kašelj» Ali ne trese ta Vašd celo telo?
Amid
pa ne boste kašljali.
Kašelj manjši ali večji
uspešno spreči.
PROIZVOD „UNION“ ZAGREB
Dnevne vesti
Neiianll
Z nastopajočo zimo prehajamo v četrto leto obstoja mariborske pomožne akcije, ustanovljene leta 1931. Gospodarske razmere se niso izboljšale, število brezposelnih ni padlo, beda med njimi je nezmanjšana.
Da temu stanju odpomoremo in omo godimo siromašnim slojem našega mesta, da brez težjih posledic preživijo zimo, apeliramo na vse meščane, da tudi to pot, hakor vselej dosedaj, prispevajo po svojih močeh za revne in brezposelne. V prvi vrsti imovitejši, pa tudi ostali, ki imajo v teh težkih časih stalne dohodke, naj spet pokažejo svoje dobro za trpeče čuteče srce in naj po svojih močeh pomagajo lajšati gorje bednih prebivalcev mesta Maribora. V ta namen se bodo pričele zbirke potom strokovnih in stanov skih organizacij in potom mestne občine. Naj nihče ne zavrne prošnje, ki se bo sta vila nanj. Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maribora, ki deluje že 4 leta pod okriljem mariborske mestne občine, Pa bo skrbela za to, da brezposelne, ki so za delo sposobni, zaposli pri javnih delih, vse ostale pa oskrbi z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami.
Prosim siužbodajalce, da v tem kritičnem času ne odpuščajo svojih delavcev in da jih primerno plačajo, da bodo mogli vzdrževati svoje družine. Kdor količkaj more, naj pa tudi začasno zasil no zaposli družinske očete, ki so brez kruha. Socialno-politični oddelek mestne občine vodi vse trpeče v evidenci. Skrb nas vseh naj bo posvečena lajšanju bede! Pomagajmo onim, ki trpe pomanjkanje. Usmilimo se dece, ki slabo prehranjena hira. Ko preživlja naša domovina najtežje preizkušnje, se ne smemo izogibati žrtvam, ki imajo za cilj pomoč trpečim. Storimo vse, kar je v naših močeh, da bo naš narod z zaupanjem v samesa sebe *rl boljši bodočnosti nasproti.	Dr.	FRANJO	L 1 P O L D,
predsednik mestne občine mariborske.
Revija naše likovne umetnosti
RAZSTAVA MARIBORSKEGA UMETNIŠKEGA KLUBA »BRAZDE« V KAZINSKI DVORANI.
V	nedeljo 9. t. m. bo ob 11. uri v veliki kazinski dvorani (poslopje gledališča) otvoritev letošnje skupne razstave slik in kipov članov našega domačega Umetniškega kluba »Brazde«: Karla Jiraka, Ivana Kosa, Fr. Koširja, Zorana Mušiča, Vladimirja Stovička (kipar) in Alberta Sirka. Slikar Mušič in kipar Stoviček sta nova člana kluba in razstavljata tokrat prvič v njegovem okrilju. Zoran Mušič je šele nedavno končal slikarsko akademijo, Vlado Stoviček je pa v tujini bolj znan kot v domovini. Na razstavah v Parizu so dosegle njegove plastike popolno priznanje.
Slikarji Jirak, Kos, Košir in Sirk bodo zastopani na razstavi, ki se otvori v nedeljo, večinoma z deli, ki so jih razstavili pretekli mesec na razstavi »Brazde«
vi	Ljubljani. Ta razstava je vzbudila ve-1 liko pozornost ne samo v Ljubljani, am- I
Tretja predavalna turneja
narodnega poslanca dr. Lj. Pivka po Češkoslovaški.
Kakor že lani in prej, tako je g. narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko priredil tudi letos od 9. do 27. novembra v tretje svojo veliko predavalno turnejo po Češkoslovaški, za katero ga je naprosila Češko slovaška jugoslovanska liga v Pragi, ki je to turnejo tudi organizirala z raznimi nacionalnimi, kulturnimi, telovadnimi, o-brambnimi, častniškimi ter zlasti še legionarskimi organizacijami v posameznih krajih.
Gospod poslanec je v teh dneh obiskal Bratislavo, Trenčin, Žilino, Moravsko Ostravo, Olomuc, Prostejov, Žamberk, Jaroma-, Josefov, Dvur Kralove, Nove mesto, Pardubice, Kolin, Kut no goro, Mlado Boleslavo, Prago, Kladno, Pisek in Tabor. Ponekod je imel predavanja tudi na šolah in 'nagovore na Sokole.
Uspeli te njegove predavateljske turneje je bil povsod prav velik, naravnost izreden. Videlo se je, da je bilo občinstvo zlasti v sedanjih dneh za predavanja o Jugoslavji in o borbi čeških legionarjev med svetovno vojno posebno razpoloženo ter so bila vsa predavanja obiskana povsod zelo številno — najmanj 600, a često preko tisoč poslušalcev, ki so sledili izvajanjem z vso pozornostjo. In po predavanjih je bil še razgovor, pri katerem je dobila svoj izraz vsa velika naklonjenost, ki jo uživamo Jugoslovani pri bratskem češkoslovaškem narodu, ki deli z nami veselje in žalost, radost in nesrečo. Na res prisrčen način je prišla do veljave enotnost male antante, ki je ob tej priliki jasno pokazala, da je naše u-stvarjanje njihovo ustvarjanje, naša nesreča njihova nesreča, naša borba in hotenje njihova borba in hotenje.
Videl je gospod predavatelj na tej svoji turneji ves njihov globlji interes za naš jezik, književnost, razmere in napredek, tn marsikje so ga naprosili, da iim spre-
pak tudi v Zagrebu in Beogradu, ker so tamkajšnji listi tudi objavili obširne, in večinoma zelo ugodne ocene. To je »Bra zdo« in njeno umetnost takorekoč šele odkrilo Jugoslaviji, in to odkritje je bilo za večino prijetno presenečenje. Mimo tega pa bodo razstavili tudi veliko del, ki so nastala že po času otvoritve ljubljanske razstave. Bodo to večinoma portreti znanih oseb iz mariborskega kultur nega in javnega življenja. Slike Mušiča in kipi Stovička bodo pa kolekcijo še znatno izpopolnili.
Tako bo ta razstava nedvomno najpomembnejša in najzanimivejša med, vsemi zadnjega časa in lahko rečemo celo zadnjih let sploh. Odprta bo do vključno 23. t. m. neprekinjeno vsak dan od 9. do 19. ure. Prepričani smo, da bo vzbudila tudi med širšimi sloji niajvečie zanimanje.
govori tudi v našem jeziku, ker imajo tečaje slovenskega in srbohrvaškega jezika ter zelo radi pojo naše pesmi.
In kot našega človeka so ga sprejeli povsod nad vse bratsko in prisrčno. Pričakovalo ga je mnogo občinstva, ponekod celo legijonarji v vrsti, priredili so slavnostne seje in večere — in v Žam-berku izobesili tudi zastave. Javljali so se povsod znanci, javljali oni, ki so službovali pri nas ter povpraševali po znancih in naročali pozdrave. In tudi po zaslugi tukajšnje Jugoslovanske češkoslova ške lige, ki sprejema ekskurzije iz Češko slovaške ter aranžira njihove prireditve, imamo Mariborčani pri severnih bratih mnogo dobrih prijateljev in lepih spominov.
Za ves trud in napor pri tej veliki propagandni poti, ki je znova pokazala in po trdila naše resnično bratstvo s Čehoslo-vaki, smo gospodu poslancu prav hvaležni! Veseli nas dejstvo, da naše zavezništvo in bratstvo s Češkoslovaško prihaja vedno bolj v življenje. Naj se še bolj razmahne! Zvestoba za zvestobo!
NAROČNIKOM ČITATELJEM! Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnja šte vilka »Večemika« šele v ponedeljek popoldne.
Naročnike »Večernlka«, ki jim ga je do
stavljala na dom pokojna raznašalka Marija Muršičeva, vljudno prosi naša uprava, naj oproste, če ne bodo danes popoldne dobili ob običajni uri našega lista. — List bo odslej raznašala hčerka pokojne Muršičeve, kar naj blagovolijo vzeti naši naročniki na znanje.
Anton Kozinc 50-letnik. Sinoči je pričakal v krogu svoje družine in svojih prijateljev prihod Abrahama prvi in najstarejši uradnik Hutterjeve tekstilne tvor nice, o. Anton Kozinc. Jubilant je že kot dijak moral mnogo prestati zaradi svojega odločnega narodnega prepričanja. Ko je stopil v živlienie. ie bil vseDovsod in
vselej zvest in agilen pripadnik raznih nacionalnih organizacij. Vestnemu in vseskozi poštenemu uradniku-jubilantu kličemo tudi mi: Še na mnoga srečna leta!
Mestni župan g. dr. Franjo Lipold odpotuje danes na kongres Zveze mest v Kragujevac in se vrne prihodnji teden.
Diplomiran je bil te dni na juridični fakulteti v Ljubljani g. Ivan Humar iz Maribora. čestitamo!
Iz poštne službe. Iz Maribora je premeščena k pošti v Konjice poštna uradnica Milena Peršetova.
Netočno poročanje. Neki ljubljanski dnevnik je poročal, da je prevzel vodstvo mestnega avtobusnega prometa g. inž. Zupanič. Naprošeni smo objaviti, da je g. inž. Zupaniču poverjen le pregled poslovanja pri mestnem avtobusnem prometu.
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože,
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sa njah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da iz-pijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Joseiove« grenčice. V zdravniški praksi »Franz Jo-sefova« voda se radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
Bomba smeba in zabave
Dobri voiak Žveik
Prvič v Mariboru, čisto novi govoreči film.
Od petka v KINO UNION.
Nujen poziv vsem rezervnim častnikom v Mariboru in okolici. Po telefoni-čnem naročilu bo zaprisega vseh rezervnih, upokojenih in častnikov v ostavki ter vojaških uradnikov v nedeljo 9. t. m. v vojašnici kralja Aleksandra I. na Meljski cesti ob 8. uri zjutraj in ne ob 11. uri, kakor je bilo to prvotno najavljeno. Nujno se pozivajo vsi v Mariboru in okolici bivajoči rezervni in upokojeni častniki, vojaški uradniki ter častniki v ostavki, da prisostvujejo omenjenega dne zaprisegi točno ob določeni uri in prinesejo s seboj že napisano prisego. Formularje za pismene prisege dobe pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu.
Prisega vojaških obveznikov iz Košakov. Vojaški obvezniki letnikov 1880 do 1914, stanujoči v občini Košaki, se morajo 16. tm. ob 10. uri zglasiti zaradi voj. prisege na voj. vežbališču na Teznem. Obvezniki, ki niso pristojni v to občino, naj se zglasijo do 15. tm. v pisarni občine Košaki z vojaško »ispravo«.
Počastitev spomina blagopokojnega kralja. Kegljaški klub »Svoboda« v gostil ni pri »Belem zajcu« na Meljski cesti, je pokloni! v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja 1.000 Din za božičnico obmejnim šolam na Kapli, pri Sv. Duhu, Sv. Križu in pri Mariji Snežni. Šolski upravitelji naj dvignejo znesek po 250 Din pri klubovem blagajniku g. Ivanu Kravosu na Aleksandrovi cesti štev. 11.
Slovenska starokatoliška služba božja.
V nedeljo 9. tm. ob 9.30 bo slovesna nova sv. maša novomašnika Franje Šegule. Med službo božjo poje pevsko društvo »Poštni rog«.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Savo-stova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petra trgu.
Novi občinski proračun za leto 1935 je sestavljen in ga sedaj proučuje posebna proračunska komisija. Čim bo komisija dovršila svoje delo, pride novi proračun
v razpravo pred občinski odbor.
Avstrijske oblasti popuščajo. Policijsko predstojništvo za Štajersko v Gradcu je z današnjim dnem ukinilo posebna nravstvena spričevala, ki so jih morali imeti avstrijski državljani, če so hoteli potovati v Jugoslavijo.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 7. tm. predava ob 20.15 o političnem položaju Hrvatov v 1. 1914. gosp. Krešiiinir Kovačič, urednik iz Zagreba.—
V ponedeljek 10. decembra ob 20.15 bo pa predava! g. prof. Zalokar, primarij ženske bolnišnice v Ljubljani. Govoril bo o povsem modernem pojavu našega časa t. j. o poklicnih boleznih žene. Pojasnjeval bo različne bolezni, ki so se
Narodno giedalište
REPERTOAR.
Petek, 7. decembra. Zaprto.
Sobota, 8. decembra ob 20. uri »Žak-joči ostali«. Premiera. Bloki.
Nedelja, 9. decembra ob 15. uri »Carjevič«, ob 20. uri »Žalujoči ostali«.
