Stóionouotoo
RAZSTAVA GE. ROMANE ZORZUT
SLOVCillJfO iPJMJYTVO j HELBOaBilFl
Ga. Romana Favier Zorzut je imela konec tedna na 22.—23. novembra samostojno razstavo svojih slikarskih
S- del, katero je pripravila s pomočjo soproga Franka in obeh hčerk na svojem S posestvu v Yan Yean-u pri Diamond S Creeku.
S S Ta razstava se je razlikovala od običajnih razstav po galerijah v tem, da ^ so bile slike razmeščene na prostem v
5 prekrasnem naravnem ozadju visokih 5 gumavcev, ki obdajajo prirođen vrt 9 okoli stanovanjskiega poslopja. Mno-fi go slik pa je bilo razmeščenih tudi v B notranjosti zgradbe, ki je že sama po fi sebi zanimiva, ker daje vtis španske-
0 iéÉÉi'ÀMP^lMri ■ Ätf --
ga ali južnoameriškega tipa hiše. Prav tako smo zopet imeli priliko občudovati serijo slik, ki predstavljajo njeno dojetje velikega potresa, ki je pred par leti opustošil tudi Slovenska Brda.
Stil slikanja ima Romana tako tipičen, da ga je skoraj nepotrebno ponovno opisovati. Pa tudi vseh razstavljenih del ni mogoče popisati saj jih je bilo okoli 120.
Preko 300 ljudi, v glavnem povabljenih, si je ogledalo razstavo ki jo je uradno odprl g. Geoff Raymond, poznana osebnost s televizijskega ekrana, v soboto ob 3 h popoldne.
božična poslanica zveznega ministra za imigracijo in etnične zadeve gospoda ian macphee, m.p.
Edinstveno spajanje kultur v Avstraliji dobiva vedno močnejše izražanje v javnih sredstvih obveščanja. V tem procesu so sredstva obveščanja tista, ki kažejo pot. Številni problemi v zvezi z vseljevanjem in etničnimi zadevami verjetno pridejo na svetlo z objavo v uredniških stolpcih etničnih časopisov, se slišijo na etničnem radio ali pa se razpravljajo na mnogokulturni televiziji predno postanejo skrb širše avstralske publike.
Mnogokulturna televizija je dala etničnim sredstvom obveščanja razborit pospešek. Avstralci na splošno se še ne zavedajo kako globok in močen vtis bo napravila na našo družbo. Prepričan sem, da bodo etnični časopisi in etničnii radio še naprej uspevali poleg novo vpeljane večkulturne televizije. Vsak pač zadovoljuje različne potrebe v Avstralski skupnosti. Vsak dodaja svoje k svetovnoznanemu ugledu Avstralije kot mnogokulturne družbe.
Etnična sredstva obveščanja lahko s samozavestjo, utemeljeno na svojih uspehih, gledajo na probleme v Novem letu in naprej v osemdesetem desetletju. Prepričan sem, da bodo bralci, poslušalci in gledalci prav tako zadovoljivo postrežem kot so bili do sedaj.
_ V zadovoljstvo mi je, da lahko preko etničnih sredstev obveščanja voščim etničnim skupnostim Avstralije in poedincem vse najboljše ter uspešno in srečno bodočnost.
\
Prirodno okolje je omogočilo ogled in kramljanje o slikah na udobno laggoden način.
SLAVJE SLOVENSKEGA ŽIVLJA V GEELONGU
Slovensko društvo v Geelongu je v soboto in nedeljo 22. in 23. novembra proslavilo 25 letnico svoje ustanovitve. Na proslavo, katero so pripravili naši rojaki v Geelongu in se je pričela v soboto ob 3. uri popoldne in se nadaljevala v nedeljo, so bila povabljena tudi ostala slovenska društva Melbourna.
Naš "VESTNIK" je ob ustanovitvi tega društva v Geelongu zapisal v svoji drugi številki oktobra 1955 takole:
"V nedeljo dne 18. sept. 1955 se je vršila v Geelongu ustanovna skupščina podružnice Slovenskega kluba v Melbournu.
Po uvodnem govoru, v katerem je g. Verbič, predsednik kluba v Melbournu obrazložil glavna pravila in namen Kluba, je bil izvoljen lokalni odbor, ki se sestoji iz sledečih rojakov: Predsednik: g. H. Novak; Tajnik:
g. Kranjc Ivan in gdč. Jelka Bole; blagajnik: g. Stane Franc; revizor: g. Fur-lan Alojz; odborniki: gg. Kodre Milan in Gor j up Marjan.
Z 'Geelongčani' skupaj se veselimo njih napredka in jim obljubljamo, da jim bomo k njih prvi zabavi pripeljali najmanj dva avtobusa gostov iz Melbourna. Le pogumno naprej!"
Zabava, prva slovenska v Geelongu, ki se je vršila na Štefanovo 1955 pa se tudi je dobroobnesla. Slovenci iz Melbourna so si najeli avtobus, s katerim so se peljali v Geelong na piknik in se kasneje udeležili zabave v Railway Institute Hali. Takole spet pobiramo iz "VESTNIKA" v januarju 1956:
(Nadaljevanje stran 4)
»rresčriGER« glasilo siovencev v australi ji
LETNIK XXV., Štev. 12_Registered for posting as a Publication Category A	DECEMBER 1980
«"i
»S« ilüi »SM3!I »KI »!*!I »!»!I »!»IIr!5!i >7!i »Vi »T*Ti t^i iW^ ^
vestnfk
JF. NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI Lastnik jc Slovensko Društvo Melbourne
PREDSEDNIK: Peter Mandelj TAJNICA: Anica Markič
ODGOVORNI UREDNIK: Marijan Peršič
Upravno-uredniški odbor: Janja Gajšek, Sandra Krnel, Dušan Lavrič, Božo Lončar, Karen Peršič, Simon Spacapan
Letno predplačilo $6.00 Cena številki 50c.
Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095
Telephone:
Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan Peršič
Set up and printed by:
Polyprint Pty. Ltd.
Price — cena:
50c.
Annual subscription — letno:
$6.00
ctK	cena steviiKi	*--------jjjj-
v!^ ;« »^4	».£4	k>;4 »£4 k^i k£4	»Jgj»	►i*:4 W
Kaj f kje, kdo?
Častni član in eden dolgoletnih odbornikov S.D.M. gospod Martin ADAMIČ in soproga Mirna sta sredi novembra praznovala srebrno poroko. Oba sta bila trdna opora društvu od samih prvih začetkov in sta tudi svoje otroke vzgojila v visoko zavednem slovenskem duhu. Ni ga bilo leta odkar S.D.M. obstoja, da ne bi Martin vršil to ali ono važno dolžnost in, da ne bi tudi žena, čeprav Dalmatinka po rodu pomagala pri društvenem delu med Slovenci v Melbournu. Brez družin kova Martina Adamiča se Slovenci v Melbournu ne bi mogli ponašati s tem kar imamo in s tem kar smo. Bog vaju živi še mnogo let!
Pred nekaj dnevi sta na farmi gospoda Knapa v društvu prijateljev skupaj praznovala svoj 50. rojstni dan dolgoletna zvesta člana S.D.M. ga. Milka KNAP in gospod Frank ARNUŠ. Vsi prijatelji pri S.D.M. jima želimo še obilico zdravih in zadovoljnih let.
Dragica in Jože Gelt sta pred kratkim praznovala 10. obletnico poroke. Naše iskrene čestitke v želji, da bi jih
praznovala še veliko več.
*
sožalje
Dolgoletni in poznani sodelavki S.D.M. ge. Mariji Cvetko je pred dnevi v Sloveniji preminula mama. Odbor S.D.M. ji v
Sobota, 29. novembra 1980 je bil dan katerega še dolgo ne bomo pozabili. Še posebno pa se ga bosta spomnila Dorothy Dolenc in Renko (ali Rex( kot ga bolj poznamo) Gregorič, katera sta se ta dan poročila.
Poroka se je vršila v slovenski cerkvi Sv. Cirila in Metoda v Kew in bi se morala pričeti ob 4.30 popoldan. Ker pa je navada že takšna je bila tudi tokrat nevesta nekaj minut pozna.
