Št. x6. V Gorici, v torek due 28. sebruvarja 1904. Letnik VI. Izliaja vsii' toiM'k iiiHohotoob H. in i protlpolilitc -/.'A incsto tiT o\j ;$. uri I'(;p. 'in deželo. Ako pad«» na ta dmva praznik izido dan proj ob 6. zv«»čj«'in:iu ali v (iorici na dom p-> naloži. — In äe celo te malenkosti v javnost spravljati — se pisač ne sramuje, <üe tudi je to le pro- stnvoljno. Sicer mu pa odkritosrčno povem, da sem letos več pri blago- slavljenju hiä dobil — nego drnga leta, ker samo v 3 his ah najožjih somiäljenikov dopisnika, so se med blagoslovljenjem dotičnih hiä poskrili. — Sicer pa — ako bi vedel, da ljudstvo res ne bi maralo, da jirn hodim hiSe blagoslavljat — bi tudi jaz ne imel prav niČ zoper to — glede teh daril. To sem pa prepričan, da — ako bi to navado opustil — bi še bolj — vpili ravno isti, ki so se skrili. Najhujše pa se zaganja dopisnik zarad sv. maš in äe celo za gnoj jih zahteva — če tudi pravi — da ga on in njegovi aomiäljeniki in sorodniki niso dali — in da ga je bilo za nad polovico manj od lani (kar pa ni res). — Nekateri ljudje imajo pač čudne pojme o pogodbah — mašah — in sploh duhovskih plačah. Duhovnik naj maäuje kolikor oni hočejo; pogodbe naj bodo enostranske t. j. vežejo naj le duhovnika — glede obremenja i. t. d njih pa nič. — Koli- kokrat se niso poganjali tu glede onih 2 tedenskih maS — a nikdar se niso pogoji izpolnili stavljeni od stareäinstva — a vselej so vsejedno zahtevali od duhovnika, da on se mora ^dati. Tako, je konečno rnoralo priti do rasodbe od kompetentne ob- lastnij e t. j. kn. nadäkofijskega ordinär j ata, ki je to zadevo glede maä in 12 0 g 1 d. konečno reäil in odločil — Če torej dopisnik v štv. 14. „Soče" z dne 17. febr. t. I. pravi pojuristično, da „le posterior derogat pri- Qri" — t. j. da poznejäa postava odpravi prejänjo — naj ve, da za me in za občino je odlok prevzviäenega knezonadäkof. ordinarjata z dne 2 4. julija 1899 št. 214 7. najzadnja in najodloöilnejäa postava v tej zadevi, katerajerazveljavila vse poprejänje pogodbe — ki so se vedno menjavale in eno- stranski razlagale — kakor seizvsega Vaäoga pisarenja po „Soči" najlepše dokažein razvidi. Dobro je znano, kako se je s predniki delalo, jim stanje grenilo — jih tožarilo itd., da so morali se preseliti v drago duhovnijo — to namerava tudi strankar „Sočin" iz zavidljivosti. — Toda — tudi Vaša drevesa nieo zrastla äe do nebes. Tisti, kateri je mene semkaj poslal — tisti ima moe in oblast me od tukaj spraviti — do njega blagovolite se obrniti in če o sv. maäah äe kakega pojasnila potrebujete — tarn ga boste naäli in to Vam bodi v vestno po- rn irj en je. Anton Bratina. Politični pregled. Av8trij$ka delegaclja. V soboto jo avatrijska delegacija dokončaln razpravo o rednem in izred- nem proračunu vojnega ministerstva. Iz- redni proračun je zahteval 15 milijonov kron za nabavo novih topov. Oba pro- računa bila sta vsprejeta. Posegelje več- krat v debato vojni minister. Glede re- servatnega povelja, kateremu so Nemci toliko nasprotovali in zaradi njega voj- nega mini8tra tudi napadali, povdarjal je baron Pitreich, da ni nikakega povoda, da bi Ča8tnik ne smeli ljubiti narodnosti, kateri pripada, vendar pa morajo vsi častniki čutstvovati, deluti in misliti kn- kor čustniki skupno vojske. Narodnih agitacij se caatniki no smejo udeložovati. Kar se tiče podčastnikov, dejal je mini- ster, da se mora v prvi vrati gledati na to, da ima vojska dobre, tslesno in mo- ralno zdrave podčastnike, za kar so naj- primernejži kmetski sinovi. V mnogih polkib treba se je zadovoljevati s tem, da morejo podčastniki izražati le