Premiera »Žalujočih ostalih« in obenem Nušičeva proslava v mariborskem gledališču. Z jutrišnjo premiero »Žalujoči ostali« slavi Maribor sedemdesetletnico Branislava Nušiča, najpopularnejšega komediografa v naši državi. Mariborsko gledališče je uprizorilo večino njegovih del, izmed katerih je gotovo »Gospa mi-nistrovka«, ki je dosegla največji uspeh, še v najboljšem spominu. Njegova najnovejša komedija, ki so jo pravkar igrali po vseh naših odrih, je dosegla zasluženo velik uspeh in ima vse vrline Nušičevega pisanja. V »Žalujočih ostalih« nam poda pogoltno žlahto, ki preži na dedščino za pokojnim — bogatašem. Ko pa »sorodniki« izvedo, da je skoro vse premoženje podedoval nekdo drugi, se vsi od-reko pokojniku in taje sorodstvo ž njim. Delo ie naštudiral glavni režiser J. Kovič, glavno ulogo igra Edo Grom. V osta lih ulogah nastopijo Dragutinovičeva, ZakrajšKOva, Starčeva, Kraljeva, Savino-va, Gorinškova, Furijan, S. Kovič, Gorinšek, Medven, Nakrst. »Žalujoči ostali« se ponove v nedeljo, 9. t. m. Pri obeh predstavah veljajo bloki.
V	nedelio popoldne ponove Leharjevo uspelo in muzikalno odlično opereto »Carjevič«. Ta opereta zaradi svojega le pega pevskega parta in posrečene vsebine splošno ugaja. Opozarjamo nanjo zlasti okoliško občinstvo.
Od petka dalje premijera
Dobri voiak Švelk
Popolnoma novi govoreči, najbolj veseli in zabavni film. KINO UNION.
pojavile pri ženi, odkar mora tudi ona delati v najrazličnejših poklicih. V petek 14. decembra predava dr. Kurt Wegener o bodočnosti letalstva.
Na Kremžarjev vrh! K blagoslovitvi in otvoritvi planinske smučarske koče Mislinjske podružnice SPD v Slovenjgradcu na Kremžarjevem vrhu (1161 m), ki se vrši pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marušiča, gredo tudi mariborski planinci in se odpeljejo s koroškim vlakom ob 5.45 zjutraj.
Vozne olajšave. O p 1 e n a c, za poklo-nitveno potovanje na grob kralja Aleksandra I. Zedinitelja za skupine najmanje 5 oseb, polovična vožnja do zaključno 31. decembra. Zaradi sestavljanja posameznih grup sprejema prijave poedincev pisarna »Putnika« v Mariboru in Celju. Beograd, četrtinska vožnja za poštarje, ki potujejo na Oplenac v času od
7.	do 9. XII. za vožnjo tja in odn. do 11. decembra za vožnjo nazaj na podlagi že-lezn. legitimacije za 5 Din. Beograd, skupščina lekarnarjev, 9. decembra, polovična vožnja od 6. do 12. decembra na podlagi žel. leg. Dunaj, v času do 3. marca 1935 vizuma prost vstop v Avstrijo, 60% popusta pri povratku na avstrijskih železnicah, 3 polovične vožnje z Dunaja na Semmering, v Mariazell i. dr., 15% popusta v hotelih, 50% v gledališčih, 25% na koncertih, 50% na razstavah itd., po obveznem 5 dnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) in na podlagi »Wintersaisonkarte« za 60 Din. Nemčija, v času od 21. decembra 1934 do 17. marca 1935, 13. do 29. aprila in 1. junija do 31. oktobra 1935 po 7 dnev nem bivanju pri vožnjah tja in nazaj 60% popusta na nemških železnicah. — Italija, pomlad v Siciliji, polovična vožnja na italijanskih železnicah do in od vseh postaj v Siciliji. Vse nadaljnje informacije, nabave vozovnic po originalni ceni, preskrba viz, nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih pri »Put-niku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. telefon 21-22. in Celje, Krekov trg, telcf. 119.
Grajska gostilna Fala. V soboto in «e" deljo zadnji srnjak in domače koline.
V	soboto 8. decembra Miklavžev večer
v	Narodnem domu. Pomočniški odbor združenja trgovcev.
Pevsko društvo »Planinca« priredi Miklavžev večer v soboto 8. decembra v gos tiku Tomše v Pekrah.
'i a r m o r u, one i. ah. 1934.
Mariborski
»Večernih« Jutra.
:5tsjsb
Stran 3.
.as'3SBSS»*i
^ Pri zapeki, motnjah in prebavi, gore-čicJ v želodcu, krvnih navalili, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz' Josefove« grenčice.
Velika kavarna-restavracija, sestanek vseh prijateljev, vsak dan koncert-kaba-ret. Ob nedeljah in praznikih tudi popoldne.
Kam? Na Pobrežje v gostilno Riedl,
kjer bo pojedina jetrnih klobas in pojedina gibanc s koncertom. Vljudno vas vabi gostilničar.
Potovalna pisarna »Putnik« bo na praznik v soboto in, v nedeljo poslovala od 9—11. ure dopoldne. Ekspozitura — menjalnica — v novem' carinskem poslopju na kolodvoru, ima tudi ob nedeljah in Praznikih permanentno službo pri vseh vlakih. Potovalna pisarna »Putnik«' naproša cenj. občinstvo,; ki bo za božične Praznike potovalo na počitnice, da si že. eden-ali več dni pred nameravanim potovanjem preskrbi v poslovalnici »Putni-ka« Vozne karte, kakor tudi valute za ino zerriska potovanja.
Na zaključnem večeru obrtniškega tedna, ki. bo 'jutri v soboto, zvečer v unionski dvorani, sodeluje iz prijaznosti tud; pevski zbor »Jadrana«, pod vodstvom pevovodje g. Laha.
Mestno kopališče bo jutri na praznik >n v ,nedeljo, kakor navadno od 8. do 12. ure odprto.
Kavarna »Promenada« jutri in v nedeljo koncert. Prvovrstna kuhinja, domače. specialitete.
Lutkovno gledališče Sokola Maribor -matica v Narodnem domu ponovi v nedeljo 9. tm. ob 15. uri pravljično igro v 6 slikah »Gasporčkov junaški čin«.
Pobrežani! Čisti dobiček- prireditve malih harmonikarjev 8. t. m. je namenjen ubotgi deci na Pobrežju. Naj vsak po svoji . moči omili bedo naših najbednejših. Začetek ob 17. (5.) uri v dvorani g. Renči ja.
Na sokolskem odru v Studencih se
Vprizori v proslavo Nušiceve sedemdesetletnice izborna njegova veseloigra »Navaden človek«. Predstavi bosta vso boto, dne 8. XII. in v nedeljo dne 9. XII. Oba dneva ob 20. uri.
V	soboto 8. decembra Miklavžev večer v Narodnem domu. Pomočniški odbor združenja trgovcev.
Sokolsko društvo Maribor I. Zaradi tehničnih ovir se predstava »Magda« za v, soboto odpove. •	.
Obrtni knjigovodski tečaj. Kdor se še želi udeležiti obrtnega knjigovodskega te
Psihografolog Karmah.
Zen tke pred odločitvijo
Kako. važna je cesto odločitev ženske, hočem dokazati v današnji črtici s spomini iz svoje prakse.
Prva leta svoje prakse sem.se mudil dejj časa na Dunaju. To velemesto, vse Pestro in živo, ki bohotno kliče in opozarja tujca , na svojo lepoto, hrani za kulisami svoje privlačnosti in zidovja toliko klecajočih in strtih duš.
Bil je žalosten jesenski dan, ko sem nekoga- popoldne dobil povabilo, da se udeležim banketa, ki ga je priredilo zdru žtnje nemških igralcev. Na tej priredit-
vi	mi je bila predstavljena takrat, dokaj slavna nemška igralka Ida Gliickklee (igralski psevdonim). Bila je informirana 0 -‘mojem delu in prosila me je, naj ji dam Nasvetov, ker misli zapustiti deske in se Poročiti. -Predložila mi je rokopise svojih oboževalcev. Nekako sedem jih je bilo. Dva rokopisa sem takoj izključil iz analiziranja, ker se njena in duševnost piscev ne bi nikdar našli v skupni harmoniji.
Tretje pismo, ki je prišlo pri analizira-nju kot prvo v poštev, je bilo pisano, ka-W se še spominjam, na nekem potovanju. Vsebinsko se' je glasilo nekako tako-!e: »Ne čakaj! Ce hočeš, potrpi, ker dovoljenje še nisem dobil, bo pa potem svidenje tem slajše.« Povedal sem j', da je frsec duševno povsem deprimiran in je edini njegov sklep, ako ne doseže do-V()ljenja — samomor.
četrto pi^mo je bilo vsebinsko raztegnjeno, toda ix>dano brez vsake konkretnosti. V tem dopisu nisem našel niti v Potezah pisave, še manj v vsebini sami, takšnega priporočila, da bi lahko srečno živela ob njegovi strani. Tudi to pis-sem izključil od nadaljnjega analiziranja.
čaja, ki je razpisan za ta mesec, naj se javi najpozneje do 10. trp, v. pisarni, obrt-nozadružnega nadzorništva na sreskem načelstvu, II. nadstropje, soba 42. O po-četku tečaja bodo obveščeni samo tisti interesenti, ki se pravočasno javijo ali so že javljeni. Pouk se bo vršil ob večerih in bo trajal prilično 40 ur. Predavanja bodo obravnavala poleg knjiigovod stva tudi spisje in kalkulacijo.
»Bat’a« gradi v Zagrebu nebotičnik. Tvrdka »Bat’a« namerava zgraditi v Zagrebu nebotičnik -s 16 nadstropji, Stroški so predvideni na. okroglo 12 milijonov dinarjev.
Nezgodna kronika. Pri delu v Thomovi tovarni se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 25-letni .delavec Josip .Kek. Zlomil si je desno nogo in so ga morali reševalci spraviti v bolnišnico. Tja so pripeljali tudi 31etnega železničarjevega sinčka Franca Kalundra, ki je padel s plota, po katerem se je vesit, in se hudo poškodoval po obrazu.
Na današnjem trgu za ribe je bilo nad 300 kg morskih in domačih rib. Prodajali so sardelice in sardele po 10 Din, ško.m-bre in petrovke po 20 Din, očade po 26 Din, žive krape po 12 Din, žive ščuke pa po 14 Din kg.
Dobra kupčija in živahno vrvenje je
bilo ves dopoldne na današnjem živilskem trgu, ki je bil prav bogato založen. Okoliški kmetje so pripeljali vsega v izobilju in bi radi svoje blago čimpreje spravili v denar, saj se’ bliža Božič. Pripeljali so na trg 47 voz zaklanih prašičev in 33 voz raznih poljskih pridelkov in sadja. Cene kmetijsk. blagu se niso spremenile izza zadnjega tržnega dne. Bogato izbiro so imele mariborske gospodinje in kuharice tudi na kokošjem trgu. Tu so prodajali purane po 30 do 50 Din, kokoši po 20 do 35 Din, gosi po 28 do 50 Din. piščance pa po 15 do 35 Din par. Naši lovci so prinesli na trg lepo izbiro divjačine. Ponujali so fazane po 18 do 22 Din, divje zajce pa.po 18 do 20 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.6 stopinje C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3 stopinje C nad ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 740, reduciran na ničlo pa 737; relativna vlaga 88; vreme je tiho in oblačno; vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nagnenje k zjas-nitvi, padavine niso izključene.
Peti dopis pa je zvenel prijateljsko, mehko, čuvstva so se prepletala med potezami rokopisa, žal, da se za to osebo dama ni zanimala.
Nekako z največjim zanimanjem je dala v analizo šesto pismo. Za sklepanje zakona. to ni bil priporočljiv značaj in sem ji to tudi'povedal. Potrdil se je moj sum, da me tokrat ne bo poslušala, ker je prav na to osebo vezala svoj cilj. Neka lahkomiselnost in lahkoživost je prevevala poteze teiga rokopisa, vendar je bilo v njih dovolj temperamenta, preračunljivosti in moči samozatajevanja, da se oseba neko dobo zataji in ne pokaže prave slike svoje osebnosti. Pisec je bil njen partner, igralec, poklicno dovolj zmožen, da bi se lahko dvigal in izpopolnjeval, toda o kakšnem smislu za družino in zakonsko stanovitnost v tem značaju mi moglo biti govora. Rokopis dame pa je pričal, dia hrepeni po miru, da si želi doma, družine, za katero bi živela in katera bi živela zanjo.
Sedmi dopis tudi ni prišel za razčlenjevanje v poštev, ker je bil to rokopis starejše osebe in se igralka sama ni ogre vala za njo.
Odpotoval sem.
Lani v avgustu pa sem se mudil dalje časa v Gradcu.
Večer v »Orpheju«. Med kabaretnimi plesalkami zapazim nek znan obraz.-Spomnil sem se Dunaja, kabaretne svečanosti, med tem pa me je tudi plesalka že spoznala.
Drugi dan se je zglasila pri meni v hotelu. Pripovedovala mi je vso težko povest svojega življenja; Razdobja časa: banketna svečanost na Dunaju in kabaretni večer v graškem »Orpheju«.
Pirva dva pisca rokopisov, katere mi ie takrat predložila v študij, res nista igrala v njenem življenju nikake vloge. O tretjem je nekako sedem dni po mo-
Radio
Radio Ljubljana. Spored za soboto 8.
tm. Ob 7.30: operetni valčki na ploščah; 8.; telovadba; 8.30; radio-orkester; 9.30: poročila; 9.40: versko predavanje; 10; prenos iz stolnice; 11: radio-orkester; 16: igra; 20; nacionalna ura; 20.25: čas, jedilni list, program za nedeljo; 20.30: radio-orkester; 21.30: čas, poročila, radio orkester; 22.20: Bachov kredo iz ma še v h molu. Spored za nedeljo 9. t. m.: Ob 7.30: kmetska kultura; 8: orkester balalajk; 8.30: poročila; 8.40: mandolini-stični kvartet; 9.40; versko predavanje; 10: prenos iz stolnice; 11: žena kot mati in delavka; 11.20: radio-orkester; 12: čas, radio-orkester; 16: operetna ura; 19.30: nacionalna ura; 20:	čas, jedilni
list, program za ponedeljek; 20.10: koncert; 21.30 čas, poročila; 22: narodne pesmi na ploščah. Spored za ponedeljek 10. t. m. Ob 12.15: glasbene slike na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, citraški koncert na ploščah; 18.40: slovenščina; 19.10: zdravniška ura; 19.30: nacionalna ura; 19.55: jedilni list, program za torek; 20: prenos opere iz Zagreba, v odmoru čas in poročila.