Nekateri, ki nismo mogli pričakati njenega prihoda, posebno fantje, so pred vhodom v cerkev naredili pravo slovensko "Šrango", katera je vsebovala tudo lomitev kruha in zadnje uživanje samskega kramljanja za ženina.
Ko sta se prikazala dva "chevrole- o ta", v katerem je bila nevesta in tri njene spremljevalke, smó se kar hitro odpravili v cerkev, a ne preden smo ujeli pogled neveste.
Po končani poroki, katero je opra-vil Pater Bazilij, smo se podali v re- i:
cepcijo v Preston, katera je bila pra- v-;	_
znično pripravljena z vsemi dodatki in ffe
skladno dekoracijo.	v W KAMEN do kamna . . .
Ženin in nevesta sta vso noe kram-ljala z več kot dvesto prisotnimi go-	Slovenski Socialni klub "Jadran"
sti. Odlična večerja je bila servirana jy v Keilorju je v nedeljo 7. decembra skozi cel večer, med tem pa so se vr- ij^ slovesno položil temeljni kamen za šili govori in dobre glasbe ni manjkalo, it svojo dvorano na zemljišču ob Calder Šele pozno v noč sta se sedanja jrc-Highwayu. Odboru "Jadrana" in vsem Dorothy in Rex Gregorič poslovila od njegovim pridnim sodelavcem gredo gostov. Vsi jima čestitamo in z vese- 0b tei priliki najboljše želje za uspe-
1-	I . 1 : -____X«. ^.r, .->-> n nn t(£»cplih lf»t r«»^ ,v.__Unsj^Xn^nt
a B 0' a O"0"5~0TTB~S"B"B^0 0'6"0"0"PT> 0 0 0 8 0 6 ffTmm> ft P B 0B"B"grS~yB~S~B'6~BTBTVB'B'fl 0 0"P B'B
POUK OB
PLEBISCITU
Letos 10. oktobra je prešlo 60 let odkar smo Slovenci izgubili plebiscit na Koroškem in s tem kraje, ki so bili zibelka slovenstva.
Še vedno so mnenja o vzrokih rezultata plebiscita deljena. Politiki jih pač ocenjujejo s svojega zornega stališča. Dejstvo je, da smo Slovenci zgubili velik del naše prelepe domovine in njenega ljudstva iz različnih vzrokov in bi bilo kar nemogoče pokazati na glavnega krivca.
Okoliščine, ki so nastale ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije so bile take, katere slovensko vodstvo takrat ni predvidevalo in tudi če bi. jih, ni bilo dovolj pripravljeno. Saj v tistem času smo Slovenci sicer že imeli nekaj sposobnih politikov, toda državnika nismo imeli. Še danes zunanji svet za Slovence bolj malo ve, do konca prve svetovne vojne pa so nas poznali le kot slovensko govoreče prebivalce Kranjske, Koroške, Štajerske, Goriške itd. in prav verjetno je, da ne bi nikdar prišli izpod nemške nadvlade ako se ne bi povezali s Srbi in Hrvati s skupnim Narodnim svetom. Celo srbska kraljevska vlada ni imela mnogo razumevanja za naše težnje na Koroškem, kajti poleg notranjih strankarskih mahinacij ji je bilo bolj pri srcu kako se bodo dokončno začrtale meje proti Madžarski, Bolgariji in Albaniji.
Tudi odločujoči politiki v Ljubljani so bili vse drugo kot odločni. Vzpostavljali so razbito upravno strukturo in istočasno iskali najboljše odskočne deske za nadaljne udejstvovanje svojih političnih strank, tako, da se je zastopstvo Koroških Slovencev, ki je prišlo v Ljubljano 3. januarja 1919 prosit pomoči proti nadiranju Nemcev, razočarano vrnilo preko Karavank.
Sicer je lahko obsojati danes, ko nam je poznan nadaljni razvoj in večina dejstev, ki so odločujoče vplivala na rezultat plebiscita. Toda iskanje krivcev ne bo spremenilo preteklosti.
Lahko pa se iz preteklosti učimo. In primer ki nam je iz tistega časa
0	lahko v pouk je dejstvo, da bi Slovenci brez odločilnega vojaškega nastopa
1	ljudi kot so bili general Maister, poročnik Malgaj, stotnik Lavrič in drugi I izgubili tudi Spodnjo Štajersko z Mariborom.
Takrat, kakor tudi danes, doma pa tudi tukaj, velja za nas Slovence pravilo, da se moramo pred vsem zanesti samo sami na sebe. Ne moremo in ne smemo pričakovati, da nam bo tujec branil naše interese, da nam bo ° kdorkoli kaj dal, ne da bi hotel kaj v zameno. Le naša lastna pridnost, naša lastna požrtvovalnost — in ker smo po številu tako majhni — naša složnost, so nam porok za uspešno bodočnost kakor vselej tudi v novem letu 1981.
NA KRATKO
niji preminula mama. uuuui	ji »	. ■	, . j *	1 ,
imenu vseh članov izreka globoko sožalje. ljem kličemo še na mnogo veselih letino bodočnost. ___________. _	skunneea živlienia.	Sul-
506W«
piknik —
skupnega življenja.
tombola
Že sedaj opozarjamo na veliki piknik s tombolo, katerega pripravlja Lovsko-ribiška družina S.D.M. na nedeljo 25. januarja na Slovenskem kul-turno-družabnem središču na Eltham-skem griču. Vsi Slovenci s prijatelji bodo dobrodošli.
zgodnji sneg v sloveniji
Na Gorenjskem je sneg zapadel že sredi oktobra. V nekaterih krajih kar do 30 cm. Odjuga, ki je nastala potem pa je povzročila mnogo ledu, ki je s svojo težo polomil številna drevesa in nosilce električnih vodov radi česar je mnogo krajev ostalo brez elektrike.
r*-
TISKARNA
POLYPRINT
(Vfc) Pty. Ltd.
1 D ODS ST., BRUNSWICK, 3056 Tel. 387 6922
se priporoča Slovencem in sloven skim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
IIŽ A spomin
Pri proslavi 25-letnice slovenskega M društva v Geelongu je S.D.M. predpostavljal predsednik g. Peter Mandelj 5}l?in izročil "Geelongčanom" za spomin na to priliko darilo S.D.M. v obliki a.jf srebrnega krožnika s primernim vgra-*?>viranim napisom. >K».
üü zahvala
äß G. Ignac Lipič je podaril Slovenskemu Društvu Melbourne izredno lepega in ve-ä.j likega nagačenega pava s prekrasnim ko P,»5 šatim repom. Denarna vrednost tega
jj^t rila je kar precejšnja, a še mnogo vred-nejša je zamisel g. Lipiča. Odbor S.D.M. SKj se mu iskreno zahvaljuje.
M
i
B
M
É m m
da-
balinarsko tekmovanje s.d.m. — social club istra
V nedeljo 8. novembra že rano zjutraj so se na hribu v Elthamu zbrale po štiri ekipe četvork Slovenskega Društva Melbourne in ekipe Social Club Istra, da se pomerijo v prijateljskem tekmovanju teh dveh društev.
Vreme je bilo kot po naročilu, zato pa so balinarji še bolj uživali in se eden bolj kot drugi vživeli v tekmo. Po zelo napeti zadnji igri, ki je bila odločilna za to kdo bo prvi, je zmagalo S.D.M. z rezultatom 13:12.
Ko je bilo tekmovanje končano smo se vsi skupaj zbrali v jedilnici Doma na Elthamu ter skupno zapeli par pesmi. Šele pozno zvečer smo se razšli v prijateljstvu in nadi, da se še snidemo na balinarskih stezah.
Anica
mini-turnir
Ob priliki balinarskega tekmovanja v novembru se je kar na hitro organiziral tudi šahovski mini-turnir. Majhno nagrado v obliki pokala je za svojo zmago prejelo S.D.M., za katerega sta igrala g. Ivan Mohor in g. Peter Mandelj.