jedno- stavna prijavljenja v nemškem jeziku. Urugače je pri onih podčastnikih, ki slu- žijo preko obveznoga časa. Drugo češko vseučllir t. Na dvornem ob«du, ki je bil prire- jen za delegate v soboto, je ceäki dele- gat Kaftan v pogovoru s cesarjem pov- darjal potrebo orugega čežkega vseuči- li^ča, češ, da morajo sedaj mnogi čeSki dijaki ätudirali na Dunaju. Cesar je na to od?ovoril, da ni to nobena posebno velika nesreča, posebno pa zy^di tega no, ker je prav, da se češki dijaki nem- škega nauče. Sicer pa je pristavil cesar: „Ne bodem jaz gotovo tisti, ki bi oteža- val pomirjenje med Čehi in Nemci". Slovanl v Južnl Nemčlji. V Monakovern obstoji nič manj kot 10 slovanskih druätev (5 Öeäkih ö ruskih, dve poljski, 2 srbski in 1 jugoslovansko), ou teh jih goji vsaj polovica družabno življenje in prireja ob priložnostih slav- nostne predstavo. la nikornur, niti najza- grizenejäim slovano-žrcem, katerih ,je tudi tn nekaj, ne pride na misel, da bi motili te mime in nedolžne ljudi, ker vedo, da bi se s tem grozno osmešili. Mnogo pre- bivalstva, tudi višji krogi, se prav radi udole?ujejo teh predstav, ter občujejo na nfijprisrčnejai način s Slovani. Tarn ne morojo umeti razmer na Avstrijskem in ne poznajo nikakega hujskanja zoper Slo- vane, ki so po nekaterih mestih v čislih kot izvrstni posestniki, ter se priätevajo k najodličnejšim meačanom. Knako je tudi *v Nürnbergu, Fürthu, Augsburgu, Stutt- gartu in Mannheirnu, kjer sčasoma nara- ačajo močne slovanske naselbine. Z go- jenjem literature, jezika in domačih äeg po druätvih ae varujejo gormanizacijo, za katero pa so vsekakor zelo vsprejemljivi. — Kakäna pasja besnost pa vlad» po avstrijskih renegatskih mestih zoper Slo- vane ! ItalIJa se prlpravlja. MornariČno in vojno italijansko mi- nisterstvo je zaukazalo, da morajo biti vsa vojaäka akladiäca preskrbljena z ži- vožem in z drugimi potrebačinami ravno tak?7 'rartor ob casu vojske. Zdravnikom, nahajajočim se na do- pustu, pa se je naložilo, da ne smejo premeniti svojega bivaliäca, ako tega ne naznanijo poprej vojaäki oblasti. Balkan. Od vseh strani in nasproti vsem oficijoznim zanikanjem od naäe vladne strani se vedno bolj rnnožo glasovi o resnih pripravah naäe države za njeno intervencijo na Balkanu. Te dni je pri- občil angleški list „Daily Mail" neki čla- nek, v katerem pravi, da je Avstrija po- polnoma pripravljena na vsak slučaj. Ta list ve povedati, da se nahaja v tržaakih vojaäkih skladiäcih streljiva, orožja in obleke za 300.000 toož. Istotako je na- loženega vse polno živeža in drugih pri- prav v vojaäkih skladiäcih na Reki in v Kotoru. Objednem poroča omenjeni an- g!iväki list, da je priälo med Avstrijo in Rumunijo do nekega sporazumljenja za slučaj oborožene avstrijske intervencije. Avblrija je baje jako pomnožila svoje posadke v okupiranih deželah. Jednaka poročila prihajajo tudi iz Belgrada. Srb- ski listi pravijo, da namerava Avstrija že v najkrajäem času s svojimi četami udreti v Macedonijo. Iz Sofije se poroča, da je izdal vojni bolgarski minister naredbo, du se ne smejo odpustiti iz službe vo- jaki, ki dokončajo te dni svojo postavno predpisano prezenčno alužbo. Boj med Albanci in raed turäkimi vojaki, ki se je vräil pri Batuäki, bil je jako krvav. Ubit je bil v njem jeden turäki major in 80 vojakov, od strani Albancev pa je bilo ubitih nad 200. Ka- kor se poroca, se jo Šakiru paäi vendarle posrečilo zasesti Djakovo. Rusko-japonska vojska. 