Meinl-čaj
Pfuj
Osebna vest. Za banovinsko zvaničnico tretje položajne Skupine pri banovinski hiralnici v Ptuju je postavljena Joža La-vrenčičeva j z Ljubljane.
Proračun okrajnega cestnega odbora v Ptuju za leto 1935—1936 je javno razgrnjen na pregled do 12. t. m. v pisarni okrajnega cestnega odbora. Potrebščine znašajo 2,598.725, dohodki pa 2,174.492 Din. Primanjkljaj 424.233 Din se bo kril iz dohodkov cestne doklade na neposredne davke. Eventualne pomisleke ali pritožbe je prijaviti do označenega dne pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju.
Kino. V soboto 8. t. m. ob 20. in v nedeljo 9. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Kaj ljubijo žene?« V sredo 12. in v četrtek 13. t. m., obakrat ob 20. uri, pa je na vrsti film »Njegova prijateljica«.
Nezgoda. Ponesrečil se je 15-letni
Franc Sardinšek, sin železničarja iz Ptuja. Pri sekanju drv se mu je spodrsnila sekira in mu odsekala kazalec na levi roki. Zdravi se v ptujski bolnišnici.
STeposrednt uvoz
mm
Požari. Te dni je na Dravskem polju zopet gorelo, in sicer kar na treh krajih. Posestniku Ludviku Frasu v Gibini, občina Derbetinci, je zgorelo gospodarsko poslopje in precej poljskih pridelkov, da znaša škoda okrog 10.000 Din. Drugi požar je bil v Hveuletincih. istotako občina Derbetinci, pri posestniku Antonu Germini. Tudi temu je zgorelo gospodarsko poslopje do tal z vsemi pridelki vred in znaša škoda okrog 25.000 Din. Tretji požar pa je izbruhnil v Poriigercih, občina Cirkovce, pri posestniku Baumanu in Belci. Obema je zgorelo gospodarsko poslopje z vsemi objekti vse do tal, da imata vsak čez 50.000 Din škode, ki je krita le deloma z zavarovalnino.
Zasačen vlomilec. Pred kratkim so neznani storilci vlomili v zidanico v Podlehniku, ki je last gostilničarja in posestnika Ernsta iz Ptuja. Odnesli so razno kuhinjsko posodo, posteljnino in druge stvari, vredne čez 3000 Din. Končno se je pa orožnikom le posrečilo izslediti vlo milca, katerega so že izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Aretirani je brezposelni delavec M. H. iz Podlehnika. Dejanje priznava, zagovarja pa se z brezposelnostjo in mora skrbeti za štiri nepreskrbljene otroke.
Policijska vest. Marko Pernek, 24-let-ni brezposelni delavec iz Sp. Velovlaka, je zaradi tatvine in beračenja za vedno izgnan iz Ptuja. Vkljub temu pa se vrača in potika po ulicah brez vsake zaposlitve. Policija ga je zaradi tega aretirala in izročila sodišču.
jem odhodu z Dunaja dobila sporočilo, da je izvršil samomor.
Četrti moški, ki je takrat dopisoval ž njo, je odšel neznanokam z njeno prijateljico.
Peti pisec je ostal sam, posvetil se je le svojemu delu in je uspeval; lavorike na področju igralske umetnosti si sedaj spleta pri filmu v Ameriki.
Oni šesti, do katerega je gojila največ čuvstev, je pa postal njen zakonski mož. Takoj po poroki sta odpotovala na njeno posestvo. Pogodbo z gledališčem je razdrla, hotela se je posvetiti svojemu domu in nemoteno uživati srečo v skupnosti.
Mož se je držal nekaj časa, potem pa je njegov temperament premaigal vse dobre sklepe; začela se je stara pesem njegove lahkoživosti.. Prosila ga je, rotila, a vse skupaj ni pomagalo. Začel je delati dolgove. Da reši njegovo čast, je plačevala. Da si ohrani njegovo ljubezen, ga je denarno podpirala do zadnjega. In šla je hišica, šlo je posestvo, podrl se je dom, prešla ljubezen in harmonija, razblinile so se njene sanje, njeni tipi. Zapustil jo je v največji zdvojenosti, v največji revščini. Kot kabaretna plesalka sd danes utira pot skozi življenje. Namerava ostati v Gradcu, pozneje pa se misli ,še enkrat poročiti.
Prosil sem jo, naj mi pokaže pisma,, ki jih je pošiljala svojemu možu in ki so se nedostavljena, nepreoitana vračala. Vedel sem, da v teh pismih govori njena duša, poleig tega pa so taka pisma, za katera se ne ve, da gredo v analiziranje, najlažje rešljiva.
Analiza nam kaže različno pisiani besedi »mein«. Hotela je napisati »Moja od'očitev je čvrsta«, toda že v naslednjem stavku je »moja zabrisala. »Mein« v drugem odstavku ni bil več tako razločno čitljiv, ni bila več sigurna, da bo
vstrajala v svoji odločitvi.
Tretja, slika nam kaže nadpis »Lieber«. To pismo je bilo pisano tisti dan, ko je dobila prvo pismo vrnjeno. V vsem svojem hrepenenju, v na-di. da ga drugo pismo najde, je pisala v polnih potezah. Črka »L« je ve'ika, zamah močan, kakor so bile močne njene želje, kakor je bila močna njena vera, da ga najde.
In tretje pismo, katero je dobila vrnjeno Rekla mi je: »Sedaj ne mi slin n na
nobeno zb lizanj e več, med nama je konec in v tem pismu sem mu pisala zadnje, slovo.«
Kako malo more ženska skriti svoja čuvstva, kako malo se more pretvarjati
v svoji duševnosti, mi je pokazala nasled nja slika njenega rokopisa. V besedah »dieSache istvoHkommen« - stvar, medsebojni odnošaji, so popolnoma pretrgani, mi je pokazala, kako malo resnice govori v tem njenem sklepu. Z vso svojo dušo je že danes vezana nanj, in ta vez ne bo nehala delovati, preveč se je okoreninila, ko je zaradi njega prenašala žrtve. Koliko zdvojenosti je v teh potezah, koliko premagovanja, da bi ne izkričala to, kar njeno srce čuti. »Vollkom-men« — prvih šest črk piše še dokaj rav no, pri »m« pade povsem pod linijo, »en« pa zopet dviga. Tu se odraža notranji boj, hotenje, da bi nehala misliti nanj. V tem je slika njenih silnih teženj, njenih svežih, četudi brezupnih nad.
Mnenje, nasvet, ki sem ga mogel dati tej zlomljeni duševnosti, je bil grenak, ali odkrit in iskren: »Živite v teh nadah, ne stopajte v zakon z drugo osebo, ker trt s tem uničili srečo človeka, ki bi jo od vas terjal in pričakoval, kakor ste jo
vi nekoč pričakovali od svojega prvega moža.«
Zaigrale so strune notranjega boja v njenem srcu, zaživele so nove nade v tej zdvojeni duši...
Obrtništvo v razmerju do ostalih slojev prebivalstva
IZ PREDAVANJA G. ZALOŽNIKA V PTUJU DNE 2. DECEMBRA 1934.
Tisoči reklamnih lepakov, nešteti proglasi na javnost in članki v časopisih, predavanja, filmske reklame, izložbe, razstave delavnic in izdelkov — vzbujajo te dni pozornost prebivalstva cele države in opozarjajo na vele-važen pokret za kupovanje dom. obrtniških izdelkov in na nevarnost tuje konkurence.
Obrtništvu se mora dvakrat v dobro zapisati, da je v sedanjem resnem času vkljub neštetim drugim nadlogam in posebno te dni močno občutenim davčnim bremenom pokre-nilo za narod in državo vrlo važno vprašanje, naše gospodarske osamosvojitve, vprašanje, čegar povoljna rešitev je za okrepitev države in za pojačanje njene obrambe ogromnega pomena.
govec povrnil nazaj k domačemu rokodelstvu, ker sem prepričan, da bo naše obrtništvo izven vsake krize, kakor hitro si bo zopet pridobilo v trgovstvu stalnega odjemalca, kakor ga je imelo pred desetletji. Kupuj domače blago, mora postati geslo vsakega trgovca. Na kupi v inozemstvu slabijo kupno moč domačega potrošnika, od katerega živi i obrtnik i trgovec. Trgovina ima mnogo interesa na tem, da v solidarnosti z obrtništvom uveljavlja mnoge težke zahteve, ki so enakomerno tudi zahteve obrtništva. Kako koristna je taka skupnost, je nedavno dokazal solidaren nastop trgovstva in obrtništva v Ljubljani, ki je bil tako popolen, da se ni ugotovil niti en j slučaj kršitve solidarnosti. In dosegli so eni
Temelj	narodnega	blagostanja	ie	krepak	ro-	j	kakor drugi skoro popolen uspeh. Znižanje
kodelski	Stan.	S	tem	geslom	nastopa	te	dni	j	davkov, zmanjšanje socijalnih dajatev, trgo-
,------i	vinske zveze z inozemstvom itd. so zahteve,
ki veljajo za obrtnika ravno tako kakor za trgovca. Skrb za strokovne šole je za obe stroki enako važna. I trgovci i obrtniki stremijo za gospodarsko osamosvojitvijo države, za
naše obrtništvo. Vredno je razmišljanja, ali sme obrtništvo pri tej veliki akciji računati na sodelovanje ostalih stanov in katerih.
Kmetijstvo kot najstarejša panoga gospodarstva, iz katere'so se razvili vsi drugi stanovi, je bilo od nekdaj in je še danes dobavitelj ne le najelementamejših življenskih potrebščin, marveč tudi večine snovi za rokodelsko predelavo, na drugi strani pa prvi in najzanesljivejši odjemalec rokodelskih izdelkov. Kmetijstvo in obrt sta nujno navezana eden na drugega in je v mnogih primerih celo težko določiti mejo med udejstvovanjem enega in drugega. Lahko rečem, da eden brez drugega biti ne more. Da pri taki medsebojni povezanosti na boljše ali slabše razmere v eni stroki takoj reagira tudi druga, je zelo razumljivo. Obrtništvo v dosedanji krizi ničesar ne občuti tako močno kakor katastrofalni padec cen kmetijskim izdelkom, ki uničujejo kupno moč najboljšega odjemalca premnogih rokodelskih strok. Kmetijstvo zopiA
je na blagostanju domačega rokodelstva moč- navajam, je tista, ki se je razvila iz rokodel
no interesirano, posebno radi tega, ker ima v njem najboljšega kupca za svoje pridelke. Rokodelstvo vzgaja mnogo kmečke mladine do lastnega zaslužka in samostojnosti in kmet malokomu s tako zaupljivostjo daje svojo mladino v vzgojo kakor obrtniku. Ko obrtnik preživlja kritične čase in zmanjšuje svoje režije, se kmet v skrbeh vprašuje, kam bo dal svojo deco.
Slično gredo paralelno interesi rokodelstva z onimi delavstva. Dobro situirano delavstvo je kot potrošnik obrtniških izdelkov za rokodelstvo neprecenljive vrednosti. Strokovno sposoben in moralno zanesljiv rokodelski pomočnik je za mojstra dostikrat več vreden nego mojster družabnik. Na drugi strani pa tudi neugodno stanje rokodelskih obratov povzroča v delavstvu brezposelnost, kar škodljivo vpliva ne samo na sedanjost zaradi pomanjkanja sredstev, marveč zaradi zamude v napredku tudi za bodočnost. V novejši dobi so se občasno pojavljali spori med delavstvom in rokodelstvom. V splošnem lahko rečem, da se spori, ki se večinoma razvijajo iz zahtev po višjih prejemkih ali skrajšanju delovnega časa, hitro in brez pos. škode poravnavajo tam, kjer se s pametnimi rokoldclskimi podjet niki razgovarjajo uvidevni pomočniki, kateri računajo z nespornim dejstvom, da delodajalec brez dohodkov ne more dajati delavcem zaslužka. Odnošaji med mojstri in delavci so v naših krajih povsod tam zadovoljivi, kjer niso vmes poklicni zdražbarji, katerim ne gre za sporazumevanje, ker živijo od sporov.
V	našem rokodelstvu je socijalni čut napram gmotno slabejšemu delavstvu zelo razvit, pa tudi delavstvo svojim delodajalcem iskreno zaupa v spoznanju, da je medsebojna podpora
v	interesu enega in drugega. Delavstvo je na pobijanju tuje konkurence naravno močno interesirano, ker tuja podjetja in tuji delavci odjedajo zaslužek ne samo mojstru, ampak enako tudi domačemu delavstvu.
