KAKŠEN POMEN IMA MORJE ZA NAS
Morje ima za nas velik in lep pomen. Ako je komu vroce, lahko skoči v morje in se shladi. K morju hodijo tudi tujci ter skačejo v vodo. Tudi soli si laliko natlačiš pri morju. Sol je jako koristna reč in se rabi vse-povsod. Pri nas se veseli soli najbolj krava in tista telica, ki srao jo lani prodali. A tudi naš oče jo ima zelo rad.
Vsak dan si nareže redkvice in čebule. Potem zmesa  vse  sknpaj  in moeno posoli. Ko to naredi, sede k ruizi ter rece: »Primojduuaj. to bo menaža!«
V morju so tudi ribe. To so ribe, ki jim sol ne reže v oči. Ko se odebele. poskacejo v škailice in gredo v trgovine. Takim ribam pravimo sardine. Zadnji petek je oče kupil škatlo sardin. Strašno so smrdele, ker niso bile veČ žive. Zato je oče lepo prijel vse skupaj in pognal sardine s škatlo vred
trgovcu v glavo, da so le-tele ribe po vsej trgovini. Strašno žal mi je bilo za škatlo. Rad bi bil napravil iz nje hlev za hrošce ali pa bi jo bil napolnil z gnilimi breskvami ter jo prodal Matevžku za marmelado. Matevžek je malo neuraen in kupi vse, kar je skrito v škatli.
Po morju priplava tudi kava iz Amerike. Mleko zraste    doma.    Zato    nima
morje zanj nobenega pomena. V morje tečejo reke, da se ne posuši in da sc ribe ne zadušijo. LaKko bi tudi prišel hud veter ter bi odpihal vso sol v Afriko. V Afriki žive zamorci in so črni kakor saje. Zanje ima morje velik pomen. ki-r se luhko umivajo, sicer bi bili Še bolj črni. Naš gospod učitelj pravi, da so zauiorci zato Črni, kerjiin je vroce. A to najbrž fte bo držalo. Umivajo se premalo, mrcine! Klofutarjev Cencek je priŠel zadnjič z ujjiazanim iiosom v šolo. Pa ga. je naš učitclj odrgnil s ŠČcfko, da je imcl nos rdeč kakor zrela Češnja. Ako bi imeli zamorci uasega učitelja, to bi vidfli, kje je pes doina! Škoda. da je vmes morje in učitelj ne more tja!
Morje jt; tudi važno za tiste, ki ue vedo, kje se začne suha zemlja in kje voda. Iz niorja pridejo k nam tudi mcgle ter napravijo dež. Ako se dež ustraši, se stism* in postane toča. Toča lahko napravi mnogo škode, ako ji pravocasno ne uidemo. Dež kaj rad dirka po gorah in pride v doline. Tam se zakadi v reke ter tece nazaj v morje. Pri nas doma stece dež v mlako in nc pricle nikdar več v morje. Kajti v mlaki ga popijejo race in tudi kure.
Na iuorjit ni rac, ker bi jih grizla sol v noge. Mojega očeia sol ne grize v noge. Silno jc je navajen. Kajti ne soli si samo rcdkvice in čebule, ampak iudi vodo. ki si v njej uiniva noge. Ako bi ne bilo predaleČ, bi si lafako hodil umivat noge v morjc. Zato je morje zelo važno za tiste, ki stanujejo ob morju in si lahko namakajo noge v vodi.
Morje vleče tudi luno nase. Zato je ne smcmo gledaii, kadar jo vidirao. Lahko bi nas potegnila v vodo, kjer bi uas zgrabil za noge morski rak. Kadar se hma naveliča morja, mu obrne hrbet. Takrat hme ne vidimo ter jo lahko brez skrbi gledamo.
V morju živi tudi velikanska riba kit. Kit je bojda iak, da bi z repom ubil pol fare, če bi mogcl. V šoli smo se učili, da je v starih Časih Šel prerok Jona k morju. Pa ga je zagleda! kit. Zinil je gromozansko in je preroka požrl. Ali prerok Jona je bil mož na pravem mcsiu! V želodcu je zgrabil kita za vrat in čez tri dni ga je vrgel na sulio. Ako bi bil jaz v kitovcm trebuh«, bi ga s pipcem suval v čreva. To bi ga jezilo in bi gotovo urno splaval na suho ter pobcgnil v gozd. Tam bi si izvrtal luknjo 12 njegovega trebuha in bi usel. K moTJn pa ne bi tcč sel, ampak bi ga gledal ocl daleČ.