Lepopisni natečaj "Vestnika"
NAŠ ROD
ZAKAJ SEM PONOSEN NA SVOJ ROD
Ke že beseda rod, pove, da narod se je rodil, torej narodnost nam (mi) je podarila Mati, ko sem še spal pod njenim srcem.
Ko sem doraščal, je bila ponižnost steber vzgoje, ako ravno je bil hlebec kruha velik, vendar sem moral vprašati: "Mama prosim kruha". Odrezala in dala mi je kruh, jaz sem moral skleniti roke v čast Bogu.
Čas se je pomaknil naprej; znašel sem se z drugimi sovrstnikih v šolskih klopeh. Poleg drugega učenja je učiteljica razvila velik zemljevid, kjer je bil menda celi svet. S konico svinčnika je kazala meje raznih držav in narodov, kjer živijo v slogi in miru, ali v razdoru in nerazumevanju. Pokazala nam je od kje in do kje živimo Slovenci, poprej da smo bili do morja in najprej celo do Benetk.
Tujec je napravil vojno, ter nam toliko vzel s silo. Tukaj se je že po-kazalal jubezen do svojega naroda in cela šola je že simulirarala, mi smo vojaki korenjaki . . .
Torej nikoli si nisem želel, da bi bil član kakega drugega velikega ali bogatega naroda. Želel sem le, da če je kaj lepega in dobrega zakaj da nebi imel tudi naš narod?
Ko sem po sili razmer stopil na izseljensko pot, moje želje in oči so iskale takšne kraje in tisti ROD, ki mi ga je podarila Mati. Vse iskanje in hrepenenje je zaman. Izseljenska cesta drži naprej brez konca. Na kažipotju so znamenja, ter razni napisi, vendar imena so mi neznana zato iščem svoj narod, na svoji zemlji. Ker mi vsa tehnika in napredek modernega časa ne moreta ničesar spremeniti v tem primeru zato se vrnem k izviru Božjega čudeža, to so "misli" (domišljija).
V eni sekundi sem doma. Ustavim se pod orjaško lipo, sredi vasi. Topli veter se igra med vejami in šušlja z lipovim listjem. Luna, kot radovedni-ca, bi rada videla kaj se v seticah do-
gaja. Ker so včasih rekli, da je luna fantovsko sonce, naj le opazuje. Veliki krog fantov, ravno ugibljejo katero pesem bodo zapeli? Sam ne vem zakaj so si ravno zbrali: "Eno samo tiho rožo meni dala je pomlad". Pesem je odjeknila preko vasi. V podstrešnih sobah, kjer so običajno spala dekleta, so brleče lučke kaj hitro po-gasnile. Drhteča dekleta so rahlo odgrinjala zavese, ter brez škripanja odpirala okna, da so si ob fantovski pesmi nabrale tisto veselje, ki pravimo: To so narodni običaji, tako živi naš rod, iz roda v rod.
Prostor, na katerem živi naš rod, se mi zdi tako lep, da si nebi mogel zamisliti ničesar drugačnega za svoj rod.
V lepih in temnih časih se je ta rod trdno držal svoje zemlje in svojih običajev. Vojne in revolucije, okupacije in internacije so ga izdesetile; ostal je, kot trdi kamen na zemlji; ako gre teški tovornjak preko njega ga ne zdrobi, ampak še bolj globoko potisne v zemljo.
Narodna povest, "Martin Krpan 2 Vrha od Sv. Trojice", tako globoko prikaže narodno življenje. Ko je izurjeni vojskovodja v železnem oklepu in bleščečim mečem napovedal dvoboj, Martinu Krpanu. Kako naj brani mali slovenski narod proti tako veliki nemški nadmoči? Napravil je ščit iz naj-mehkejšega lesa, lipe. Meč ošabnosti se je zasadil tako globoko, da ni mogel ven! Narod je zmagal, ter živi naprej!
Ponosen sem na svoj rod, saj ima toliko pisanega življenja. Ponosen sem na svoj rod, saj mnogi daleč od rodne zemlje poskusijo napraviti kar je le mogoče, da bi bilo tako kot nekdaj doma. Seveda je to bolj umetno življenje, ker za pravo rast, korenine potrebujejo lastno zemljo. Naj Bog varuje naš rod!
Franc Plesničar
Otroci šole S.D.M. so zapeli upokojencem na Miklavževem popoldnevu 7. dec. 1980.
|ne pozabite
<
i (
(
«
Na Štefanovo bo na zemljišču	^
Slovenskega Društva Melbourne	|
kakor vsako leto tudi letos	^
TRADICIONALNI SLOVENSKI PIKNIK. )
WHAT THE SLOVENIAN ASSOCIATION MEANS TO ME
When I was a youngster, around the age of eight, or nine, I didn't even realise that I was Slovenian.
My Mother and Father always spoke to me in our native tongue but I was never quite able to answer them back fluently in Slovenian. All the friends I had were Australian and never did I have an interest to acknowledge I was Slovenian, in fact, instead of being proud of my nationality I tried to hide it.
All our family friends were Slovenian, but I didn't take any great notice. One day my parents took us to the Slovenian Club in Eltham. There wasn't much there, just a hill and on top was a tent. Inside the tent was a Slovenian band playing music and the language I was hearing was Slovenian.
It was then that I realised the large number of Slovenians there were in our community. Lots of adults were there, but there was far more children, enough to create our own school. So we did. It was Slovenian school, I learnt to speak our language far better and kept asking my parents questions about their home country.
I took an interest in everything Slovenian, dancing, singing, speaking and the history. I gained lots of friends from the club, and it was a great social outlet.
Things began to develop on the hill, a hall and restanurant, a youth shed and a proper school room, there was also playing grounds created for us, kids. Now I am at the age of eighteen I am very proud of my Slovenian heritage and will tell everyone what a wonderful country it is.
I have been home to Slovenia and wish to go again soon. But knowing that I can't live there, it makes me happy to have the Slovenian Association of Melbourne here to remind me how lucky I am to be Slovenian.
Sonia Fistrič