Harmonija med rokodelstvom in trgovino je že tradidjonelna. Razumljivo. Saj je rokodelstvo samo ustvarilo trgovino, ko je postala potrebna, kakor hitro se je rokodelska produkcija razvila tako, da je razpečavanje izdelkov zahtevalo intenzivnejšega dela in reklame. Rokodelec in trgovec sta le dve stroki, ki ena drugo izpopolnjujeta. Trgovec kupu je rokodelske izdelke in jim z izložbami, razstavami. govorjeno in pisano besedo poišče kupcev. Cim sposobnejši je rokodelec, tem lažje ^roda trgovec, Sim spretnejši je trgovec, tem več zasluži rokodelec. Načelnih sporov med rokodelci in trgovci ni in ne more biti. Ce taki spori nastanejo radi poseganja ene stroke v drugo, ni to nič čudnega. Saj se to dogaja tudi med posameznimi rokodelskimi strokami. Diference nastanejo le tam, kjer trgovec prezira domačega rokodelca in kupuje tujezemsko tovarniško blago. Tako postopanje je za rokodelstvo seveda zelo škodljivo glede predmetov, ki se v domači deželi Izdelujejo v zadostni množini. Tu je potrebno za-najkrepkejšo besedo obrtniškega tedna. In ne samo tekom obrtniškega tedna, ampak- vedno in vedno toliko časa, da se bo trr
odpravo tujih velepodjetij in prodajalnic, za trajno odpravo vsakega političnega strankarstva v državnem gospodarstvu. Eni kot drugi želijo doseči več vpliva gospodarskih stanov na vodstvo državne gospodarske politike. Naš narod je politično osvobojen po zaslugi našega blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra, ni pa še gospodarsko samostojen. Gospodarsko osamosvojitev zamoreta izvesti le rokodelstvo in trgovina kot strokovna in kapitalna reprezentanta našega pridobitnega življenja.
Razmerje obrtništva napram industriji je različno po kakovosti industrij, katerih razlikujem v tem slučaju dve vrsti: 1. domače. 2. tuje.
Domača industrija v smislu, kakor jo tukaj
stva in dela z domačimi delovnimi močmi in z domačim kapitalom. Ta industrija rokodelstvu ni sovražna in mu ne škoduje, se drži v mejah praktičnih potreb, brez pohlepa po ubijanju konkurence, ponuja solidno blago po primernih cenah. Taka industrija je celo navezana na rokodelstvo ter se zamore razviti samo tam, kjer obstojajo krepko razvita obrtna podjetja, ker se te industrije poslužujejo kvalificiranih delavcev, ki so se izvežbali v rokodelskih obratih. V pokrajinah, kjer ni razvitega rokodelstva in kvalificiranih delavcev in se mora industrija posluževati tujih delovnih moči, se domača industrija v tem smislu niti ne more razvijati. Izkušnja dokazuje, da so odnošaji med rokodelstvom in domačo industrijo ne le znosni, brez neprijaznega trenja, ampak da v gotovih slučajih nastopata celo solidarno.
Drugače je s tujo industrijo, t. j. tisto, ki je ustanovljena in vodena po tujcih ali s tujim kapitalom in nam je tuja tudi po mišljenju. Taka'industrija ima na dobrobiti naroda in prospevanju države le toliko interesa, kolikor je to od koristi za večanje njenega premoženja in vpliva, je po svojem značaju in delu internacijonalna in se prav nič ne obotavlja postreči s svojimi izdelki tudi neprija-teljem države, ki daje tem industrijam prostor in zaščito. Poučljivo je v tem primeru ravnanje bivše avstrijske in ogrske industrije v svetovni vojni. Ta vrsta industrije je za obrtništvo nevarna, z njo ni mogoč sporazum, ker za tak sporazum manjka bistvena osnova: odkritosrčnost in ljubezen do rodne grude. Preko ruševin in mrtvih trupel dr-
vi	taka industrija za svojim edinim idealom — bogastvom. S priložnostnimi naklonili na-cijonalnim ustanovam, z neverjetno nizkimi cenami in kričečo reklamo premami lahkoverne potrošnike, da kupujejo manjvredno blago in zanemarjajo solidne izdelke rokodelcev domačinov, katerim prirojena poštenost ne dopušča, da bi si s slabim materijalom in površno izdelavo kovali visokoodstotne dobičke. Te tuje industrije ustvarjajo iz naših dobrih delavcev nasprotnike obstoječega družabnega reda. Take industrije so škodljive za prebivalstvo in nezanesljiva opora za državno obrambo. Zaradi tega je prav, če rokodelstvo stalno opozarja na take škodljivce in mu v tem neenakem boju morata v lastnem interesu država in narod stati krepko ob strani. Bolje nego tuje veleindustrije je za državo zdravo rokodelstvo, ki se rednim or-ganičnim potem razvija v srednji obrtniški stan v stalnem tesnem stiku s kvalitetnim rokodelskim delavstvom.
Konkurence solidnih domačih tovarn, ki niso zgrajene na varanju z nizkimi cenami za slabo blago, se rokodelstvu ni treba bati. Solidne industrije vzpodbujajo k tekmi in izpopolnjevanju obratov s stroji, na drugi strani ustvarjajo za rokodelce tudi nove vire zaslužka. Solidno, pozorno napravljeni izdelki se bodo vkljub tovarniškim obratom vedno iskali le pri rokodelskih mojstrih. Ročnega dela kvalitativno stroji ne morejo nadomestiti.
Že s temi besedami je povedano, da je ro-
kodelstvo priljubljeno v vseh glavnih slojih prebivalstva kakor redko kateri drugi stan. Rokodelstvo je in naj bo zlata sredina med visoko izrobraženim hi najpriprostejšim držav ljanom. I prvi i drugi se čuti v obrtnikovi družbi domačega, ga rad poišče in ga kliče na pomoč. Rokodelec je enako kakor poljedelec zaradi svoje domorodnosti, stalnosti, spoštovanja do občinskih in državnih naprav, radi svoje davčne moči in svojega udejstvovanja v javnem in družabnem življenju svoje okolice v narodu posebno priljubljen. Obrtniški Izdelki imajo, rekel bi. narodni pečat, obi-ležje narodnega značaja in narodnih šeg pokrajine, v kateri obrtnik živi. Priljubljenost rokodelcev med narodom je priznana tudi v drugih deželah, vendar imam utis, da nikjer ni rokodelstvo tako tesno povezano s svojim narodom in s svojini krajem kakor pri nas. Bolj kakor drugje se pri nas zavedamo, da je obrtništvo vrlo važen del našega narodnega telesa. Le temu dejstvu pripisujem, da pri nas obrtništvo brez prehudih žrtev izdržuje gospodarsko krizo, katera je n. pr. v bogati Ameriki vzela zaslužek 11 milijonom ljudi.
Kako naš narod čuti za svoje obrtništvo, bo pokazal sedanji obrtniški teden. Napačno bi bilo misliti, da je obrtniški teden samo obrtniška zadeva. Gre za zelo važno vprašanje naše gospodarske osamosvojitve, izločitve nepotrebnega tujega uvoza — iz naših trgov. To je zadeva, ki se tiče nas prav vseh, ki želimo narodu in državi dobro.
V	času, ko so naši sovražniki pričakovali razpad naše z ogromnimi žrtvami pridobljene države, kaže rokodelstvo Jugoslavije vsemu svetu na manifestanten način na složno delo in patrijotizem ne samo vseh obrtnikov, marveč tudi vsega ostalega gospodarstva in celega našega naroda. Na krepitvi naše lepe države delajo naši obrtniki in prinašajo žrtve, ki sc potrebne, da dosežemo plemenite cilje. To morajo uvaževati potrošniki. Znati morajo, da le v tesni slogi vseh stanov, med katerimi pripada obrtništvu zelo važen delokrog, bodemo zgradili veliko, močno, gospodarsko neodvisno državo, katera bo naša, sa-
mo naša last in v kateri bodemo zajedno go* spodarili, kakor nam to velevajo naše narodne koristi.
Obrtniški tedni bodo verjetno ostali trajna institucija. Želel bi, da se s temi manifestacijami doseže dvojni cilj:
1. Obrtništvo mora enkrat začeti ceniti sebe in svoje delo, mora postati samozavestno, ponosno na svoje sposobnosti in svoj pomen v zasebnem in državnem gospodarstvu. Obrtnik se mora zavedati, da je v naši državi član velike družine, katera šteje s pomožnimi delavci in svojci 1 V* milj. prebivalca. Obrtnika mora vsak občan poznati že na njegovi zunanjosti, na njegovem značaju in ga spoštovati.
2. Ustvariti se mora enotna fronta proti uvažanju tujih izdelkov, tujih podjetnikov, tujih delavcev. Svoji k svojim! smo si svoje-časno od ušesa do ušesa šepetali, ko javno o tem nismo smeli govoriti niti pisati, pa smo radi hodili v domače, naše trgovine in s čutom nacijonalne dolžnosti naročevali pri slovenskem rokodelcu. Danes svobodno kličemo javno: Jugoslovan k Jugoslovanu! V tem klicu se mora zediniti ne samo rokodelstvo, ampak vsi tisti, ki vedo, kaj pomeni gospodarska osamosvojitev, se mora zbrati ves narod V zavesti, da moramo radi lastne koristi napovedati neizprosen bojkot tujim izdelkom in dati prednost domačim rokodelcem, ker: »Krepak obrtniški stan je najsolidnejša podlaga gospodarstva vsakega naroda«.
Napredek obrta je zadeva vsega naroda in države. 23.000 pridobitnih podjetij v banovini pomeni 150.000 rodbinskih članov in pomožnih delavcev, kojih brezposelnost bi učinkovala katastrofalno. Obrtnik, ki bo računal z moralno oporo naroda, bo pa z veseljem in podjetnostjo ustvarjal nove vrednote, bo postal samozavesten in odporen. Gospodarsko močno rokodelstvo bo dalo kruha stotisočeni naših ljudi. To so nauki, ki se bodo morali zanesti tudi v šole, da se bo že mladina zavedala velikega pomena domorodnega obrtniškega stanu.
^ Želim iskreno, da pričakovani uspehi te značilne obrtniške manifestacije ne izostanejo.
Sušmarsfvo v zdravstvu
DRUGO PREDAVANJE ZDRAVSTVEN EGA CIKLA. PREDAVANJE Dr. VLADIMIRJA BAZALE, UNIV. DO CENTA V ZAGREBU.
V drugem predavanju zdravniškega cikla Ljudske univerze je obravnaval dr.
Vladimir Bazala, univ. docent iz Zagre-
ba vprašanje šušmarstva v zdravstvu.
G. predavatelj je v svojem predavanju uvodoma očrtal pojm zdravstvenega Sušmarstva, ki ga smatra kot zdravstveno udejstvovanje brez zadostne določene in dovršene strokovne izobrazbe, kar tudi obsega § 262 našega kr. zakona.
Obrazložil je zakonite določbe o iz-vrSevanju zdravniške prakse v Angliji, Nemčiji, Ameriki ter drugod. Prikazal je metode primitivnega zdravljenja (zaradi pomanjkanja zdravnikov) očesne mrene, sečnik kamnov, odpiranje lobanje itd. po našik podeželskih padarjih, posebno pa po menihih, muslimanskih hodžah in fald žijah, v Ercegbosni. Zdravstveni pokreti Priessnitza v Grafenbergu, župnika Kneippa v Woerisihofnu, Rikklija na Bledu (ki se ima prav njemu zahvaliti za orvi svoj sloves in razmah), sugestibilni zdravilni vplivi Rasputina in mnogo pre-ie Cagliostre so zapustili ali močne sledi v zdravstvu, ki je privzelo in izpopolnilo zdravstvene metode, ali pa imelo silen, odločujoč vpliv na okolje. Posebno js občinstvo zanimalo zdravljenje pasje stekline po Sadikovi6u, učitelju Ladiču in rodbini Njemčičev pri B jelo varu, ki jih je celo oblast podpirala ter lečenje kožnih obolenj m raka po učitelju Poljšaku. Naposled je g. predavatelj še očrtal zdravilne metode Rusa Suvorina, Schrotta v Lindenweisu, Holler Hansla v Stainzu in Zeiteissa v Gallsbachu, ter podal nasvete za uspešno pobijanje šušmarstva.
Stebri moderne kirurgije.
Predavanje prim. g. Dr. Mirka Černiča.
Primarij kirurgiičnega oddelka naše javne bolnice, g. dr. Mirko Černič, je v nizu predavanj zdravniškega cikla predaval o pomenu, razmahu in stebrih modeme kirurgije, zdravniške stroke, kise bavi z operacijo.	«
Po objasnitvi pomena kirurgije in njene poti v razvoju človeštva je g. predavatelj na statistiki pokazal neouveni razvoj te stroke v tujini in pri nas doma v Ljubljani in v Mariboru. Tako je štela ljttbj. bolnica v 1. letu po svetovni vojni pri 12.918 obolenjih 4444 kirurgionih o-bolenj ter 1200 operacij, 1. 1932. pa pri 21.941 obolenjih 9951 kirurgičnih obolenj
in 6735 operacij. V istem obdobju je mariborska bolnica posvečala svojo kapacite to od 3045 splošnih in 1806 kirurgičnih obolenj ter 603 operacij 1. 1919 na 9907 sp.ošnih in 3092 kirurgičnih obolenj ter 2269 operacij 1932. 1. Nato je prikazal moderno kirurgijo kot vedo in umetnost ter zvrsti operacijsk. ukrepov ukvare na slepiču, poškodbe po kilah, počenih želodcih, splošnih poškodbah, izrednih porodih, obolenja jeter, ledvic, zavitih čre-ves itd.) Za tem je orisal sklop vprašanj, katerih rešitev je omogočila razmah kirurgije: okužba, krvavitev in omame.
