I-----— —'.—
1 Iz novoletne poslanice predsedstva SFR Jugoslavije
J Po potiv po kateri
l smo hodili s Titom i
"I 5,001.000 ton lignita
i I
i i i i i i
i i i i I i i
Za namije leto, v katerem smo si močno prizadevali za nadaljnji razvoj socialistič-nih samoupravnih odnosov, za uresničitev gospodarske stabilizacije ter ohranitev mi-ru in popuščanje napetosti v svetu. Nove generacije mla-dih Ijudi so skupaj s starejši-mi ob 40. obletnici vstaje in narodnoosvobodilnega boja odločno izrazili svojo privrže-nost pridobitvam socialistič-ne revolucije ter pripravlje-nost ohraniti jih in še naprej razvijati.
V minulem letu smo obo-gatili naše izkušnje, ki smo si jih nabirali na podlagi po-membnih režultatov v mate-rialnem in družbenem raz-voju, pa tudi šibkosti, o katerih smo kritično in od-krito razpravljali. Tako kot prvo leto uresničevanja sred-njeročnega načrta družbene-ga razvoja je tudi letošnje pokazalo, da lahko s prizade-vanjem vseh družbenih sil uspešno rešujemo tudi naj-bolj zapletene probleme, ki so pred nami.'
Med delovnimi Ijudmi se je okrepilo prepričanje, da se-danje gospodarske težave lahko in moramo premagati z večjimi lastnimi napori. To pa pomeni, da moramo gos-podariti in urejati vse družbe-ne zadeve bolj v skladu z zahtevami in možnostmi že dosežene stopnje družbenega razvoja, tako kar zadeva sodobno tehnološko bazo, visoko usposobljenost stro-kovnjakov in izobrazbeno raven delovnih Ijudi, kot tudi socialistične samoupravne odnose. To nalogo smo si zadali na tretjem kongresu samoupravljalcev Jugoslavi-je. Na njem so naši delovni
Ijudje izrazili trdno odlo^e-nost, da bodo na taksni podlagi okrepili dejavnost vse naše družbe in jo dosled-no razvijali v tej smeri.
V minulem letu, posebno v zadnjih mesecih, smo v boju za gospodarsko stabilizacijo dosegli rezultate, ki nas ohra-brujejo, še zlasti kar zadeva naše uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela.
Povečali smo izvoz, pa tudi plačilni primanjkljaj se že občutneje zmanjšuje. Prita-devamo si za večjo storilnost, posodobitev in boljšo organi-ziranost gospodarstva ter za večjo vlogo znanosti v njego-vem razvoju. Vedno bolj prevladuje zavest o potrebi po varčevanju in racionalnej-šem izkoriščanju vseh razpo-ložljivih sredstev. Dosežki in zmogljivosti naše družbe so resnično veliki, zato so trden temelj za naš nadaljnji napre-dek...
Naša najpomembnejša na-loga v prihodnjem letu bo boj za gospodarsko stabilizacijo. Zavedamo se, da to terja nove napore in odrekanja. Z boljšim delom in večjim var-čevanjem si moramo prizade-vati za uravnoteženje plačil-ne bilance, občutneje mora-mo zmanjšati inflacijo in okrepiti položaj naše države v mednarodni menjavi, to pa so temeljni pogoji za uresni-čitev gospodarske stabilizaci-je. Ta cilj lahko doseže samo združeno delo, in sicer s samoupravnim organizira-njem in povezovanjem v vsej državi. Zato se bo moralo otresti tehnobirokratskih omejitev, liberalistične stihi-je, nacionalistične ozkosrč-nosti in vseh drugih pritiskov ter poskusov ovirati naš raz-
voj. Vsak delovni človek in občan mora čutiti, da je neposredno odgovoren in poklican konkretno prispeva-ti k uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije . . .
Tudi v prihodnjem letu nas čakajo številne odgovorne naloge na vseh področjih družbenega življenja in raz-voja, ki se jih bomo lotili z odločnostjo in zaupanjem v lastne sile. Socialističnafede-rativna republika Jugoslavija je danes močna država in samoupravna skupnost z raz-vitim gospodarstvom, demo-kratičnim političnim siste-mom, močno vojsko, splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, z visoko zaves-tjo in domoljubjem vseh naših Ijudi. V prihodnjem letu bomo še naprej krepili enotnost na podlagi enako-pravnosti naših narodov in narodnosti in šocialističnega samoupravljanja ter utrjevali pridobitve naše revolucije in dosedanjega razvoja, hkrati pa si bomo prizadevali za vsestranski napredek družbe in vedno boljše življenje na-ših Ijudi. S tem bomo še naprej krepili tudi mednarod-ni položaj in ugled naše države. Neomajno bomo to-rej nadaljevali po poti, po kateri smo desetletja hodili s Titom.