SREBRNI JUBILEJ
V	Rusiji z olimpiado so se skazali v Egiptu so Šaha pokopali.
V	Melbournu smo se veselili, VESTNIKA srebrni jubilej slavili.
V	septembru avstralski pomladi, VESTNIKA seme je bilo vsejano.
V	suši, toči in v moči, vetrovih silnih seme je ostalo.
Vse premore trdo delo dobra volja. VESTNIK obvešča vesele in žalostne novice.
Vabi balinarje, lovce, fante in dekleta: v Elthamu so veselice mize polne klobas, potice.
VESTNIK vstrajnosti še v bodoče, vsem, ki pomagate pri delu, vam kličem iz srca vroče, veselo delajte naprej, da bo zlati JUBILEJ.
Marcela Bole
Vsi Slovenci in prijatelji dobrodošli!
>
JetietfèuB )
TRAVEL CENTRE
Prvenstvena Avstralska Potovalna Agencija
PRVENSTVENA — ker ima največje število potnikov PRVENSTVENA — ker ima najbolj usposobljeno osobje PRVENSTVENA — zato ker vam nudi najnižje možne cene
OBRNITE SE NA G. KOSTO PAVLOVIČA ZA VSE VAŠE POTOVALNE POTREBE
303 COLLINS STREET MELBOURNE
MLC BUILDING, 19. NADSTROPJE (na oglu Collins in Elizabeth Streets)
TELEFON: 62-0041
Po uradnih urah g. Pavlovič 26 5689
(nadaljevanje s strani 1.)
USPEH KLUBA. V Q&.)LONQU#
Prva slovenska zabava v Qeolongu Jo ;>rinosla tarioSnji podružnici naSoga kluba volik moralni uspeh In nrav tako važno prvo gmotno tomQlje.2abava,katoro priprava jo moral:, proiti vso običaju-.; težavo jo bila isrodno dobro obiskana in pridnih so&clavcov so tudi ni manjkalo*TamóinJi odbor,ki do z nasveti in a t- lansko in motori-3 alno pomoto matičnoga kluba iz Molbourna organiziral zabavo .jo dobil pobudo sa nađaljno delo in čujemo,da pripravlja za Sv.Jožofa žc drugo zabavo.
Na željo odbora iz Goelonga objavljamo javno zahvalo slodoS im sodelavcem* Okrasitev dvorano: gg.Porman Franc,3!;orn Anton*Stražiščar Anton,Stante liilanè Roditoljij gg.StraSiščar ,to2-ir,Sorionic, Prodaja blökov: gs.Poiia&n >Konda Kaks. Buffet: ga tfovak in ^a ICodraA3S*čitorr Anton,Kodro ililan. 31agajna» g.Stante,gd$ Jolfca Bolo in ga Stanto. Poka potic: gospe Pur lan, Sto gol j, Sel jak« Potico so omenjeno joope poklonilo klubu in jim naj zato volja So po3obna zahvala«
Zolo so jo izkazal g.LipiS iz Melbourne,l:i jo s svojim pol tovornim avtomobilom bil na razpolago or^.tnizatorjom col dan.
G. Milan Stanto jo vodil glasbo in dal z natimi narodnimi molodijami zabavi ono domačnoot,ki jo vodno tako pogroSamo.
Pevski zbor iz Molbourna jo zapol var ;>osmi in veliko pripomogel poc tro s ti zabavo.
Po konSani zabavi so ni manjkalo pomoči pri pospravljanju dvorano in vsom onim požrtvovalnim pomagačem Sijih inena so ostala nc-p o znana so odbor najlepSo zahvaljuje.
Ko sem bil otrok,
sem si včasih zaželel,
da bi bil visoko tam med zvezdami,
ali na mavrici,
in da bi gledal na zemljo
s takimi očmi,
ki bi jim nikjer ne bilo skrivnosti.
Zdaj bi si več ne želel
takih angelskih oči;
spomin bi mi na vekomaj zagrenil
sama sveta nebesa .. .
Drugače ne more biti,
ne sme biti:
nekje je drugo življenje
—	kjerkoli. Plemenitejše, večje, spoznanja polno življenje, nič podobno temu trudnemu, slepemu, zehajočemu umiranju, ki je zdaj naš deleži
Jaz verujem v to drugo življenje
—	odkod drugače hrepenenje po njem,
hrepenenje po smrti, po osvobojenju	__
iz te žalostne ječe! In nikoli ni bilo to hrepenenje tako globoko in tako bolesti polno, kakor je zdaj, ob teh urah, ko vem,
kako blizu mi je kolovoz in kako daleč so mi zvezde.
CD
T» >
(O &
MIKLAVŽ MED UPOKOJENCI S.D.M.
Kot vsako leto je tudi letos S.D.M. povabilo Miklavža, da obiešče naše upokojence. Istočasno pa jim je šola S.D.M. pripravila kulturni spored, starejši pa so jih razveselili s kratko enodejansko burko.
Miklavž Z go.Markičevo in g. Tomažičevo pregleduje darila.
Kot pri drugih tudi pri naši skupini upokojencev prevladujejo ženske. Med njimi je tokrat pričakala Miklavža tudi mama Baligač, kije tu na obisku iz Slovenije.
Naša samorasla pesnica ga.Marcela Bole je tudi za to prilike pripravila stihe, s	Končno je le prišel trenutek obdarovanja. Vsi so morali biti zelo pridni med
katerimi je pozdravila dobrega svetnika.	letom, kajti kakor ga.Lovrenčič (na sliki) so tudi vsi drugi prejeli darila.
Vesel božič
in
srečno novo leto !
ni/
želi
SUNSHINE PAINTING SERVICE
Pty. Ltd.
62-64 Monash Street, Sunshine, 3020
Lastnik: Jim Korošec
Tel. 311-1040 in 312-1533
VESEL BOŽIČ iN SREČNO NOVO LETO
želi
NAJSOLIDNEJŠA POTOVALNA AGENCIJA
TOUR WORLD INTERNATIONAL
Tel. 654-1233
NAJCENEJŠE IN
NAJUDOBNEJŠE
DR. JURE KOCE
Z zaupanjem se lahko obrnete na svojega rojaka Dr. Koce-ta, ki ima v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze, kar je že mnogim rojakom prišlo zelo prav.