0 bitkah na morju je zdaj vse po- tihnilo. Angleäki, nemäki in židovsko-ita- lijunski listi prežvekvajo äe vedno stare vspehe japonskih vojnih ladij, ki pa po- stajajo dan na dan vedno manjäi. Tudi zadnje sporccilo ruskega namestnika do avojega vladarja pravi, da so uspehi, ka- tere so dosogli Japonci s svojim zavratnim napadom na rusko vojno brodovje, zasi- dnino pred Port-Arturom, jako neznatni, in da so pri tem najbrže Japonci äe več äkode trpeli, nego pa morebili Rusi, kar dokazuje dejstvo, da so se japonske vojne ladije oddaljile in ne ponavljajo več svojih napadov. Zdaj pa prihajajo od raznih stranij vesti, da so ruske vojne čete Že prekoračile korejsko mejo, in da je od dne do dne pričakovati spopadov med Rusi in Japonci na suhem. Tako poro- čajo iz Tokija, da so Japonci pomnožili svojo posadko v Soulu, ker so Rusi pre- ! koračili reko Jalu. h Port-Artura pt so. poroča da je oddelok ruskih kozakov trčil na oddolek Japoncev pod vodstvom ru- Bkega majorja. Kozaki so Japonco dobro naklestili ter mnotfo njih ujeli. Našli so pri nJi- mnogo važnih listin. Japonci si na vso moč prizadevajo, da bi uničili ruske železnic^. Tako so ho- teli te dni pognati v zrak železniSki most čez reko Sungari, a ho jih Rusi zalotili ter jih tudi obesili. * Angleäki in drugi Kasiji sovražnijisti 80 pisali, da jo v Port Arturu v.se v ne- redu, da je tamošnja posadka jako demo- ralizirana, in da je tarn jako 8lubo pre- skrbljeno za živež. Vse take vesti bilo 8o popolnoma izmišljfne, kar priznarajo danes isti listi poročajoč, da jo v Port Arturu vse mirno, in da je tamošnja po- «adka izvrstno preskrbljena z živežem. Govorilo se i tirii, da se misli ruski na- mestnik AL_sejev p "seliti iz Port Arturu v Mugden; pa tudi to bilo je izmišljmo. ausko j u n a S t v o. N(>ki dopisni k lista „N. Fr. Presse" poroča iz Petrograda, da je poizvedel od nekoga, ki je bil nav- zoč pri bitki v Čimulpo, da so Busi, nu- hajajoči se na vojnih ladijah „Korejee" in „Varja> podali dokaz občudovanju vred- neg» junaštva. Še prej nego je bila na- povedana vojska, priplulo je pred Čimulpo 6 japonskih oklopinc in 8 torpedovk. Japonski admiral Urin je pozval po- veljnike ornenjenih dveh ruskih ladij, naj zapuste luko, ker bi jih v nasprotnem slučaju japonske ladije napadle. Povelj- niki drugih vojnih ladij, namreč francoske vojne ladije „Pascal-', angleške vojne ladi- je „Talbol", italijanske vojne ladije „Ulba" in amerikanske vojne ladije „Vichsburg-' so proti taki zahtevi protestirali. Konečno je poveljnik ruske vojne ladije „Varjagu odgovoril, da ne zapusti luke. L)ne 9. fe- bruvarja ob 11. uri predpoludne pa sta ruski ladiji vendarle zapustili luko. Ve- delo se je, da pričakujejo japonske vojne ladije svoje žrtve na odprt^^a morju. To junaätvo ruskih mornarjev pa je napr«.- vilo globok utis na druge vojne ladije, ki so ostale v luki. Mnogi so jokali, ker bo bili gotovi, da gre moätvo, nahajajoče se na dveh ruskih ladijah, v gotovo smrt. Ko sta ruski ladiji odpluli, zasvirale ao godbe, nahajajoče se na tujih ladijah, rusko himno, dočim so ruski rnornarji odgovarjali z navduäenimi „hura"-klici. Komaj sta priäli ruski ladiji iz loke, za- čulo se je strašno grmenje japonskih topov, ki je trajalo skoro do jedne ure popoludne. Odgovarjali so seveda tudi ruski topovi z omenjenih ladij, Ob tern času pa sta se vrnili v luko ladiji „Ko- rejec" in „Varjag", ki sta bili jako hudo poäkodovani. Moätvo, kakor častniki, ska- zali so se kot pravi junaki. Med bombar- diranjem je nastal na „Varjagu" trikrat °genj. Vsak krat so ga Rusi z nedoseg- Jjivo hladnokrvnostjo pogasili. Ta ladija bila je sploh straäno poskodovana. Pre- 8treljeni so ji bili deli pod vodo in nad vodo. Mrtev je ostal gros Nirod in 34 mornarjev, ranjeni