Predsedstvo SFR Jugosla-vije čestita delavskemu razre-du, vsem delovnim Ijudem,-našim narodom in narodno-stim, mladini in pionirjem, pripadnikom oboroženih sil in varnostnih služb ter vsem občanom naše države za novo leto 1982, v katerem vsi pričakujemo nove uspehe in nadaljnji napredek v boju za osvoboditev dela in človeka!
I I I I I
I
I
I __
| | Termoelektrarne Šoštanj
Vandalizem brez opravičila
Takole so se veselili velenjski rudarji v sredo, 30. decembra lani, nekaj po trinajsti uri. Do-segli so to, kar so napovedovali. Nakopali so rekordno ali magično količino premoga, kot je dejal dan poprej podpredsednik republiškega izvršnega sveta Jože Florjančič med obiskom v jamah velenjskega premogovnika.
Zaradi zelo velikih potreb po premogu so se rudarji dobra dva meseca pred koncem lan-skega leta obvezali, da bodo nakopali rekor-dnih pet milijonov ton lignita. Obljubo so iz-polnili, zato iskrene čestitke in SREČNO tudi v letu 1982. (sv)
•
I Rekordna proizvodnja 1981 I
c^J
Zaposleni v šoštanjskih Ter-moelektrarnah so lani oddali v omrežje 3 milijarde 751,400,000 kwh električne energije in dosegli s tem rekord-no letno proizvodnjo v vsem 25-letnem obstoju tega največjega proizvajalca električne energije v Sloveniji.
Proizvodnja, predvidena za leto 1981 z elektro energetsko bilanco, to je 3 milijarde 624 milijonov Kwh, so dosegli že 19. decembra, sicer pa so letni plan presegli za 3,5 %, v primer-javi z letom 1980 pa so obseg proizvodnje povečali za več kot 11 %. '
V obdobju januar—decem-ber 1981 so v šoštanjskih Ter-moelektrarnah proizvedli še 334 milijonov K.wh toplotne energije, kar je tudi več, kot so načrtovali.
• Velike potrebe po električni energiji, saj so morale vse naprave od julija naprej obrato-vati s polno močjo, in visoka obratovalna pripravljenost so poglavitni razlog za najvišjo letno proizvodnjo vseh časov v šoštanjskih Termoelektrarnah.
Za proizvodnjo električne in toplotne energije so lani v šoštanjskih Termoelektrarnah
pokurili 4,859.000 ton premoga. Na deponijo pa so prejeli 4,563.000 ton premoga, od tega 3,971.000 ton iz velenjskega premogovnika, preostahh
592,000 ton pa iz drugih sloven-skih in bosanskih rudnikov. Dobave premoga so bile za 33.000 ton večje, kot je bilo predvideno.
0K SZDL Velenje
Leto XVIII
Številkal (615)	Titovo Velenjef7.januaria 1982	Cena7din	YUISSN 0350-5561
glasilo socialistične zveze deiovBtega Ijudstva
Novoletna jelka je vsekakor simbol slovesa od starega leta in veselja ob prehodu v novega. Da bi preprečili nedovoljene poseke v gozdovih, so se na nazarskem Gozdnem gospodarstvu že pred leti odločili za organizirano prodajo. Za konec minulega leta nedvomno velja, da se prodajalci niso izkazali, kar pa v nobenem primeru ne opravičuje vandalizma v 5. novembra lani zasadili krajani Stare vasi iz Titovega Velenja. Neznanci so ali izruvali nekaj mladih drevesc.
Seja predsedstva
V ponedeljek bo seja predsed-stva OK ZSDL Velenje. Na njej bodo obravnavali predlog evi-dentiranih možnilrkandidatov za družbeno-politični zbor in nosilce odgovornih funkcij v skupščini občine Velenje ter skupšćinah samoupravnih interesnih sku-pnosti. Obravnavali in sprejeli bodo tudi predlog volilnih doku-mentov ter se dogovorili o sklicu skupne seje z občinskim svetom zveze sindikatov.