TOUR WORLD INTERNATIONAL ) 155 Collins Street, Melbourne. Tel. 654-1233; po urah: 836-3862
«i «1 «i I «i "»i «i «i «1 «1 *1 «i ti «1 tj ti «i «1 «i ti «1 «
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Š 9 9 9 9
9 9
9
9 9 9 9 9 9 9 9
9 ?
•7
S
9
9 9
9 »
•7 '
Slovensko podjetje
DISTINCTION PRINTING
164 Victoria Street, Brunswick, 3056 Tel. 380 6110
izvršuje visoko kvalitetna tiskarska dela • **************
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi
lastnik SIMON S PACA PAN
rš.črraćt

•
Vesele
božične praznike in
srečno novo leto želi vsem rojakom
gradbenik JOŽE GOLENKO IN SOPROGA MARIJA
057 Harrison Avenue, Burwood, Vic.
Telefon: 288-7986


m
V) 0
ZEMLIC ROOFING

m:
a*
trnm^
m
Nomana Nominees Pty. Ltd.
Strokovnjaki za ostrešno kleparstvo
105 Cardinal Road, G LEN ROY, 3046
Tel. 306-9503
želi
VESEL BOŽIČ in
SREČNO NOVO LETO!
JANEZ ZEMLJIČ
i
UH'


■r
January	19Ö1
s m t uu	t	f	s
i	2	5
4 5 6 7	8	9	IO
II 12 13 M	15	16	17
18 19 2 0 21	22	23	24
26 27 28	29	30	31
mqy s m
t uj t
19Ö1
f s
®
3	4	5 6 7 8 @
IO	II	12 13 M 15 16
17	18	19 20 21 22 23
24	25	26 27 28 29 30 31
fflfis
lil*

■ ■■
«I»
«s»

p- yi

in
February	1961
S m t uu	t f s
12 5 4	5 6 7
8 9 IO II	12 13 M
15 16 17 18	19 20 21
22 23 63) 25	26 27 28
June s m t
uu
19Ö1 t f s
12	3	4	5 6
7 8 9	IO	II	12 ®
14 15 16	17	18	19 20
21 22 23	24	25	26 27 28 29 30
September	1981
s m t UJ	t	f s
I 2	3	4 ©
6 7 8 9	IO	II ®
13 14 15 16	17	18 19
20 21 22 23	24	25 26 27 28 29 30
October s m t
uu t
.1961
f s
3
I	2
4 5 6 7 8	9
II 12 13 14 15	16 17
18 19 2 0 21 22	23 24
25 26 27 28 29	30 31
march s m t
UJ T
1961
f s
12 3	4	5 6 7
8 9 IO	II	12 13 @
15 16 17	18	19 20 21
22 23 24	25	26 27 28 29 30 31
r

mini
b
July
s m t uj
1961
t f s
12 3 4 5 6 7 8 9 IO (Tj) 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
m
Dovember	1961
s m	t	uu	t	f s
12	3	4	5	6 7
8 9	IO	II	12	13 (0)
15 16	17	18	19	20 21
22 23	24	25	26	27 28 29 30


»m"
m»'




m
.Hi
S
Rpril s m
t uj
1961
t f s
12	3	4
5 6 7 8 9	IO (M)
12 13 14 15 16	17	18
19 © 21 22 23	24 25 26 27 28 29 30
Rugust
s m t
UJ
1961 T F S
I
2 3 4 5 6 7 (§) 9 IO II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
December	1961
s m t uu	t	f	s
12	3	4	5
© 7 8 9	IO	II	(g
13 14 15 16	17	18	19
20 21 22 23	24	25 27 28 29 30 ®

te****************

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO LETO
1981
želi vsem članom
in prijateljem
UPRAVNI ODBOR
SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE il**»^**]»}***»}»***»}*»»»}»!»»»^
^ »;•:« »:•£,« »:*:< ^ »g**;»;« »g« '^è:*1^;"^44^*^^4^® »S!« »Si trow«« iS!« r!5!i	r!^»y« »Sei »Äi r^i	»ÄiWWÄlirawKwraiS
Predviden spored zabav in prireditev Slovenskega društva Melbourne v letu 1981
Piknik Lovske in Ribiške družine S.D.M.
Pustna zabava
Vrtna veselica — Vinska trgatev Mladinski večer Velikonočni piknik Večer naših mamic (samo za člane S.D.M.) Letni ples S.D.M. in izvolitev lepotice slovenske skupnosti Kostanjev večer Balinarski ples Večer domačih kolin Večer naših očetov (Samo za člane S.D.M.) Lovski ples Večer na vasi "Vestnikov" večer Miklavž za otroke in upokojenska božićnica Miklavževanje Štefanovanje — piknik
Silvestrovanje ★ ★★
g 24. februar: I114. marec: "11. aprila: 20. aprila: 2. maja:
g m
|t| 9. maja:
13. junij: |11. julij: |xjj 8. avgust: 5. september:
o 12. september: U10. oktober: p 14. november. m 6. december:
M
M
M12. december:
K 26. december:
-M
M 31. december:
M M
M M M M M M M M M
(Ta program se lahko po potrebi spremeni, zato spremljajte nadaljna obvestila)
X ))DG(( X
M :i
VESEL BOŽIČ
in
SREČNO NOVO LETO želi "VESTNIK"
ŽENSKI ODSEK S.D.M.
vošči vsem obiskovalcem našega grička
v Elthamu pa tudi onim, ki nas šele bodo obiskali
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
z željo, da vam bomo često postregli
V LETU 1981 !


VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 1981
želi
UPOKOJENSKI KROŽEK S.D.M.
LOVSKA IN RIBIŠKA DRUŽINA S.D.M. | želi	^
VESEL BOŽIČ IN SREČNO 1981 !
MLADINSKI ODSEK S.D.M.
želi vse dobro in lepo za praznike vsej slov. mladini!
VESELE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO želi BALINARSKI ODSEK S.D.M.


>......-f
Mercury Tax Service
slovenska tvrdka, ki skozi vse leto nudi poklicne usluge in nasvete v pogledu davčnih obveznosti in problemov,
Vesel božič in srečno novo leto
želita
KARL in LYN BE VC

MOTORCRAFT MOTOR TRIMMERS
83 Gadd Street, Northcote, Vic.
(off St. Georges Road)
Tel. 48 6003 — po urah: 435 6867

I
"VALTERS"
Painting and Paperhanging
72 Petronella Avenue, Wheelers Hill
Telefon 561-5692
M •M
>u»j
M M
n
M M
H
Za prvovrstno pleskarsko delo in obešanje zidnih tapet
se obrnite na svojega rojaka izučenog mojstra.	M
m
nmnnmtn........M
i
TEREZIJA IN VALTER PROSENAK želiva ob priliki božičnih praznikov vsem prijateljem in znancem|j| vesel boyič ter srečno in zadovoljno novo leto 1981. Tjjs
H
M