pa so bili 3 častniki in 70 mornarjev. pa tudi Japonci so imeli velike izgabe. Hudo sta bili poškodovani dve knžarki, jeden uničevalec torpedov pa se je potopii. Pričakovalo 8e je v luki novega na- pada od strani Japoncev. Da bi pa ruski vojni ladij. ne priäli v roke Japoncev, so ju Rusi raje sami potopili Sami pa so se reSili na tuje vojne ladije. Japonski admiral je zahteval, naj bi se mu Rasi ixrocili, a temu so odločno ugovarjali francoski,italijanski in angleški poveljniki. * * Ruski vojni minister Kuropatkin je imenovan za najvišjega vojnega povelj- nika v Mandžuriji. Ruski vojninačrt. Avstrijski vojaški dostojanstvenik poroča: Namen ki ga Rusi zasledujejo v tej vojni, je| da si ohranijo Mandžurijo in da pre- prečijo, — da bi Japonska raztegnila svojo moč izven Koreje, in morda da jo ovirajo, da se popolnoma ne polasti tega polotoka, dasi je Rusija mirnim potom hotela priznati Japoncem nadzorstvo nad Korejo. — Kolika je ruska moč v vzh. Aziji, se ne da natanko določiti; to je znano, da se je začetkom leta 1904 nahajalo tarn približno 250.000 do 300.000 mož. Zdaj bi jih utegnilo biti v vzh. Aziji okoli 380.000 mož, a vsak mescc so jih po sibirski železnici pripelje lahko okrog 110.000 mož, Vsled velike oddaljenosti je mobilizacija čet jako težavna in more le počasi napredovati. Kar pa se jih že nahaja na Vstoku, so razstresene po Mandžuriji, in preteklo bo precej časa, predno bodo zbrane in dospele v Mukden, v kateri smc si se bodo vršile bitko. Ruska vojska se bo razvrstila ir. 600 km dolžine, raed Vladivostokom in Port-Arturom, tako, da se bosta na obeh krilih nahajali ruski ulrjeni luki, v ka- lorih so ponadk<\ V Port-Arturu jo hilo začotkom februvarja 19.000 mož. Rusi delajo na to, da zadenejo ob japonsko vojsko pri Jongpjözgu, ter bi imeli tu zelo usjodno pozicijo. Rusko ladjevje iz Port-Artura in Vladivö.Loka irnu nalogo, da so združi z ladijami, ki plovejo iz Sr "'dozeraskega morja in ki dojdejo menu« 22. febr. na bojišče. — Domače in razne novice. Trža&ki ^koi' inunsf;r. dr. Nagl je bil vöeraj na obisku premil. naäega knezonad^kofa v Gorici. Za „Šolski Dom" je doälo uprav- ništvu : Edvnrd Štrekolj, vikar v Vrtojbi K 8. Bog povrni! Pravni čut „Sofanov44. —- V zad- nji štev. „Soče" čitamo: „V „Prim. L.M od četrtka smo čitali dolg poziv nekega duhovnika do svojih sobratov, naj se oglasijo vsi tisti duhovniki, katerim „se godi krivica" pri odmeri osebne dohod- nine, da so postavijo po robu temu po- tom kakoga odvetnika". Ni ga, mislirno vsaj ini, pametnnga in poštenega člo- veka, ki bi komu zameril, ako se ustavi po robu krivici tor uporabi vsa postavna sredstva, da prido do svojih pravic. In vondar se „Soča" po svoji navadi za- ganja v duhovno samo znradi t«ga, ker nočejo doseči pravico tor se postaviti po robu krivici. — Omonjamo to zadevo svojim čitateljom le mimogrede zato, da jih opozarjamo na pravni cut, kateri vlada v konfuznih glavah „Sočinih" urednikov. „Corrlere" He bojl za llubelj. — Tukajänji „Corriere", ki sliši večkrat travo rasti, sliSal je te dni tudi govorico, da namorava tržažka mestna uprava od- kupiti hubljuve izvirke ter jih napeliati v Trsl. Opozarjaino äe jedenkrat naše či- tatelje na predavanje zdravnika g. dr. Baumgarten, ki so bo vržilo v tukajänji I glediščni dvorani v petek 26. t. m. po- ! poludne ob 5. uri. G. dr. Baumgarten predaval bo namreč, kakor smo že ome- nili, o moči živcev o tern, kako se jo iz- gubi, in o tern, kako se jo lahko zopet I pridobi. Dr. Baumgarten je deloval v j Wörishofenu pet let v Kneippovi družbi. i Po Kneippovi smrti pa deluje on