V	boju zoper okužbo je pokazal nova pota dunajski zdravnik Filip J. Seim-mehveis. V dramatičnem razpletu je g-predavatelju uspelo prikazati življenje in boje tega čudovitega pokrenitelja moderne kirurgije, ki je vse svoje znanje in spretnosti daroval napredku svoje znanosti. Njegovo delovanje, življenjska pot od 1. 1842 do Semmelvveisove smrti 18. 8. 1865, obsega eno samo pot dela, izs^edo vanja in osebnega žrtvovanja. Izredno zanimivo je g. predavatelj povzel podatke po znamenitem delu »Borci za življenje« zdravnika dr. De Krnifa. Po Semmelweisovih izkustvih in Pasteurjevih dognanjih je obogatil kirurgično znanost angleški zdravnik Lord Leester, ki pomeni za kirurgijo oni temelj, kakor Semmelvveis za porodništvo.
Ob koncu svojega predavanja je S-predavatelj še omenil antiseptično (kemično) in aseptično (fizikalno) zvrst sodobne kirurgije.
Števffno občinstvo se je prav prisrčno zahvalilo g. predavatelju za živo inpre-zanimivo prikazovanje te prevažne pa* noge zdravstva.	 ___
Strast slikarjev.
Slavni slikar Picasso je bil nekoč slabe volje. »Kaj ti je?« ga je vprašal pri-jatelj.
»Eh, človek ima v življenju same neprijetnosti. Znano ti je, da portretirani kneginjo Yorško. Davi je zahtevala, naj ji spremenim nos.«
»In ti nisi hotel ustreči njeni želji?«
»To ne,« je odgovoril mojster, »sam ne vem, kam sem ji nos naslikal.«
Ipominiaile s« CMD
Kulturne vesti
Plesni večer Katje Delakove
»CESTA«, REPORTAŽA V DVANAJST IH SLIKAH.
Katja Delakova v Mariboru ni neznana. Že s svojim prlirf; 'vstopom si je dobila krog občudovalcev, ki so spoznali resnično globino njene plesne umetnosti, ki menda je prav io napolnilo v torek zvečer naše gledališče do zadnjega kotička. Za Maribor nekaj nenavadnega, doslej neznanega! Razočaran menda ni bil nihče, kajti njena »Cesta« je zares nekaj nevsakdanjega, nekaj, kar ima vse bino in globino z in ob njeni plesni umetnosti sami. Sestavila jo je sama, pisatelj Liudevit Mrzel je napisal literarne vlož-Le, ki jih je recitirala s polnim čuvstvom Sdč. Elvira Kraljeva, muzikalno vodstvo je pa poveril prof. Pavlu Šivicu in je dobro izbrala.
Katja Delakova spada med tiste plesne umetnice sedanjosti, ki jim lart pour lartizem ni ideal, ampak hočejo mimo le-Pe forme in geste tudi globlje vsebine. Ta vsebina se da pri plesni umetnosti izražati samo s simboli, izvirajočimi iz 'de ie, oblikovanimi pa v kostimu, plesu, gesti in mimiki. Vse to združuje Katja Delakova v čudoviti skladnosti. Da dosega s tem uspeh tudi pri širšem in najširšem občinstvu, je dokaz, da je naši sedanji dobi — česar morda ne bi pričakovali — jasna misel bližja in dražja kakor sama brezvsebinska lepota, zasnovana preče-sto samo na hladni tehniki in izglajeni rutini.
»Cesta« je plesna reportaža, tako jo je
umetnica označila sama, v njej pa je vse 1 deli v Mariboru še večkrat,
iz življenja ceste, od klepetulj do tihih romarjev, večnih sanjačev ter iskalcev pa nazadnje še do onih, ki se pogrezajo v zadnje globine poslednje misli. Tako se nam zdi ob tej »Cesti«, kakor da je v plesu to, kar je bila Ivanu Cankarju v lepi besedi, in vendar vse bolj realna, sodobna. Umetnica, ki razpolaga s telesom do zadnje mišice, ki ji je to telo čudovit instrument, iz katerega izvablja ved no nove izraze notranjih hotenj, ki je tehnično naobražena in izšolana plesalka, nam je v »Cesti« pričarala pred oči po simboličnem uvodu (rojstvu) debelo klepetuljo, suho sosedo, fantka iz predmestja, delo, kri, hrepenenje, veselje, pro sjačka, pijanca, mater in nazadnje »odsev«, nekak prolog (smrt).
V	tej veliki raznolikosti je pokazala vse vibracije svoje senzibilne duše, najgloblje pa je nedvomno učinkovalo njeno »Delo«. Plastično občuten je bil »Pro-sjaček«, fino karakteriziran »Pijanec«, a »Mati« je bila vsa polna notranje toplote. Pa tudi v »Krvi« in »Veselju« je pokazala popoln talent, kakor tudi smisel za satirično karikaturo v »Debeli klepetulji« in »Suhi sosedi«. Ta njena umetnost ni samo ples, je tudi igralstvo. Izvrstno je izbrala k »Cesti« skladbe prvih svetovnih komponistov, Beethovena, Mu sorgskega, Čajkovskega, Brahmsa, Kor-sakova Chovina itd.
Želimo, da bi go. Katjo Delakovo vi-
-r.
Predavanje o Otonu Župančiču je bilo včeraj zvečer v Ljudski univerzi. Kot predavatelj je bil naprošen znani literarni kritik iz Ljubljane g. Jože Vidmar, ki je podrobno razčlenjal nacionalni in domovinski element v Župančičevih pesnitvah. Uvodoma je omenjal vrsto naših pesnikov, nacionalnih klicarjev, od Vodnika naprej preko Prešerna in Jenka do Simona Gregorčiča. Vzporedno je navajal pri Poljakih Miokie\vlcza in pri Rusih Lermontova. Lermontov je svojo nacionalno gorečnost in ljubezen do domovine črpal iz grude in ruske zemlje. Je r e-a 1 e n pesniški opevatelj svoje domovine. Naš Župančič je d u h o v n i klicar, pesnik inspiracije i>n proroških prividov. Kakor antena je sprejemal v težkih dneh preteklosti in kakor iz ozračja vse tisto, kar je ležalo nad našim rodom. Župančič je snoval v slutnji in prividu ter zagrabil Pri tem v svoj tok vso tedanjo mladino, ki je z nestrpnostjo pričakovala nečesa velikega, kar ima priti. Župančič je iz notranje vznesenosti in sile kazal pot v svetlo bodočnost. Pričelo se je pri »Pesmi mladine« leta 1900. Šlo je potem to odkrivanje odprtih ran na našem narodnem telesu naprej: od pesmi o Črtomiru, »V teh težkih dneh«, »Z vlakom« pa do »Dume«, te najsijajnejše emfaze in najsilovitejšega protipostavljanja kozmopo-litičnega in domačega elementa. Župančič je formulo, ki naj spaja oba ta svetova, domači in vesoljni, našel in označil.
V	drugem ciklusu je Župančič ustvarjal in v veličino bližajočih se prazničnih dni kazal pod vtisom dogodkov, ki so se vrstili po umoru avstrijskega ministrskega predsednika grofa Sturgha. Tudi od naše zemlje se je odvalilo nekaj kakor mogočen kamen, ki je tiščal dušo naroda k tlom. Zmagoslavno in emfatično so zve nele v naš svet njegove napovedi, svarila, opomini, spodbude. »Mesečina«, »Naše pismo«, »Duma«, »Naša beseda«, »Kovaška« itd. so blesteči dokazi zdrave slutnje, življenjske sile ter kvišku stremečega instinkta, ki je po Župančiču prehajal našo zemljo in naš rod. Ob sporrhuri na težko usodo naših primorskih bratov se mu izvije iz duše pesem »Med izgnanci«, po vojni nevarnosti sledita še »Zelena čelada« in • »Bolnik«. Predavatelj je -aključil svoja izčrpna raizčlenjevalna izganja z jasno označbo Župančiča kot Pesnika inspiracije in duhovne sile. ki smo ga v težkih dueli imeli, glasnika v zanje bodočih dni.
Monumenta artls slovenlcae. Izšel je črugi snopič prvega dela te monumentalne publikacije, ki jo piše konservator dr. r- Stele v slovenščini in francoščini, iz-
daja pa Akademska založba v Ljubljani. Ta snopič opisuje slikani kranjski presbiterij. Na finem papirju pa so slike umetnin. Presbiterij v Suhi pri Škofji Lo ki iz XV. stoletja, obok presbiterija in slike apostolov v presbiteriju iste cerkve; slikani obok presbiterija pri Sv. Ur hu na Križni gori iz XV. stoletja; presbiterij cerkve sv. Miklavža nad Čadra-
zeru iz XV. stoletja; devici iz Sv. Miklavža na Goropeči; sv. Marjeto pri Sv. Petru na Vrhu; nespametno devico pri Sv. Miklavžu na Goropeči; plešočega angela in angela trobentača pri Sv. Urhu na Križni gori; Ecce homo z Jezerskega iz XV. stoletja; sliko apostola v presbiteriju v Suhi pri Škofiji Loki iz XV. stoletja in s slikami presbiterija v crkvi sv. Miklavža na Goropeči iz XV. stoletja. Sli ke so deloma celostranske in so grafično izvrstno delo.
Znanstveni vestnik Akademske založ be. Prvi letnik, prva številka. Na platnicah te nove revije, ki je nekako znanstve no-informaeijsko glasilo nove naše Aka^ dernske založbe v Ljubljani, so razna naznanila, v zvezku pa so sestavki: Novi pravopis in pravorečje (M. R,). Organi zacija ljubljanskih arhivov (dr. J. Mal), Znanstveno društvo za humanistične vede (M. R.), Mariborski znanstveni zavo di (Fr. Baš), Bogoslovna akademija, Re forma Muzejskega društva za Slovenijo (Fr. Zvitter), Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani (F. Stele), Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani, Dru štvo »Pravnik« v Ljubljani (dr. R. Sajovic), Knjižna poročila, Vesti in Bibliografija.
Djuro Vedriš: Zakon o taksama. Za-
grebačka Privredna štampa je izdala v srbohrvaščini (latinici) 132 strani obsegajočo praktično brošuro »Zakon o tak sama« (Priručnik za takse) z vsemi dosedanjimi spremembami in dopolnitvami, pravilniki in važnimi razpisi, obrazložitvami ter navodili. Priročnik bo dobro služil tudi Slovencem, ki imajo opravka z državnimi in banovinskimi taksami.
R. Beniamln: Čudovito življenje Ho-norčia Balzaca. Ljubljanska založba »Hram« je izdala te dni v prevodu Stanka Lebna francoskega pisatelja Reneja Benjamina biografski roman »Čudovito življenje Honoreja Balzaca«, ki obsega 308 strani. Knjigo, ki je zopet krasno grafično delo, je z okusom opremil inž. arh. Bojan Stupica. Rene Benjamin opisuje tu s peresom pisatelja-umetnika življenje in nehanje slavnega francoskega pisatelja Honoreia de Balzaca (20. V. 1709—18. Vlil. 1850). ki je znan tudi nam Slovcn-
mom iz XIV. stoletja; slikani obok pres
biterija pri sv. Janezu ob Bohinjskem je- ’ cem po nekaterih prevodih
Šport
Razvoj našega alpinizma
OB OTVORITVI NAJMLAJŠE PLANINSKE POSTOJANKE NA POI.ORJU.
Zapadno Pohorje je povprečno za dve' km dolgi smučarski poti, ki gre od Sv.
sto metrov više ko Vzhodno; dviga seka kih sto metrov črez gornjo mejo gozdnega pasa. To in značilnosti Centralnih alp, široki, na dolgo raztegnjeni, le lahno valoviti hrbti s kopastimi vzpetinami in ž odprtimi, vraticam podobnimi sedli mu daje že na prvi pogled svojevrstno obeležje; trideset kilometrov dolga smučarska pot gre od Rogle proti zapadu črez Planinko, črez Jezerski in črni vrh na Veliko in Malo Kopo, vedno nad sklenjenim gozdom, vedno v višini nad 1500 m, z razgledi in pregledi na planinski in dolinski kras naše države in njene severne sosede, kakršnih ne zmore nobeno drugo naše pogorje. Ta edinstveni raj belega športa cele Jugoslavije je širšemu kro gu domačih in tujih smučarjev odkril šele »Senjorjev dom« pri Cerkvici. Toda Zapadno Pohorje med Senjorjevim domom, med Mislinjo in Dravo je tako dolgo in tako široko, da je postala nova postojanka, koča na Kremžarjevem vr-nujna potreba. Vrzel, ki jo je v Vzhod-
Bolfenka nad Mariborom na Vel. in Ma-
lo	kopo, od tod pa navzdol na Kremžarjev vrh in k njegovi smučarski postojanki.
Koča je skromna, a lična lesena stavba v prikupljivem planinskem in domačem slogu. V pritličju se nahaja obednica in gostilniška soba v izmeri 5 x 8 m ter še dve sobi po 3X4 m; v podstrešju je skupno ležišče. V celi koči je na razpolago 48 ležišč.