JUMBO:
QmtUtna »pAi doußha».t éeÉoxicu«
V teškom podeželskem mostu sloji že dolgo vrsto lei gostilna »Tri dobrem želodcu... la označba jo lako točna, tla si primernejše ni mogoče niti mislili. No tla bi morila gostilniška kuhinja stavila želodcem cenjenih gostov kako posebno zahtevo — no, ros so ni \ nobeni gostilni tistega kraja tlalo tako poceni in tako dobro jesti. 2al pa jo bila higiena le staromodne gostilne taka, tla je bilo treba že zelo dobrega želodca, tla jo človek sedel za mizo, popackano s štirinajst tini starimi madeži, in jedel sicer izbrane jedi iz umazanih krožnikov in z noumitim priborom. Totlu stalnih gostov, ki so bili povečini lačni dijaki, propadli literatje, zakotni igralci in podobni, ni to v teku niti najmanj motilo.
Včasih pa so je le zgodilo, tla so je prikazal kak gost, ki se v začetku ni mogel navaditi na obupno umazanijo; njegovi brezuspešni poskusi za izboljšanje higieno so pri stulnih gostih, osebju in gostilničarju vzbudili lo očitujoče začudenje.
Tako je nekega dne sedel za mizo, ki se jo svetila od umazanosti, nov, bolje oblečen gost in zahteval jedilnik. Natakar, ki je pribite) k njemu, je pri tej nenavadni zahtevi začudeno zmajal z glavo iu dejal:
^Jedilnika 11 i inaino, toda lahko dobite:« — in pri tem pokazal na namizni prt, pokrit z vsemi ostanki — »govejo juho, krompirjevo juho, goveje meso s krompirjem in špinačo ali svinjsko pečenko z zeljem in cmoki, palačinke in čokoladno torto.«
Gost si je izbral kosilo, počasi jedel in zaklioal;
»Natakar, plačam, imel sem...«
»Pri nas ni treba nič naštevati, imeli ste,« je pokazal natakar na gostov pi tie, pokrit s svežimi madeži: »govejo juho, goveje meso s špinačo in krompirjem, čokoladno torto in ...«
V tem trenutku se gostu glasno izpahne, »in soda vico,«doda domiselno natakar, »to znese 8 Kč 60 h.«
Drugi gost je neprevidno zahteval zobotrebec, kar je vzbudilo pri navzočih stalnih gostih nemajhno presenečenje. Toda natakar se ni dal motiti.
»Gospod naj oprosti,« je rekel, »totlu zobotrebec je trenutno v rabi.«
Nekega zimskega dne se je prikazal gost, ki se je tresel od mruza in zahteval vrelo juho. Čez nekaj trenutkov jo je prinesel raznašalec jedil. Ko je bil še deset metrov od gostove mize, je ta že rekel:
»Ni dovolj vroče, pogrejte jo še enkrat.«
Zučutien je zanesel raznašalec juho nazaj v kuhinjo in jo prinesel čez pet minut pogreto nazaj. Ni bil še dobro v jedilnici, ko je gost že spet zaklical:
»Še ni dovolj topla, še jo pogrejte!«
Malo užaljen se je natakar vrnil v kuhinjo, ko pa je bil tudi tretjič že daleč otl mize zavrnjen oil gosta, se je pritožil pri gostilničarju.
»Gospod,« se je obrnil ta na gosta, »nikar ne sitna-rite nad mojim osebjem. Kako le morete spoznati na metre daleč, ne tla bi pokusili, ali je juha dovolj vroča P«
»Dokler ima natakar, ki nosi juho, prst v njej, ni dovolj vroča,« odvrne gost mirno.
Poglavje zase je bilo tudi stranišče gostilne »Pri dobrem želodcu*. Nekoč so je pritožil natakarju gost, ki je prišel ob dveh h kosilu., zaradi muli. ki so ga tam oblegalo v gostih rojih.
»Da, gospod,« 11111 je tu odvrnil, »zakaj pa greste 11a stranišče šele ob dveh; pojdite tja ob dvanajstih, ko se v obednioi kosi in so vse muhe tum.«
Kakor som /o omenil, ni bilo občinstvo, ki je obiskovalo to gostilno, vedno najbolj izbrano, često so prišli »gostje«, ki so so najprej najedli, tla so jim trebuhi pokali in potem pri plačilu mirno dejali, da nimajo denarja. Za tako goste je imel plačilni čisto svoj način.
Ko je nekega dne gost pri plačevanju segel v žep in n a to vos prestrašen dejal: -Za božjo Miljo, pozabil
sem denarnico iu sedaj ne moreni plačati, mu jo na to plačilni mirno rekel: Gospod, sedaj lepo vslaiiite. pojdite ilo vrat. napravite globok počep, dvignite krajce suknjo in potegnile glavo mod ramena!'
Ko je gosi to ros naredil, tja jo z lopo poinorjono krepko brco poslal skozi v rala.
Ta trenutek se jo dvignil pri sosedni mizi drug gost, šol do vrat, napravil počep, dvignil krajce, po-lognil glavo mod ramena in zaklical: «Natakar, plačani!«
Tudi jaz som si nakopal gost i 111 ita r je vo jezo, ko som pripovedoval v mestu, ila so gosli gostilne Pri dobrem želodcu« ne vedejo brezhibno. Pripovedni som:
»Ni še dolgo, kar sem sedel v tej gostilni in videl, kako so neki gost praska z vilicami po glavi.
Takih šal gostilničar ni prenašal in ko som so čez nekaj dni zopet jvòkazal *Pri dobrem želodcu-», nie je jezen nahrulil:
»Če Yam moj lokal ni zadosti fin, Vam ni treba vanj zahajati.« Med temi besedami je postal vedno bolj razburjen in dodal: »Če pomolite še enkrat Vašo plesnivo glavo v mojo prostore. Vam jo odtrgam, polomim Vam noge, /.vijem roke...«
Konca nisem več slišal, tako hitro som jo popihal.
Čez nekaj tednov." pa me jo srečal gostilničar na ulici. Ko da Iti se nič ne bilo zgodilo, je pristopil k meni in vprašal: «Zakaj pa ne pridete več k 11'um?«
No. dovolite.« mu odvrnem, ali'mi niste Vi sami rekli, tla mi boste odtrgali glavo, če jo pomolim še kdaj v Naš lokal, da mi boste polomili noge iu zvili roko — in tedaj naj boni še nadalje Vaš gosi?!«
>l'.h kaj.« pravi gostilničar, saj ui treba biti tako občutljiv.«
Nisem hotel biti občutljiv, vrnil som so skesano nazaj in bil še dolgo vrsto let stalni gost v gostilni -Pri dobrem želodcu.. Pozneje sem jedel v mnogih boljših in dosti bolj higioničiiili lokalih po vseh mogočih deželah sveta, toda tako dobro kakor Pri dobrem želodcu« mi vendarle nikjer ni teknilo. Nekaj mi je vedno manjkalo.
Ali je bila to domovina, ali umazanija, ali oboje?
- Meni je naredila padalo kar žena.
gi
m a m
a
D
m
D
m a.
- Dragi, se spomniš tiste svetilke, ki te je vedno motila pred spalnico?
! Jtneimo Sei
THE SLOVENE NRTIONRL THEATRE
"Apart from classical drama, our aim is to present the problems which preoccupy modern man, show how he deals with and ultimately resolves them," declared Lado Kralj, Artistic Director of the Slovene National Theatre.
The Slovene National Theatre is located in Ljubljana, the capital of Slovenia, economically the most developed of Yugoslavia's republic. Although Ljubljana with its long theatrical tradition is the centre of this activity, the theatres in Maribor, Kranj and other towns have also attained to a high artistic standard. At the Sterijino Pozorje National Drama Festival, held every year in Novi Sad (Autonomous Province of Vojvodina), the Slovene theatres regulary win high awards.
The year 1867, when the Drama Society was formed in Ljubljana, is taken to mark the establishment of the Slovene National Theatre, which immediately began performances in the Slovene language. The present Yugoslav republic of Slovenia formed part of the Austro-Hungarian monarchy at that time.
The Slovene National Theatre cooperates successfully with many
theatres from other towns and countries, particularly the Triestine theatres.
"We gave performances in Vienna, Moscow and Tbilisi in 1979. While we were on tour, the Slovène Repertory Theatre of Trieste gave regular
direction. The Liberation of Skopje, a	[p|
vision of the Second World War as	fef
seen and experienced by a little boy,	«J
provoked a good deal of controversy	HO
among critics and public alike. While	(d) many admired the play, others criticized the text, acting and
performances in the Ljubljana Theatre, direction, in spite of the fact that The When they are on the road, we appear Liberation of Skopje won all the majoi] regularly in their theatre. We also have prizes at the Sterijino Pozorje Festival
- In zakaj vas muči misel, da ste drugačni od drugih ljudi?
similar exchanges and arrangements with the Italian Teatro Stabile of Trieste. They gave a performance of Cankar's drama Martin Kučar in Ljubljana, while we performed several plays by Luigi Pirandello in Trieste," stated Polde Bibič, actor and drama director of the Slovene National Theatre. "We also performed three plays: Little Eyole by Henrik Ibsen, The Glembajs by Miroslav Krleža, and The Liberation of Skopje by Dušan Jovanović, in the Burgtheater of
Vienna. All performances were very well attended, especially The Glembajs Festival), by Miroslav Kleža, which portrays the ManV actors of the Slovene downfall of a rich bankers family in
two years ago."
The Slovene National Theatre also	jö
cooperates successfully with Soviet	iSI
theatres. Two performances, The	ÌPÌ Escape by Mikhail Bulgakov and
Vanyusha's Game by Vampilov have	r=i
been staged in Ljubljana by director	pj
Bregon Gončarov. There is particular	i£J
interest in Ljubljana theatrical circles	(nj in cooperation with the Rustaveli
Theatre of Tbilisi, whose perfomance	m
of Brecht's Circassian Chalk Circle	}={ aroused considerable interest at BITEFfcJ
(the Belgrade International Theatre	|cj
m
cowman or a nen uarmer» .«n..y ... ^ational Theatre - Radko Polič Duša □ Zagreb at the turn of the century. The Poč kaj, Boris Cavala, Majda Potokar, M Viennese reviewers particularly praised M"ena ^Palčič Bert Sotlar and g| the high standards of acting and °thers ~^amed wide popularity by =1 *	their work on films and TV.
00 I	ft
> ;	a
	s a
J	11
- Draga, pohiti!
sir
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, Teiefon delavnice 221 5536 — VIC. TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232 4314
Rojak VOJKO VOUK
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
lepo okrašeno drevo. Potem pa ko so okoli njega rajali so ga zažgali. Ta običaj je izhajal iz starih poganskih časov, ko so na najkrajkrajši dan v letu z velikim kresom proslavili ponovno rojstvo sonca. Današnje svečke na božičnem drevescu so simbol teh velikih kresov. Tudi okraski, ki so bili nekdaj doma narejeni: keksi, bonboni, jabolka in krhlji so danes zamenjani s steklenimi in plastičnimi okraski.
Običaji in obredi se pač prilagojajo časom in okoliščinam. Saj v deželah s komunističnim režimom si je moral "Santa" nadeti ime "Dedek mraz" in božično drevesce pa "novoletna jelka".
Če pa so te spremembe v dobro novim rodovom je pač veliko vprašanje. Težko bo kdajkoli ugotoviti ako današnji otroci tako globoko dojemajo "Santo' kot smo mi nekdaj Miklavža. Starejše generacije pač mislijo, da ne, saj nima tistega prizvoka svetosti in nebeške glorije, kot jo je imel Miklavž. Prav tako, kakor mislijo, da današnji božič z vsem svojim komercialnim bliščem ne more nadomestiti občutka miru in dobrohotne vedrosti, ki je bila tako značilna za božični čas v mladih letih.