tarn I sam in ima okolo sebe vedno vse polno j bolnikov. Vsled tega ima dr. Baumgarten mnogo izkušenj in je njegovo predavanje vrlo zanimivo, posebno zaradi tega, ker upleta vanje razne praktične nasvete, katero si poslušalci prav lahko zapom- nijo ter jih ob dani priliki lahko obrnejo v svojo iastno korist. Poinlloščenl kaznjeucl. — Naš cesar je pomilostil 83 kaznjencev s tern, da so izpuščeoi iz ka/.nilnic, predno so dosedeli vso kazen. Mod pomiloščenimi so tudi trije kaznjenci, nahajajoöi se v gradiščanski kaznilnici in dva, nahajajoča se v koperski kaznilnici. izprcd sodisča. — Kakor smo svoječasno poročali, je bil dne 2. novem- bra lanskega leta nevarno ranjen Jože Zavrtanek iz Solkana, ko je šel zvečer mirno domov mimo nekaterih pretepa- jočih se drugih solkanskih i'antov. Bili so zaradi tega zaprti Stirje, a pravega krivca niso mogli najti. Nekega dne pa je Franc Basin sam priznal nekemu svojemu to- varišu, da je bil on tisti, ki je zabodel Zavrtaneka. To je prišlo do znanja sodni oblasti, ki je koj pričela preiskavo proti Baäinu in ga je državno pravdništvo ko- nečno tudi tožilo. Te dni se je vräila dotična obravnava, pri kateri je hotel Basin tajiti, pa so mu ni posrečilo, kor ga je njegov tovariš, zaslišan kot priča, izdal. — Sodišče ga je spoznalo krivim ter ga obsodilo na jednolotno ječo, po- ostreno vsak mesec z jednim postom in jednim trdim ležiš^em. Ona katarina Deučič iz Dobca na Hrvatskem in pa njen ljubimec Afano Jožei' iz blažene Italije, o katerih smo svoječasno poročaii, da sta vkradla v sporazumu izpred prodajalnice g. Kruaiča jedno novo suknjo, bila sta obsojena in sicer prva na 4-meseÖno in drugi na 6-mesečno ječo ter po končani kazni na izgon. Iz Ijubosumnosti z uožein ranII. V nedeljo zvičer oklolo 7. uro je srečal v ulici Codelli 24-lotni Peter Brajda iz St. Petra neko Amalijo Gorenc, s ka- tero je bil, sodeč po tern, da sta si segla koj v roko, So precej dobro znan. Brez daljšega pomisleka segla je Amalija Brajdi v področje, a napotila sta se proti ulici Tre Re. Amalija je najbrže pozabila, da jo dala besedo svojemu ljubimcu, 28- letnema Jožeia Zaletol iz Kozane, vži- galcu plinovih avetilk, da se Bnideta ravno ob istem času v ravno isti ulici. In res ji pride Zalelel naproti. Ko ga je Amalija pozdravila, mislil jo Zaletel, da so ž njim norčuje in pri- soli ji brez dolgega pomisleka dve krepki zaušnici. Brajda se postavi v bran ter reče Zulotelu z osornim glasom, kako pravico da ima klofutati njegovo sprem- Ijevalko. V tern hipu pa potegne Zaletel iz žepa nož. Brajda video, da se Zaletel ne Sali, se na to obrne in hoče zbežati, ali k nesreči zaleti se pri begu v kamen vogelnik, ki je stal ob strani ulice in pade na tla. V tern priskoči k njemu Zaletol ter ga z nožem dvakrat hudo rani na hrbtu. Brajda imel je äe toliko nioči, da se je podal na policijo ter ova- dil Zaletela. Od tarn so ga spremili v bolnišnico. Zaletela so pa prijeli in zaprli. Napadcn na Solkaunkl cctrtl je bil v nedfiljo zvečer 40-letni France Zani. Prizadejal mu je neki neznanec po glavi dva tako močna udarca, da se je zgrudil Zani na tla in je ostal nekaj časa v ne- zavesti. Okrajna powojilnica v Kobaridu, registrovana zadruga z neomejeno za- vezo bo imela letni občni zbor dne 10. marca t. I. ob 2. urah popoludne v pro- Htorih gosp. Andreja Ma Sera (Lgan). Dnevni red po i? 37. zadružnih pravit. N a Č e 1 s t v o. I*oliti<-ni obhod in rnzlastitev pravst radl ^raduje bohiuJHke želez- nice. — C kr. okrajno glavarstvo v Go- rici javlja: Cl. kr. železniško ministerstvo je zavkazalo z odlokom od dne 8. lebru- varja 