»To je dro riesen« ti poreče domačin v pristno koroškem narečju in naglasu. Kakor je ves svet okoli nove koče in v Zapadnem Pohorju sploh solnčen, svetel in zdrav, poln pesmi in poezije, tako je tudi domače ljudstvo pristno koroško, odkritosrčno, zdravo, polno veselja do petja, do domače grude, do njene preteklosti. Ko so gradili preko slovenske zemlje nemški most do Adrije, ko je v Ma riboru izšel zloglasni protisrbski pamflet »Cesarica in trije zmaji« in ko je v službi iste ideje o Pohorju izšel nemški
CIKORIJA
PRAVI DOMAČI IZDELEK
nikove kmetije raste planinski javor, ki je v svoji mladosti še videl čast in slavo Celjskih grofov; preživel je moč njihovih naslednikov na Dunaju; sedaj, ko gredo njegova leta v šesto stoletje, ko stoji svoboden na svobodnih tleh, še ved no poganja, cvete in zeleni v pozdrav najmlajši planinski postojanki na jugoslovanskem Pohorju.
Dr. Fr. M.
Okrožni odbor LNP, službeno. Igralci Tičar in Čebul (oba SK Svoboda) ter Urbančič (SK Železničar) naj se v ponedeljek 10. t. m. zanesljivo javijo na seji OOLNP ob 19. v hotelu »Mariborski dvor« zaradi zaslišanja. Tajnik.
SK Rapid v Celju. Mariborski Rapid ogstuje v nedeljo 9. trn. v Celju ter bo odigral proti Atletik SK prijateljsko tekmo.
Primorje in Čakovečki SK v Zagrebu. ASK Primorje in Čakovečki SK gostujeta jutri v soboto v Zagrebu, in sicer bo Primorje nastopilo proti Hasku, ČSK pa proti Gradjanskemu.
Jugoslavija:Francija. V nedeljo 16. trn. se bo v Parizu odigrala meddržavna nogometna tekma Jugoslavija:Francija. — Drugi polčas tekme bodo prenašale vse radio-postaje Jugoslavije, in sicer od 15.30 naprej.
Tekmovanje za državno prvenstvo v table tenisu. Jutri se prične v Ljubljani letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v tabletenisu, ki bo trajalo dva dni. Sodelovali bodo tudi mariborski igralci, člani ISSK Maribora in Maska.
nem Pohorju zamašila koča pri Sv. Treh j roman, je domač kmet, planinski kralj na kraljih pod Velikim vrhom, bo v Zapad-1 Pohorju, zabrusil avtorju Achleitnerju be-nem Pohorju v okolišu Velike in Male ' sede v obraz: »Takih bedastoč še lahko kope odpravila najnovejša in najmlajša j štiri sto napišete.« Opuščeni rudniki, raz
postojanka, koča na Kremžerjevem vrhu, naravni člen v verigi planinskih koč, ki sega od Sv. Bolfenika nad Mariborom f<5rez Mislinjsko dolino k cerkvi sv. Urše na Plešivcu in do Uletove koče na Peci.
Kremžarjev vrh je kakih sto metrov višje od mariborskega Sv. Bolfenka ali od Mariborske koče; kot razgledna točka se meri z Veliko in Malo kopo; enako tudi kot smučarska postojanka in kot svet za smučanje. Preko njega in nad njhn peljejo stari in važni prehodi iz
valine starih kovačnic, fužin in plavžev, zanimiva imena Baron, Berghaus, Coj-zer, Cojzerica, Plavžnica, sv. Primož, sv. Anton, sv. Daniel, sv. Barbara, sv. Aha-cij, sv. Janž. gradovi Vuzenica, Puhen-štojn, Leg eni, Galenhofen, zlasti vodrii vrelci Porodnica, Blagoslovljeni studenec, bajke, pravljice in pripovedke o Je-ramihu, 0 Jeri Hudovolni, pa povsod ubrana pesem koroška, ki jo pojo sloki fantje s krivci za klobukom: vse to diha svežost in zdravje, skromnost in mehkobo, ki je doma na Koroškem. Prastaro
Mislinjske doline od Vuzenice v Slovenj-1 tradicijo najdeš v teh zapadnih prede-gradec in se tako približujejo nad 50 'Mih našega Pohorja; na dvorišču Sadel-
Sv. Jakob v Slov. gor.
Proslava državnega praznika. Dan zedinjenja simo praznovali zelo slovesno. Po maši, ki se je je udeležilo mnogo domačega občinstva, je bila v okrašenem razredu nove šole lepa slovesnost. Slavnostni nagovor o pomenu 1. decembra je imel šolski upravitelj g. Mirko Čajnik. Po slavnosti je bila zaprisega sokolskega članstva. Ob tej priliki sta bili vsajeni tudi dve lipi, ki naj opominjata domačine in vsakogar na našega velikega blago-pokojnega kralja. Omeniti je še treba, da je daroval nadučitelj g. Miho Vauhnik šol skim otrokom pecivo, zakar mu izreka uprava šole najiskrenejšo zahvalo.
Iz Sokolskega društva. Sokolsko društvo prav agilno deluje. Društveno delovanje je poleti nekoliko zaostalo, ker je društvo izgubilo nekatere funkcionarje, ki so bili premeščeni. Na zadnjem članskem sestanku pa so bile funkcije z veljavnostjo do prihodnjega rednega občnega zbor poverjene sledečim bratom in sestram: tajništvo Mariji Čekadovi, prosvetna _ funkcija Mirku Cujniku, blagajna Josipu Čonču, načelništvo Bogdanu Tušku in Ljudmili Nestovi, otroke pa bosta vadila Franc Kerhlanko in Magda Knamerjeva. Ob priliki eržavnega praznika se je pokazalo, da je društvo številčno zelo naraslo. Člani kakor članice obiskujejo prav pridno telovadbo.
1 vsako slavonsko io
A. K. Grln:
Bogastoo
Roman.
Vstop gospodične Asipinwallove je pre kini-l pogovor. Radost, ki je sijala umet-niku z obraza, je razodela plemeniti pri-jateljici vse. »Motim,« je osupla zaklicala in se hotela odstraniti, toda signorina jo je privedla k sebi.
»Ne,« je zašepetala, »ker se gospod De-graw brani, da bi me varoval, moram poskrbeti za varno vodstvo, ki ga potrebujem v velikih težavah novega spremenjenega položaja.« Po teh besedah je predložila Hilary listine, ki so potrdile popoln prevrat v njenem življenju.
XXIX.
Veselo, praznično razpoloženje je vladalo v hiši Asp:n\val!ove; gostje so čestitali gospodični Rogersovi in ji kazali veselje nad nenadno srečo. Bili so vsi- iz premožnih, uglednih rodbin, zato je niso toliko zavidali za dedščino, kakor za njeno izredno krasoto in moč nad človeškimi srci.
Samo oba Degra\va sta bila pri slavnostnih prireditvah bolj v ozadju; ali ju je plašilo novo bogastvo gospodične Ro-gersove, ali se je spremenilo nekaj drugega, tega ni bilo mogoče razsoditi.
Hilary Aspinwallova se je največ zabavala z dariteljem Delancyjevih milijonov. Bolest in razočaranje je brala v njegovih očeh in mu skušala s spoštovanjem, ki mu ga je izkazovala, zdraviti njegove, rane.
Signorina se je na dan svoje zmage bleščala v sijaju mikavne krasote. Smehljaje je sprejemala cvetice od vseh strani, odklanjala je le presladko dvorjenje.
V	obleki iz mehke bele svile brez vsakega nakita, je bila tako krasna, da se je oko prijateljice Hilary vedno mudilo na njej. A tudi umetnik se ni mogel dalje brzdati.
»Pridite,« je rekel pristopivši k njej, »prosim, sledite mi na ono klop, skrito za vinsko trto; dovolj so vas gostje občudovali, rad bi vam pvoedal nekaj besed v slovo, preden se začne najina trimesečna ločitev.« Radovoljno mu je sledila in pričakovala besede občudovanja in vdanosti, kar ji je govoril, pa ni razodevalo ljubezni ampak strah.
»Signorina,« je rekel, »dovolite mi to ime, dokler vas ne smem nazivati z drugim, dražjim — nikoli mi niste razjasnili, zakaj ste tedaj tako naglo zbežali iz svojega stanovanja v ulici East...«
Pogledala ga je s prestrašenim dvomečim pogledom.
»Zakaj vprašujete zdaj to? To je že tako daleč za menoj.«
»Bojim se prihodnjosti. Ali je bila tedaj bojazen pred Montellijem večja kakor zaupanje do mene?«
Nagnila je glavo in prikimala; ko pa je videla, da pričakuje odgovor, je hitro pristavila:
»On je zločinec. Nisem se upala ostati v njegovi bližini, zato sem bežala in se skrila na neznanem kraju. Portugizinja me je spremila, a vi ste v meni vzbudili dvom proti njej in začela sem se bati tudi nje. Zdaj nisem imela nikogar več, komur bi zaupala, zato sem zbežala drugič in prišla sama semkaj. Vedela sem, da najdem gospodično Aspinwallovo tukaj in upala sem, da se me usmili. Ta pot mi ni bila lahka in nočem, da bi izvedela, kako zelo sem tedaj računala na njeno prijateljstvo, kajti domneva, da me je samo naključje pripeljalo semkaj.«
»Vaše zaupanje bom z-na.l ceniti; samo eno mi še morate povedati r Ali niste kdaj dvomili, da oni Montelli ni bil Italijan?«
»Ne., o tem. še nisem razmišljala. Kako pridete na to?«
»Ko sem videl zločinca, ki vam je stre gel po življenju, zadnjo noč na tleh, me je njegov pogled spomnil na Italijana, ki je stopil tedaj za trenutek v vašo sobo. Če se nisem varal, je bil to preoblečeni Montelli in njegov včerajšnji napad samo izvršitev davno zasnovanega načrta.«
»Mogoče, mogoče,« je mrmrala; »toda
vse to je zdaj minilo, čemu bi sc tore! še s tem vznemirjali?«
»Vi sami niste tako brezskrbni, kakor se kažete, zakaj videl sem vas večkrat
v	vidni bojazni pogledovati proti vratom, kakor da bi se bali, da se vaš smrtni so-vražnik vnovič ne prikaže.«
»Ali sem se. znala tako malo premagovati?« je vprašala in hitro pristavila: »Ne znam še verjeti v naklonjenost usode; vedno se bojim, da se mi pripeti kaka nesreča, ki mi more zagreniti užitek tega nepričakovanega'bogastva. Toliki- zakladi se ne vsujejo navadnemu človeku nekaznovano v naročje.«
»Toda vi vendar niste navadna oseba, marveč vila, čarodejka, in lahko brez skrbi zaupate v svojo srečo; vendar bi želel, da ste pri vsem tem na straži. Nevaren sovražnik je sicer varno spravljen, toda pri njegovi premetenosti se mu lahko posreči, da zbeži. Njegov pohlep po denarju vam sicer ne more več škodovati, pač - pa njegovo maščevanje, Nočem vas prestrašiti,« je nadaljeval, kc je. zapazil njene Doječe poglede, »temveč samo svariti, da se. psi najmanjšem povodu obrnete do' poličke, ki bo na straži za vašo varnost. Dokler mi tega ne obljubite, ne bom imel miru.«
(Se bo nadaljevalo.)
Sokolstvo
Naše zavedne Ruše
PROSLAVA ZEDINJENJA V MALEM BEOGRADU.
Svečano so zvonovi vabili k sveti maši. Cerkev se je napolnila. Izpred oltarja je mašnik pozval vse navzoče, naj ne molijo samo z ustnicami, temveč naj molitev za domovino izvira iz srca.
Po končanem svetem opravilu se je množica zbrala na trgu pred cerkvijo. Videli smo strumno četo domačih Sokolov pod poveljstvom staroste g. Krejči-ja, četo ognjegascev, ves občinski odbor, orožništvo, šolsko mladino pod vodstvom svojih učiteljev in učiteljic, celotni pevski odsek društva v Rušah in mnogo dru gih. Zbrali so se, da prisostvujejo usadit-
vi	spominske lipe.
Zadonela je pesem junakov »Hej tru-baču«, nakar je predsednik občine g. Dav. Lesjak govoril o pomenu današnjega dogodka. Naš narod je v vseh velikih prilikah, posebno pa ob velikih nesrečah, postavljal potomcem vidne spomenike. Mnogo cerkva in kapelic nas spominja na haide čase, na lakoto in kugo, na vpade Krucov in Turkov in drugih nesreč, ki jih Je narod prestal. Taka velika in huda nesreča nas je zadela tudi letos, ko nam je zločinska roka umorila očeta kralja. Na pergamentu, ki je zakopan pod lipo, je napisano: »Ta lipa se je vsadila 1. decembra 1934 v spomin na blagopokojrega Viteškega kralja Alek sandra I. Zedinitelja, ld je padel kot žr-
tev miru od morilčeve roke dne 9. oktobra 1934 v Marseilleu. čuvajte Jugoslavijo! Občina Ruše.« Apeliral je na vse, zlasti pa na mladino, naj čuva to spominsko lipo, naj čuva Jugoslavijo!
Pevci so zapeli pesem »Slovenac, Srb, Hrvat«, nakar se je množica razšla. Vsak posamezen pa je v svojem srcu ponavljal sveto zaobljubo: Čuval bom Jugoslavijo !