M. Kunčič:
ZGODBA O SMRECICI
Miklavž prvikrat obišče Slovence v Melbournu. St. Albans leta 1956. Ob njem tedanji podpredsednik S.D.M.g.Gvido Florenini. Darilo sprejema "ta mala" Erjavčeva.
miklavž in "santa"
Sredi gozda je rastla smrečica, majhna in srčkana, da jo je bilo veselje pogledati. Ta smrečica je imela dobrega prijatelja: drobnega ptička, ki je vsako jutro priletel nanjo in ji pripovedoval svoje dogodivščine.
Smrečica pa ni imela samo prijatelja, imela je tudi sovražnika. Njen smrtni sovražnik je bil krt, ki je prebival pod njenimi koreninami v zemlji. Kadarkoli je prilezel iz svoje luknjice, si je ranil gobček na ostrih iglah in zmerom znova je grozil smrečici, da se bo maščeval.
Neke noči, ko je ptiček spal v vejah svoje prijateljice smrečice, je hudobni krt razgrizel ubogi smrečici korenine, da je omahnila na tla.
„Zdaj pa le pojdi po svetu in si oglej zanimivosti, o katerih ti je prismuknjeni ptiček pripovedoval !" se je škodoželjno zarežal krt.
Ptiček se je ob padcu smrečice prebudil. Ko je videl, kaj se je «godilo, se je na vso moč razjezil. Smuknil je k vhodu v krtov domek, da bi ga po zasluženju kaznoval. Krt pa je previdno tičal globoko pod zemljo in se ni prikazal na dan.
„Nič ne maraj, pomagal ti bom," jè ptiček tolažil smrečico, ki je žalostno ležala na tleh in bridko jokala, kakor pač znajo jokati tudi mlada drevesca.
Odlétel je k samemu Bogu v raj. Bil je sveti večer in BogT je pravkar delil svoje darove angelčkom in drugim nebe-ščanom. Ptiček je zaupno sedel ljubemu Bogu na ramo in mu potožil krivico, ki je bila storjena ubogi smrečici na zemlji.
„Pomiri se, prijatelj ptiček," ie ljubeznivo odgovoril Bog in ga milostno
pogledal. „Sam pojdem na zemljo, da vidim, kaj je s tvojo prijateljico smre-r čico."
Angelčki so si hitro ogrnili tople kožuščke in se spustili z Bogom na zem-lio. Tudi sonce je hotelo iti z njimi, a ljubi Bog ga je zavrnil:
„Zdaj je noč, ostani v nebesih, da bodo ljudje v miru počivali."
In sonce je ostalo, čeprav ga je hudo mikalo, da bi vsaj enkrat tudi ponoči posvetil na zemljo...
Ljubi Bog je v spremstvu ptička in svojih angelov šel naravnost k ubogi smrečici. Mehko jo je pobožal in dobrohotno dejal:
„Za krivico, ki si jo pretrpela, te bom povišal!"
Angelčki so na te besede privlekli iz torbic darove, ki jim jih je dal Bog v nebesih, in z njimi okrasili smrečico od vrha do tal. Kar nagledati se je niso mogli, tako je bila lepa!
„Dvignite jo in postavite k vhodu v cerkev!" je velel ljubi Bog.
Angelčki so v trenutku izpolnili nje-. gov ukaz. Postavili so smrečico pred cerkev, ko je poslednji vernik prihajal k polnočnici. Pobožni mož je ÒBsIal kot zamaknjen, potem pa smrečico ponesel v cerkev in jo postavil na oltar.
Tako je drobna, neznatna smrečica doživela največjo srečo, o kateri si niti sanjati ne bi upala: blestela je na oltarju v vsem svojem sijaju ter poslušala pobožne molitve vernikov in ubrano petje, ki je donelo s kora božjemu Detetu na čast..
Od tistega dne dalje ljudje po vsem svetu prižigajo svečke na božičnih drevescih in jih krasijo s pisanimi darovi — na"ši znanki smrečici v prelep spomin.
•Miklavž ali Santa Claus in Father Christmas sta pravzaprav v začetku bili dve različni osebnosti. Starega "Father Christmasa" že omenjajo v angleški srednjeveški igri o Sv. Juriju in zmaju, ki je nastala pred več kot tisoč leti. Bil je eden razuzdanih karakterjev v igri. Od takrat pa se je seveda izpremenil, kakor se je tudi Miklavž.
Kot vemo je bil prvi Miklavž svetnik sv. Nikolaj, ki je bil škof na področju današnje Turčije in so njegovo truplo italijanski mornarji prepeljali v Bari v letu 1087, torej prav v času ko je "Father Christmas" skakal po gledaliških odrih v Angliji. V letu 1194 je Bari in celo južno Italijo podedovala nemška plemenitaška rodbina Hohenstaufen in kmalu nato je St. Nicholas ali kakor so ga sedaj Nemci pričeli imenovati Santa Claus postal priljubljen svetnik tudi na severnem nemškem ozemlju.
Škofovska oblačila Santa Clausa pa so se počasi pričela prikrojevati zahtevam severnega mrzlega podnebja in kasneje so mu dodali še sani, ki jih vlečejo severni jeleni. Tako je prišlo
do tega, da je pri nas na Slovenskem in ostalih južnih krajih Evrope Miklavž obdržal svojo škofovsko prispodobo, medtem ko se je na severu lik "Sante" počasi izpreminjal. Pred prvo svetovno vojno, ko so podobe "Sante" izhajale v glavnem iz Nemčije, je še vedno visoke in suhe postave. Med vojno pa so se zapadni zavezniki hoteli nekako oddvojiti od starega nemškega "Sante" in so ga zato nadomestili s podobo angleškega "Father Christmasa".
Seveda so k vedno večjemu oddaljevanju "Sante" od prvotnega Miklavža pripomogli tudi trgovski interesi, tako, da je današnji "Father Christmas" popolnoma različen od lepe prispodobe darežljivosti in ljubezni do otrok, ki nam jo je vedno pričaral naš Miklavž.
Ko že govorimo o "Santi", ki prihaja o Božiču pa naj omenimo še božično drevo.
Prve podatke o božičnem drevescu so zasledili v zapiskih iz okoli leta 1500 in sicer v baltiških državah. Tam so na božični večer nosili pripadniki trgovskega ceha v sprevodu po ulicah
Father Christmas v Angliji leta 1660. Po sliki William McLaren-a.
wi
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO:
Martin ADAMIČ z družino Kevin JENSEN
Albert NOVAK z družino
Jože URBANČIČ z družino
Družina Frank ARNUŠ
Alek in Anica KODILA
Lubi in Jelka PIRNAT
Anton URBAS
Lojze BRGOČ in družina
Marjan LAU KO z družino
Ivan in Janja SLUGA
Tiljo UDOVČIČ in družina
Frank FEKONJA z družino Lojze in Anica MARKIČ
Bruna in Alme SDRAULIC
Branko ŽELE z družino