1904 ät 6844 E. B. D, da se imata glede varijante med km 406 do km 413 (kat. občina Obloke) vršiti politični obhod in razlastitvena razprava v smislu določeb ministerske naredbo od dne 25. januvarja 1879 drž. zak. št. 19. —Vsled tega se v smislu $ 14. zakona od dne 18. iebruvarja 1878 drž. zakona St. 30 javno razglaSa, da so dotični, katastralno občino zadevajoči pripomočki razgrnjeni pri županstvu na Grahovem od dne 10. lebruvarja do vštevši 3. marca 1.1. in da se imajo podati morebitni prigovori zo- per zahtevano razlastitev v rečeni dobi ustmeno ali pismeno na c. kr. glavarstvo v Tolminu, Veöt'lica „Narodne čitalnice" v Cerknem, katera se je vršila dne 14. t. m. je dobro izpadla. Na vsporedu je bilo mnogo koncertnih točk, izmed katerih so posebno ugajale: Napitnica iz opere „Gros Urh celjski"; „Semiramide" za violin in klavir, Foeraterjeva „Naäe gore", in Vo- laričeva: „Slovenskim mladenkam". A tudi druge pevske in glasbene točke, so se dobro izvajale. Igra „Putifaröka" se je izvrSila v občno zadovoljnost. Posebno dobro so igrali svoje vJogo Lojza, Tkalec in Kislica, a tudi Rebeka in Markoviö sta jo dobro pogodila. Ugovarjati pa moramo na sploäno to, da je eel vspored imel lice nekakega koncerta, kajti vse točke posebno pevske in glasbene bile so resne in preveč kla- sične za naša ušesa. Za pust bi se pač spodobila tudi kaka „okrogla". Nova podružnlca „Slovenskega plauinske^a društva". — TržaSki urad- nj list javlja, da je c. kr. namestniätvo vzelo na znanje pravila nove podružnice | ^Slovenskega planinskega društva" v Gerknem. „Družinskl Prijatelj". — Tako i se imenuje novi list, ki je začel izhajati ! te dni v Trstu. Izhajal bode dvakrat na S mesec in stal bode za celo leto 3 krone, ! za pol leta pa .1 K 50 v. Upravniätvo in uredniätvo nahaja se v Trstu ulica Bellini ät. 2., IV. nadstr. — „Družinski Prijatelj" bo zagovarjal in branil to, kar je slovenskim družinam najdražje : vero in narodnost. ItalijxiiHka irredenta v Istri. — „Loga Nazionale", laäko društvo za razna- rodovanje naše dece, je sklenilo, da äe to leto otvori ve^ ljudskih äol po Istri. Tako bo osrečila čisto slovensko vas Krkavce na Koperščini, dalje na Livadah izpred Oprtlja, kjer ni niti enega rodom . Italijana, le nekaj naseljencev in uskokov. Tretja „Legina" sola se ustanovi v vasi Sv. Ivan od Sterne, občina Višnjan v po- reäkem okraju, kjer ni Italijanov, le bo- gataš Polesini, zagrizen lahon, ima na i svojem posestvu nekaj Lahov in odpad ' nikov. Četrto äolo otvori v Raklju pod I Barbanom, in otro^ki vrtec v Siäanu, ob- čina puljska. — Eno leto torej odpre „Lega" pet svojih šol v čisto slovenskih ' ali hrvatskih krajih! ! Strelni poskusi z novimi topovi. , — V sredo so poskusili v Steinfeldu in sicer v navzočnosti mnogih delegatov, nekaterih ministrov in mnogih viäjih i častnikov, streljati z novimi topovi. Novi I topovi primerjali so se glede strelnega vspeha s prejänimi, namreč onimi, izde- lanimi leta 1875 in 1896. Z novim topom ' ustrelilo se je 8 krat v 47 sekundah, dočim se je ustrelilo 2 onim iz leta 1875 4 krat v jedni minuti in 10 sekund in 1 z onim iz 1 1896 5 krat v jedni minuti. ; Vsi priöujoci so se prepričali 0 izvan- redni dobroti novih topov. Upllv rusko-japonske vojske na borzo. — Odkar je začela na Skrajnem vstoku vojska med Japonci in Rusi, za- čela je tudi na borzi navadna igra äpe- kulantov, ki spravijo večkrat marsikate- rega brez vsakega utemeljenega vzroka in zgolj le z razširjanjem lažnjivih poročil, • vsled katerih začnejo hkratu padati cene ! vrednostnih papirjev raznih držav celo ! na beraäko