Proslava Sokola. Kmalu po tej proslavi se je napolnila prostrana dvorana Sokolskega društva. Člani in članice so se zbra
li	k svečani prisegi. Orkester je zasviral sokolsko himno. Starosta br. Krejči je prebral poslanico »Saveza SKJ« ter pozval navzoče, da za njim ponavljajo zaobljubo. Po prisegi je orkester zaigral državno himno, ki jo je istočasno pel mla dinski pevski zbor. Sledila sta deklamacija in nastop Pevskega društva »Ruše*. Da je ta svečanost tako lepo uspela, je v prvi vrsti zasluga neumornega sokolskega delavca br. Črnka, ki je izvežbal orkester in mladinski pevski zbor. Dvorana je bila, po zaslugi br. Sornika, zelo okusno okrašena.
Tako so Rušani, zvesti svoji tradiciji, proslavili letošnji praznik zedinjenja nad vse lepo in svečano.
Ko.
Sokolska proslava na Teznem
Na izredno svečan način je proslavilo letos naše Sokolsko društvo praznik zedinjenja. Zal nam manjka za take proslave primeren prostor, ker so šolski raz redi, premajhni. Svečanost se je vršila popoldan in je pričela ob 14. uri. Prisostvovali so zastopniki kr. šolskega odbo ra, kr.' organizacije JN8, celoten odbor Strelske družine, zastopnik naše industrije ravnatelj g. Babič s soprogo in dru gi. Po odpevanju pesmi »Sokolski pozdrav«, katerega so zapeli Sokoliči pod vodstvom društvenega prosvetarja br. Luknarja, je starosta br. Tušek v sroe segajočem govoru opisal zlasti letošnji pomen proslave 1. dečembra. Iz njegovega govora posnemamo najvažnejše: Zbra
li	smo se, da po sokolskem običaju in po sokolski dolžnosti proslavimo ta veliki dan, ko je našemu. narodu pred 16. leti uspelo, da se prvič v naši narodni zgodovini zedinj. l.etos proslavljamo posebno mi Sokoli ta praznik z bolestjo v srcih. Nimamo našega kralja, viteza, Ze-dinilelja. Padel je Ustanovitelj Jugoslavije! Ne bodemo nikdar pozabili in preboleli te izgube. Večna »Slava« narodnemu mučeniku kralju Aleksandru I. — Danes smo pozvani, da položimo prisego zvestobe Prvorojencu velikega nesmrtnika,
mlademu kralju Petru II. Naj živi kralj Peter II.! Živio Jugoslavija!«
Po prečitanju sokolske poslanice so zapeli pevci pesem »Jugoslavijo, oj«, nakar se je vršila svečana prisega. Po pri-seigi je zapelo Sokolstvo skupno himno »Bože pravde«. Po primernih deklamacijah br. Vešligoja ml., naraščajnika Ledineka in majhne Nuše, katere so napravile najgloblji vtis, je bila slavnost zaključena s pesmijo »Hej Slovani«. Starešina je pozval prisotne, da še prisostvujejo vsajenju »kraljeve lipe« na letnem telovadišču. V lepem govoru je orisal pomen slovanske lipe. Ta »kraljeva lipa« pa naj bo spomin nam in zanamcem na oni strašni dan, katerega smo najtežje pre boleli. Predno je zagrnil z zemljo korenine, je prečital spomenico odbora, katera je napisana na pergamentu im se glasi:
Spomenica, spisana v času, ko- nam je srce krvavelo ob grenki misli na strahotno dejanje v Marseillu dne 9. oktobra 1934. 1., ko ie moralo kloniti telo Največjega Jugoslovana Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja pod zločinsko roko In Je Njegova duša ob večnem slovesu dihnila na umirajoča kraljeva usta Svojo nam vsem sveto oporoko: »Čuvaj te mi Jugoslavijo!« in položena v zibel »Kraljeve lipe«, da jo obraščajo njene
korenine vse čase in jo hranijo do poznih rodov v čast iii slavo Največjega kralja mučenika in v opozorilo vsem bratom in sestram, da se poslednja želja umirajočega kralja mora očuvati in da bo pot tujca v našo zemljo le preko naših trupel.
Sestavil je to spomenico odbor Sokola Tezno in jo položil v to steklenico na dan sokolskega praznika Zedinjenja, dne 1. decembra 1934. leta, ko smo se potrti spominjali Njega, najvišjega svojega brata, prisegli zvestobo svojemu starešini kralju Petru II. in po končani slavnostni seji vsadili to lipo!
»Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju«!
»Naj živi — sin junaka — mučenika — kralj Peter II.!« Zdravo! (Slede podpisi.) Spomenico je starešina položil v steklenico, katera je vzidana v cementnem podstavku in jo zalil s smolo. Br. načelnik je zagrnil korenine.
Ti lipa pa razširjaj svoje korenine, obrasti in okleni našo spomenico in opominjaj nas in našo deco: »Ne pozabite svete oporoke! Čuvajte Jugoslavijo! — Zdravo!
mreč. Obleka Scampola bi bila lahko tudi drugačna, razburljivi nastopi posameznih igralcev močnejši, začetek naj bo točen itd. Pa tudi cenjeno občinstvo naj se navadi reda in naj ne prihaja ob četrt na pet, če je napovedano n. pr. za pol šti-! rili, ker to zelo moti igralce in gledalce.
Tk—.
»Scampolo« na odru poljčanskega Sokola. Po daljšem odmoru je poljčanski Sokol, odnosno njegov dramatski odsek, otvoril v nedeljo 2. decembra letošnjo sezono z gornjo igro. Je to zgodba ubogega dekleta v 3 dejanjih s predigro, čeprav je bila prejšnji dan popoldne proslava 1. decembra (državnega praznika), je bil tudi pri igri lep obisk. Zgodba 16-letnega dekleta s ceste, ki najde potem svojega zaščitnika in slednjič — konec igre da vsaj tako slutiti — tudi ljubljenega moža, je vsem ugajala. Gledalce je tu ln tam tako pritegnila zgodba tega ubogega, dekleta Scampola, da so skupno ž njim jokali in se smejali. Podala ga je z živo in čustveno igro naša priznana amaterska igralka s. Olga čerčkova, ki si je s tem likom pri nas svoj nočni igralski dar le še potrdila. Zelo dobro sc je dalje uvrstila v dramatski krog našega Sokola s. Justa Hudina, ki smo jo prvič videli v nedeljo v vlogi Francesce. Zelo simpatična pojava. Tretjo žensko vlogo Emilijo, razvajeno inženirjevo ženo je primerno in v lepih toaletah odigrala s. Detičkova. Naš priznani amaterski igralec br. Živko je bil dober inženir Tito, njemu ob strani je prav tako ugajal njegov prijatelj inž. Bernini br. Mesarič, natakar je bil br. Roner in svojevrsten učitelj zlasti po maski- br. Ritonja, ki je obenem tudi zrežiral igro in to v splošno zadovoljstvo. Zlasti sta ugajali predigra in prvo dejanje. Upoštevajoč našo skrom no ktiliserijo tudi scenično ni oporekati! Igro j3 spremljal 'salonski OTkester pod vodstvom dr. Hronovskega. ~i- In da bo jed še okusnejša še malo popra: šepeta-lec je bil od II. dajanja dalje preglasen, če bi se znal maskirat vsak igralec sam, tedaj bi še le bil cel, amaterski na-
Lepa proslava t. decembra poljčanskc-ga Sokola. Letošnja proslava praznika Zedinjenja je bila v znamenju žalovanja , za blagopokojnim kraljem. Bila pa je‘ven-dar ena najprisrčnejših. Ob 16. se je dvorana napolnila članstva, naraščaja in de-ce. Po izvršenem določenem sporedu kjer sta sodelovala tudi salonski orkester in pevski zbor je sledila od F, Gradišnika alegorična slika:	1	december
1934, ki je vse ganila do solz. Podana je bila tako živo in občutno, da ostane ta žalna svečanost vsem nepozabna. Slovesno se je izvršila tudi zaprisega.
Kdaj umiramo?
Dvakrat več smrtnih slučajev ponoči. — Ob katerih urah nastopa navadno smrt.
Novodobna medicina se veliko peča z vprašanjem, kedaj nastopa normalno smrt. Znano je, da umre največ ljudi v nočnih urah. Medicinska raziskovanja so pokažala. da znaša število smrtnih slučajev v nočnih urah približno dvakrat toliko kakor preko dneva. To dokazuje slučaj, ko so vzeli primer 500 bolnikov, ki so umrli po operaciji. Ugotovilo se je>' da je razmerje v številu smrtnih slučajev. ki nastopijo med 6. in 18. uro na eni strani ter med 18. in 6. uro na drugi strani kakor 1.0 : 1.7. Seveda je treba tudi upoštevati, da smrt po operaciji ni normalna. Je pa še drugo zanimivo vprašanje, ali je mogoče pri posameznih boleznih ugotoviti čas, kedaj nastopi smrt. V tem oziru se je mogla dognati precej točna zakonitost pri diabetikih, ki umirajo med 20. in 22, uro. Druge bolezni izkazujejo več časovnih presdekov, ko nastopa smrt. Pri krvnih boleznih, ledvičnih boleznih, možganskih krvavitvah itd-nastopajo smrtni slučaji od 18. 6. ure: pri srčr.ih boleznih od 10. 12. in od 6.—
8.; pri zastrupljenjih krvi od 4. -6. in 10* do 12.; pri pljučnem vnetju od 4. -6. in 16,—18.; pri tuberkulozi od 4.-6. in od 16. do 18. ure.
Naš denar. Po .poročilu naše Narodne banke za oktober so hranilne vloge Pf' naših denarnih zavodih otf 1. sentembro do 1. oktobra t. 1. padle od 9,888* milijonov na 9.872 milijonov. Zmanjšale so se torej za 16 nvlijonov dinarjev, do čim so v letošnjem avgustu narasle za 18 mili" jonov dinarjev. V teku letošnjega leta Pa so padle hranilne vloire pri zasebnih denarnih zavodih' za približno 49fl nMlfjoflOV dinarjev, kar priča, da se naš denarn1 promet še rti ustalil.
Novo življenje v nerodovitni tundri
Karelija, nedavno še tundra in tajga, močvirje in puščoba, zdaj pa mesto enega največjih in najzanimivejših poskusov, kar so jih napravili doslej v Rusiji! Skozi to ozemlje vodi zdaj belomorski preliv in na obeh bregovih delajo poskuse, ki naj izpremene nerodovitno zemljo v rodovitno. Prej je bila zemlja tu do 90°/<> povsem nerodovitna. Pa so prišli delavci, izkopali so široke kanale, jih zvezali z mrežo ožjih kanalov, da se je močvirje izsušilo, potem so pa zemljo preorali s traktorji in pustili, da so se močvirne rastline posušile, da so jih lahko sežgali. To so večkrat ponovili ir. tako so dobili okrog 30 cm debelo plast rodovitne zem-
lje. Kraj leži med 63. in 68. severno stopinjo, torej za polarnim krogom.
Ob koncu junija pritiska tu ponoči silen mraz, ki se sredi septembra povrne. Samo 85 dni v letu je brez mraza in v tem času znaša povprečna dnevna toplota 12 stopinj. Od polovice junija do začetka avgusta so pa tu takozvane bele noči, ko solnce sploh ne zahaja in ko rase pod njegovimi blagodejnimi žarki vse z rekordno hitrostjo. V teh 50 dneh zraste žito v stebelce za 10 cm na dan.
V	prvem letu je vrgla za polarnim krogom obdelana zemlja okrog 30 centov rži in ječmena na ha, 25 centov ovsa, 250 centov repe in 50 centov graha. S pšenico še r.e delajo poskusov. Pri dobri po-gnojitvi je rodila zemlja tudi solnčnice, korenje, čebulo in česen. Nekatera komu-
nalna gospodarstva imajo tudi zvezo z elektrarnami na prelivu. Ta gospodarstva imajo velika zemljišča, pokrita s steklenimi ploščami, to so veliki cvetličnjaki, ki v njih goje paradižnike, melone, kumare in redkev. Letos se je celo posrečilo pridelati metrski stot popra. V zadnjem letu druge petletke bodo cvetličnjake električno segrevali in osvetljevali tako, da se utegne celo zgoditi, da bodo rasle in dozorevale za polarnim krogom pomaranče.
Srečni in nesrečni izumitelji.
V	zgodovini izumov najdemo primere, da so veliki in za človeštvo zelo pomembni izumi prinesi iizumiteljam več nesreče kakor pa sreče, dočim so mali izumi-
telji cesto obogateli. Tako se je moralna primer grof Zeppelin hudo boriti, preden je prodrl njegov izum. Dočim je znani izumitelj patentnega zamaška na pivskih steklenicah postal čez noč bogat človek. Prav tako je obogatel izumitelj svinčnika z majhno radirko. Mnogo pa je izumiteljev, katerih izumi so prišli šele po njihovi smrti do veljave in vrednosti.
Nova poljska ladja.
V	prvi polovici letošnjega decembra bo spuščena v morje in izročena prometu velika nova poljska ladja, krščen? na ime »Maršala Blsudski«, ki je bila zgrajena v italijanskih ladjedelnicah. Ladja bo imela 30.000 ton in bo delala družbo poljski ladji »Batori«, ki pa bo izročena prometu šele prve dni prihodnjega leta.
FOSOJiLNCn 111 P. F. 1BRIB01, HIIOII
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Mali o
Razno
,|OS riCHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnično oc djetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon kurečnih cenah
;tAMPILj>s
T. SOKLIČ .
  Zastopnike sprejmem
GOSTILNA MANO!