Družina Andrej FISTRIČ MICKEY Photo Studio
Frank GRIL in družina
Mici in Maks HARTMAN
Franc in Gita MIHELČIČ
Ivan MOHOR z družino
Družina Zdravko ŠPILAR
Franc TEŽAK in družina
Franc in Ivanka TOMAŽIČ
Kevin & Lois'Corner Shop.
A friendly new face in the neighbourhood.
Kevin and Lois sell everything with a smile. They're a friendly couple who really like getting to know their customers.
Hamburgers to hot dogs...milk shakes to Fresh Bread to frozen beans... cigarettes to sausages...Pies to Potato Chips...you name it, the "Corner Shop" sell it.
Kev and Lois reckon a little old fashioned service never goes astray...call in and get on first name terms.
P.S. Try one of their Burgers — they're Beaut!
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO!
43 Rankin Rd. Kensington.
up b
iii
m s
m p
b b b b b
b b b b b b b
I
|§|g|ÌISIÌ|§|ÌIÌIÌIÌIÌIl@IÌIllli3li3ll3ll3l 13131313131313 @
O
CONSULTANTS
MERRY CHRIST-	SI
M AS AN D PRO-	jßj S PERO U S NEW
YEAR	tfđ
m
in management and finance to professionals and small business.
JOHN H. WILSON II ASSOCIATES
10 Valley Court, Diamond Creek, Vic. 3089 Tel.: Office 267 5288, Home 438 2207
Obrnite se na nas če nameravate ODPRETI SVOJE PODJETJE ali pa če imate TEŽKOČE V ŽE OBSTOJEČEM podjetju. Prav radi vam bomo na uslugo.
Odbor
SLOVENSKE BALINARSKE ZVEZE
VIKTORIJE
želi
vsem balinarjem in prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1981 |
I
JOHN HOJNIK
lastnik najstarejše in najbolj poznane
slovenske tvrdke za izdelovanje	||
kranjskih klobas, hrenovk, prekajenega mesa|| in raznih mesnih izdelkov
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
209 - 215 St. George's Road, NORTH FITZROY, 3068
Telefon 48-6656 ali 48-8757
i®
M
želi
Vesele božične praznike in srečno novo leto.
wm
Vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto 1981
AVIATION MOTORS
TONE ZAGORC
za
7-11 Aviation Road, LAV ERTÖN, 3028 Telefon 399-1363
•	Splošna avtomehanika
•	Športna puškama
WEST GATE MOTEL -RESTAURANT
ter
*
si
ti
fi
1
I
Prvovrstna hrana z alkoholnim pijačami v aklimatidranih prostorih.
Kosilo: Dnevno od ponedeljka do petka Večerja: Dnevno od torka do sobote V petkih tudi za svatbe in druge slične prilike.
Geelong Road, LAVERTON. - Tel. 399-1811
i %

%
i
s *
I
! ft