palico. Posebno hud polom je bil baje v soboto na pariäki borzi. i Takoga dneva ne pomnijo na pariäki borzi od leta 1870, namreč od leta, ko je nastala vojska med Nemci in Francozi. Razni papirji so padli v soboto kar na- jedenkrat za več odstotkov, in mnogo njih je pri tem trpelo velikansko izgubo. Raz- lika cen vrednostnih papirjev na pariäki borzi bila je med 6. februvarjem, namreö dnevom, ko je začela vojska, in 20. fe- bruvarjem tale: Francoska cena padla je v tem času od 97 27 na 93 55, italijanska renta od 10210 na 96 65, äpanjska renta od 8560 na 74 50, otomanska banka od 577 na 515, turäka renta od 86 na 75. Na dunaj8ki borzi pa je padla cena vrednostnih papirjev v istem času tako-le: Kreditne akcije so padle od 66275 na 622 50, akcije državnih železnic od 662 75 na 622-50, alpske akcije od 409 75 na 390 in tnräke sreöke od 126 na 11075. Franco8ki list „Figaro" primerja to krizo na pariäki borzi g potresom v Liaabonu, ki je poruäil večji del imenovanega mesta. Izvrsten okus dobi kava, I ako ji primeäate Vydrove zitne i — kave. — Pokusite I Postnaö kg" po- šiljka 4 K 50 h franco. | Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII. Zahvala. Globoko ginjeui vsled prisrčnega sočutja ob času bolezni, kakor tudi izvanredne udeležbe pri pogrebu ljubljenega in nepo- zabnega brata oziroma strica, častitega gospoda vikarja v Sovodnjah, izrekamo tem potom najiskrenejšo zalivalo preč. duhovščini, oso- bito preč. g. Josipu Pavletič-u, dekanu iz Št. Petra, za ginljiv in pokojnika slaveči govor v cerkvi, slavnemu občinskemu starešin- stvu in „Gospodarskemu svetu", cenjenemu g. okr. šolskemu nad- zorniku Finžgerju, domačemu učiteljstvu, iz Gabrij in z Vrha za udeležitev s šolsko mladino, gg. pevcem za ginljivi žalostinki, da- rovateljem vencev, sosebno vsem vrlim Sovodenjcem in drugim, ki so blagovolili v tako ogromnem številu spremiti zemske ostanke svojega dušnega pastirja do kraja večnegn počitka. ZalujoSi sorodniki. V Sovodnjah, dne 22. decembra 1904. I Predavanje zdravnika dr. Baumgarten iz Wörishofena bo v petek due 2<>. lehruvarja ol> 5. I pop. v dvorani tuk. gledališča o „Močl I žlvcev, kalto ho pride ob «je in Itako I sejolaliko /<)|m I pridobi".----Vntopnina : I Zaznamovani scilcži po K 1 20, nezaznamo- I vani po GO v. — Ustopnice se prodnjajo v I kiijignrni Pateniolli-jevi n« Travnlku. I Loterijske številke. 20. februvarja. Trst......51 30 14 24 72 Line......74 63 32 60 31 Št. 423 Op. Naznanja se, da jmYNA DRAŽBA za^avil IV. četrtleta t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra 1902. i začne v ponedeljek dne 7. marca 1904. ter ae be nadaljovala naslednje četrtke in ponedeljke. Od nivnateljstva zastavljalnlce in ž iijo združene hranilnice. V Gorici, 6. februvarja 1904. Št. 369. Natečaj. V gradiščanskem šol. okraju se razpisujeta v definilivno nameščenje mesti učiteljev-voditeljev na jedno- razrednih ljudskih šolah v Kožbani in Škrljevem. S tema službama spojeni pre- jemki so določeni v zakonu z dnč • 6. oktobra 1900, dež. zakon št. 26. j Prosilci za katero ten mest naj vlože svoje pravilno opremljene proš- nje do vštetega 31. marca t. 1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih. C. kr. okrajni šolski svet, v Gradišču, 12. febr. 1904. Pozor! Pozor! Vsako pilo in stru- galo se jamči. Kovače, ključavuičarjv, mi- aarje, tcvljarje itd. se opo- aarja, da stara pihx in strtt- gala (ralpe)se zopet na novo nnsekajo jttko po cent. Pri- ncsite ali pošljite jilt takoj v novo delavnico pil in strugal v Gorici ulica Duo/no J, Vsakovrstnc novc se icgo- tavljajo. Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, ima bogalo zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristna do mac a vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Ivan Bednarik priporoßa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. Mnogo denarja! od 800 K na mest'c zamore vsakdo zaslužiti lahku, posLcno, hvez stroško» in posebiiega | znunja. IVišljo naj takoj svoj naslov pod I E 1095 na: Annoncun-Abtheilung des „Merkur", Mannheim, »"'L"2.™»* Anton Pečenko Vrtna ulica 8 CiOlllCA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in örna vina iz vipavskih, furlanskihp briskihp dal- ¦ matinskih in isterskih v i nogradov. üostavlja na dom in razpodilja po zelcx- aici na vso kraji; avslro-ogcrsk» nionarliije v sodih od 56 litrov naprej. Ka zahtevo poäil.a tudi uzorce. Cen« zmerne. Postrvzba pofttena. Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu Cipj k Nemec veletržca z vini v Gorici, Passaggio Ed- ling št. $, V. Municipio št. i in $. priporočata svojo zalogo iz- bornih örnih in belih vin iz najboljših istrskih, vipav- skih in briskih kletij. Prodajata od 50 1. naprej. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Solskega do» «a". Zimaje tu ¦¦¦¦»»«¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦¦¦¦¦¦¦i^^ pa tudi potreba j«1 tu, kupiti za ^^ hisno ozironia lastno potrebo raz- neya z'Anskegii bla^a. Ponovno so tedaj obrača vdano pod- pisani do cunj. svojih odjcinalcfv s ' proJnjo, da so pri nakupn raznih zirn- skih potrcbščin tudi za naprej blatro- volijo obrniti v prvi vrsti na njogovo trgovino, koja nudi cenj. o ¦ "rULtl II, ¦ olje. v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. I Izvirnasteklenleatega oljanaravno-rumenebarve po K l*40,bele barvepo K 2. Ti'Hkino 7C!leznato jetruo olje. Raba tcga olja jo sosebno pripo- rocljiva olrokom in de<5kom, ki so nor- | vo/.ni in nežno naravc. Tr.skino jetrno olje se /olezniin i judecein. S tein oljein se zdravcjo v kratkem tSasu in z gotovostjo vse kostne boJezni, žlozni otoki, golše, nialokrvnost in splošna skibost. Cena ene steklenice 1 K 40 v. Opomba. Oljo, katorega naroča mdircklno izNorvegijc, proišoe se vedno v mojem konii^nmi lal.oratorijn prodno se napolnijo steklenice, zato zaniorotii jamcili svojlm castitiinodjcinalcein glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljeiiie. j Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa. iiHJboljši pripomoček pri zdravljenj« s trskinim jetrnim oljem in izborno I sredstvo za malokvrne. Ena stoklenica stane 1 K 60 v. Prosiva zahtevati listke! Najvecja trgovina / železjem I Konjedic & Zajec Gorica, pred Mškofijo štev. 5 id poaražnica v liši „Monta". Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, 3trešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. mm| Edina zaloga I I ¦ I stavbenih nositeljev |lilllM™Bl v Gor Id. • 1 Pocinkatta &ica sa vinograde po jako zni&anih cenah! Pozor! En© kl'OilO nagra«le izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kopil pri naj a za 100 kron blaga. Prosiva gahtovati listke! Pozor! Eno krono nagrade! ~ Pozor! Eno krono nagrade! Sprejema hranilne vloge katero obrestuje po 4V'2ü/o polumeseöno; ne- vzdign6ne obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čuje posojilnica sama. Posojila udum na OHefoiii kredit po 6% i" na vknjižbo po 5Viu/0 „CentraIna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavninii in oprnvil- nimi deloži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja ölanom tokoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure VNak dan od 8. tire zjutraj pa do 1. ure popoludne.