V soboto in nedeljo pojedina Puranov. Prvovrsten pcker-čan in ribizelnovo vino. 5003
HALO KAM?
V soboto in nedeljo v gostilno »Novi svet« pri Studenškem gozdu, tani ao pojedina domačih klobas ter pečenih gosk in drugih jedi. Preskrbljeno je tudi za dobro pristno kapljico in vrhu vsega še v soboto in nedeljo koncert. Za obilen obisk prosi gostilničarka.	5U23
POJEDINA KLOBAS
V soboto in nedeljo pri gostilničarju Kranjcu v Spodnjem Radvanju.	5031
brezdenarna izmenjava DOBRIN.
Posestev, pridelkov, blaga vrednot, dela. Prijave za or-Sanizacijo med mestom in deželo sprejema: »Marstan«, Slovenska 22. (Priložiti znam ke).	£041
Kam pa kam za praz-
,	NIKE?
v gostilno »Jelen«, Taborska ul 8, ker tam bomo dobili za Din 4.— krvave in jeterne klobase s kislim zeljem in dobro vinsko kapljico po Din 6, m, in ljutomerski burgundec Din 14. Glasovir. šah karte •u razni časopisi cenjenim S°stom na razpolago. Se priporoča lastnik.__________5049
Krojaški atelje kon-
RAD MIHELIČ.
Dlavni trg 23/1, Maribor, se Priporoča cenj. strankam, in ?aznanja, da je Izdatno zn’-žal cene. Prvovrstna izdela-Va oblek od Din 280,— naprej 5051
POZORI VSA OBLAČILA,
ki rabite za zimo in šport, vam lepo in dobro izdela med ni salon Franjo Stainko, Tržaška cesta 1, Maribor.
KISLO ZELJE
in »Sama«, najboljše kakovosti, priporoča M. Berdajs, Maribor. Vetrinjska 30. 4991
POZOR!
Vsakovrstne instalacije in popravila iz elektro-tehniSke stroke vam izvrši solidno. F. Kocjan,	elektro-podjeije,
Koroška c. 8. Tel. 29-05.
5063
Kupim
ZLATO.
zlatnike In platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata Orož-lova ulica 8	2642
VLOŽNO KNJIŽICO
kakega marib. zavoda do 10-000 Din kupim. Odplačlji-vo po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Kreditev dolga«.	5048
Prodam
SPALNICE
politirane najmodernejši vzor cl, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila- Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641
POZOR!
Tapetniške izdelke, solidne in po brezkonkurenčnih cenah dobite pri Kuharju, Vetrinjska ul 26.	4586
VINO,
lastnega prideika, v zaprtih steklenicah, 1 liter Din 10.—, prodaja mlekarna Bernhard, Aleksandrova c. 51.	4995
NA PRODAJ LAHKA KOBILA
prvovrstna, za voz in za Ick. Aloiz Visočnik, Razvanje 38. ___________ 5052 __________
»NATIONAL« REGISTRIRNA BLAGAJNA
pouiklana. poceni na prodaj. Ogleda se v Splošni nabav-1 jalni zadrugi, Maribor, Glav-ni trg 1.______________ 5027
LAHEK IN TEŽEK
enovprežni voz, plato voz z peresa voz za živino z ograjo in dvokolico prodam. Slovenska ul- 26, I.amminger. 5030
Prodam oziroma posodim dobro ohranjen
PIANINO po nizki ceni. Magdalcnska 17, pritličje, stanovanje 2. 5040
Posesl
STANOVANJE
3 do 4 sobno z vsem komfor-tom. Ponudbe na upravo »Ve-černika«' pod »Točen plačnik« 4963
PRI OPEKARNI
Dervvuschek v Košakih se odda stanovanje, soba in kuhinja. Mesečna najemnina 200 Din.	5020
Sobo odda
SOLČNO, OPREMLJENO SOBO
oddam eni ali dvema gospodičnama. vVildeurainerjeva ul. ll/I.	5011
Novozgradba z vrtom Din 18.000.— Hiša v sredini mesta, več stanovanj, ilO.OCO.— — Posestvo blizu mesta, 100 oralov, hiša, 4 sobe. 200.000, Velika hiša z gostilno._ drugim lokalom, ledenico 115.000.—. Posredovalnica »Rapld«, Gosposka 28.	5059
Posolilo
HIPOTEKO
300.000 do 500.000 na prvo mesto hiše v mestu iščemo. Ponudbe pod »Hipoteka« na upravo lista.	5058
Stanovanje
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom oddam s 15. decembrom. Mlinska 9,11. ___________5039
VELIKO SOBO
s štedilnikom oddam s 15. decembrom. Zrkovska cesta 33, Pobrežje.___________ 5050
LEPO. ČISTO. OPREMLJENO SOBO
oddam v Maistrovi ul. 18/1, desno.______________ 5056
OPREMLJENO SOBO
oddam. Stolna ul- 1/1.	5062
DOBROIDOČA GOSTILNA
starovpeljana. v centra mesta Celja, se pod ugodnimi pogoji da s 1. januarjem v najem, eventuelno se pa cela hiša tudi proda proti gotovini. Pismene ponudbe na upravo »Večer nika« pod »Ugodno«.	5033
Službo išie
DEKLE
izučena šivilja, vajena trafike, želi službe takoj ali pozneje v bližini Maribora. Naslov v upravi lista. 5028
ŠIVILJA
zmožna vsakovrstnega šivanja, gre tudi na dom. Naslov v upravi »Večcrnika«. 5029
Službo dobi
Gu^alni konji
popolnoma iz lesa visoki 75 cm komad po Din 110*—•
E&sportoa liiša Jena"
Najlepši in najboljši • l e ■ vv>
SOBO
opremljeno, solnčno, s posebnim vhodom, elektr. lučjo, oddam dvema ali enemu uradniku ali oficirju takoj. Stritarjeva ul. 5/1.	5064
MIZAR, ZIDAR IN SLUGA
dobijo službo proti vlogi Din 5000.—. Ponudbe na upravo lista pod »December«. 3060
Pouk
FRANCOŠČINA-POUK.
konverzacija, pripravljam visoko in srednješolce za izpit. Uspeh zajamčen. Naslov: Zo-retti, Tattenbachova 14. 5054
Znanja želi
STANOVANJE,
sobo in kuhinjo, oddam takoj stranki brez otrok. Dušanova ul. 12.	F.010
Premislite pred zimo
ali 1. nabavite si čevlje na račun slabe kvalitete po nizki ceni,
3li 2. zanesljivo dobre in trpežne čevlje po zmerni ceni.
Imamo In priporočamo nakup pod 2.
KARO
Grafolog KARMAH
v Mariboru.
Oblake sprejema v hotelu „Zamoic“. Ostane do 10« decembra 19S4. — Odgovarja na korespondenco.
V nalem
DAM V NAJEM HIŠO
v Novi vasi z električno razsvetljavo, obstoječo iz štirih sob, kuhinje, dvorišča in lepega vrta s 1. februarjem 1935. Poizve se v trgovini Klanjšek Glavni trg. 5021
MLAD GOSPOD
želi poznanstva z boljšo gospodično, staro 17 do 23 let, v svrho zabave. Dopise na upravo »Večernika« pod »Silvester«.	£026
Zaboji
s podkurilnim premogom KARBO PAKETI
naj ne manjkajo pri nobeni hiši. Zaloga: tt.
Andraschitz
MARIBOR, Vodnikov trg 4
v naj večji izbiri
SANKE
od Din 55*— daljo
po velikoiti la izdelavi
Soomnite se CMD
Ekspirtna tih ..Luna'
$
gotove .u po meri dobite pri tvrdki
Franc Cverlin
Maribor, Gosposka ulica 32
Kvalitetno blago!	5032
Kupujte svoje po> trebitine pri nailh inserentih I
Dopusta
tajimo od danes 01 vse damske plašče
TIVAR OBLEKE
Naše prodajne cene smo ponovno zelo znižali!
TVRDKA WOGERER
KRZNO
vsake vrste od najcenejše do najfinejše kvalitete in izpeljave priporoča trgovina s krznom
J. SOPER, Glavni trg 9
zraven manufakture Majer Popravila izvršujemo točno po solidnih cenah 4212
Nogavice,
rokavice, zimsko perilo 1.1. d. pri Mariji Kumše, Maribor, Stolna UiiCa 1.	4895
Posteljne odele
iz svile, satena, klota, polnjene z vato, ovčjo volno ali puhom, v krasnih barvah in vzorcih po najnižji ceni pri
A. ŠTUHEC,
stolna ulica S
izdelovanje posteljnih odej
MARIBOR
5034
-.J---	
11	:j^>
p	
Trajnogoreče peči za drva in premog kakor tudt štedilnike
kupite najceneje v
ženini tO a
Jurčičeva ul. 5.
PLETENINE
m
* >> -
POZOr! Poceni meso!
Od 8. decembra 1934 naprej vsaki dan le!etina kg Din 4*—, Din 6'—, teletina la kg Din &'-• Svinjsko, vse posamezne dele la kg Din 8’ • Slanina, sveža la brez kože kg Din 11.
Se priporoča:
5. stolnica od Vel. kavarne
Glavni trg.	5037
za mlade in stare dobite poceni v
TRP9KOVEM BAZARJU
Oglejte si izložbo.
Telefon 29-05	.5035
Vse za Vaše stanovanje solidno, zajamčeno in najceneje samo
Vetrinjska 7 • Koroška 8
4908
Ce bi moral mož ribati pod
*
gotovo ne bi trpel mučnega dela svoje žene in bi raje kupil ceneno blago za tla
^C^^rOLSJ SS^SSJSL.
kateri se da z lahkoto čistiti, se lahko položi brez tuje pomoči, ker ni potrebno, da ie prilepljen ali pritrjen in se pri preselitvi lahko vzame seboj.
Hišne gospodinje so navdušene za kartolej. ker se isti da dobro uporabiti ne samo v kuhinji predsobi, temveč tudi v sobah s slabim podom Samo tvrdka
WSKA MARIBOR
skrbi za hišne gospodinje, da imajo snažna stanovanja in malo dela.	379
Zahvala.
Podpisana Prostovoljna gasilska in rešev 'na četa Celje potrjuje s tem, da je
ll. A. JW K l
po njenem generalnem zastopstvu v Ljubljani izplačala vdovi pri avtomobilni nesreči dne 30. septembra 1.1. smrtno ponesrečenega gda. Jerneja Vengusta, podstarešinc jugoslovanske gasilne zajednice v Celju, celo za posameznega gasilca proti nezgodam zavarovano svoto
Dinar 40.000*-
Humano tolmačenje zavarovalnih pogojev v korist težko prizadete vdove Vengustove s strani zavarovalnice »Sava« nas sili, da izrečemo temu domačemu zavarovalnemu zavodu svoje priznanje in zahvalo ter da ga najtopleje priporočam« vsakomur, predvsem pa vsaki gasilski in reševalni organizaciji v naši kraljevini.
Celje, dne 10. novembra 1934.	5022
Za prostovoljno gasilsko In reševalno četo Celje — župa Celje
MaksKoschler,
tajnik.
J. J e 1 1 c n z, predsednik.
Pohištvo
mizar*tvaWesiafc
je poceni, lepe oblike in ustreza vsem zahtevam
Stanovanjske in spalne sobe v vseh cenah.
Moderne kuninjske opreme.
„WEKn“ martbor. Hiahsaidrova 15
Kožuhovina
Perzianec, koža D 150* — Morski lev ... D 550*—
Svizec............D 140* —
Skunks............D	60*—
Skunks naravni D 220‘— Seal elekt. ... D 45*—
Karakul...........D	450’—
Polh..............D	3-50
Prekrojenje, krzneni ovratniki, plašči in jopice po najnovejših pariških in dunajskih modelih. Za strokovno in solidno delo ter točno postrežbo jamči
P. SE! KO, krznarski mojster
Maribor, Gosposka ulica 37 soi5
Volna zopet mreBil
Cenejše so sedaj naše znamke znane vrste:
,Kluft‘ za nogavice in dokolenice
10 dkg Din 13 -
fGelbSChild* za puloverje in telovnike
10 dkg Din 16--
.Teka* za robce in jopice
10 dkg Din 18'-
,Fu!dania‘ za šale in čepice
5 dkg Din 9’-
,Partia‘................  dkg	Din	&-
C. BDDEFELDT. maribor
Likvidiramo ^	^	zraven	UNION-kina.
Da čimprej izpraznimo lokal, prodamo vse čevlje izpod cene, zato Vas vabimo k nakupu.
Zaloga fevliev ..AKRISj
r\ . I mn <nmAD v '•S*"* nov< Palail na °9,u
Centrala: MARIBOR gosposke-slovenske mm
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
■
Nalboll varna naložba denarja, ker jamil za vloge pri tej hranllnlti Dravska banovina s celim svojim premoženjem in * vso svojo davlno moljo — - H r a n 11 n 11 a I m vriu j e vse » dmnarno stroko spada/Pia posle ločno in ku la n t no
 1 v •	^	r-	1	1	r-	nasproti	p	o	S	t	e. prej
S n r e i e m a »<0*® *"	*** »ekoei raiun	Podružnica: UbLJt Južnoštajerska hranilnica
w H 1 c I c 111 0 po najugodnejšem obrestovan/u
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboau. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavil
STANKO DETELA v Mariboru