Novoletne praznike in dopust so naši delavci izkoristili tudi za smučanje, vendar so tokrat imeli manj sreče kot včasih, saj sta jih s smučišč pregnala dež in odjuga. Tako je bilo tudi na Kopah, odkoder je naš posnetek.
Prav gotovo pa je nerazumljivo, da v dneh, ko je bilo snega dovolj. ni delala vlečnica v Šaleku. Pokvarjena je menda že od marca, pa se doslej odgovornim očitno ni zdelo vredno potruditi in jo v devetih mesecih popraviti. Sicer pa bomo kaj več o tem skušali zvedeti do prihodnje številke.
Proizvodnidosežki
Številka 1 (675) — 7. januarja 1982
Pogovor s predsednikom KPO sozda Gorenje, Gregorjem Švajgerjem
Boj za dosego načrtovanega izvoza in dohodka
Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje si je v letu 1981 utrdila položaj enega od najpomembnejših gos-podarskih ■đejavnikov v Sloveniji in Jugoslaviji, posebej še v elektroindustriji. Programsko povezovanje v okviru Gorenja, katerega poglavitni cilj je kar najbolj kompleks-na ponudba na domačih in tujih tržiščih, bodo utrjevali in poglabljali tudi v letu 1982.
O lanskoletnem gospodarjenju in načrtih sozda Gorenje za leto 1982 pa je predsednik KPO, diplomirani inženir Gregor Svajge'r povedal med drugim tudi naslednje.
Poglavitna težava leta 1981 je bila torej predvsem oskrba z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli.
Sicer je sozd Gorenje dose-gel v lanskem letu okrog 19 milijard dinarjev realizacije, karje 1,5 milijarde dinarjev manj, kot je bilo predvideno. Izpad načrtovane realizacije gre v pretežni meri na račun TGO Gorenje, ki je v celotni
• Kako ocenjujete gospo-darjenje sozda Gorenje v letu 1981?
— Rezultati poslovanja organizacij združenega dela v okviru sozda Gorenje so zelo različni, celo diametralno nasprotni.
V dobršni meri so lansko-letni poslovni rezultati odraz posameznih programov in iz-vozne nafavnanosti oziroma
Miselna preusmeritev nekaterih obstoječih kadrov in an-gažiranje novih za nove programe TGO bo večji problem kot zagotovitev sredstev za vlaganja, meni predsednik KPO sozda Gorenje, Gregor Švajger
nuje za večanje izvoza. Ima-mo organizacije združenega dela, ki so dosegle nadpopre-čne rezultate.
Na drugi strani pa so nekate-re organizacije združenega d.ela zaključile leto 1981 do-hodkovno slabo, so bile pa istočasno nadvse uspešne v izvozu, kot je to primer tovarne gospodinjske opreme Gorenje. V njej se je hkrati z rastjo izvoza zmanjševal do-godek.
Na rezultate poslovanja je pomembno vplivala oskrba z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. Če bi bili, denimo, v TGO Gorenje oskrbljeni z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, bi zagotovo dosegli načrtova-ni obseg proizvodnje za ižvoz in za domače tržišče, zadovo-Ijiv pa bi bil tudi dohodek.
proizvodnji sozda Gorenje udeležena z več kot 55 %. Število zaposlenih se v pri-merjavi z letom 1980 ni povečalo, v TGO Gorenje pa celo zmanjšalo za 2 odstotka. Po statističnih podatkih pa je sozd Gorenje- izvozil za več kot 3 milijarde dinarjev izdel-kov (pri vrednosti ameriškega dolarja 27,30 din franko jugo-slovanska meja), od tega nad 90 odstotkov na konvertibil-na tržišča.
• Sozd Gorenje sodi torej med naše najpomembnejše izvoznike. Kakšna so priza-devanja, da bi prodajo na tuje še povečali?
— V Gorenju se zaveda-mo, da moramo izvažati, in sicer zato, da bi zadovoljili potrebne reprodukcijske ma-teriale in sestavne dele iz
uvoza za obstoječo proizvod-njo, prav tako pa tudi za zagotovitev potrebnih deviz-nih sredstev za nove progra-me.
TGO Gorenje, kot daleč največji izvoznik v sozdu, ne bo mogel 'z obstoječimi pro-grami v prihodnje bistveno povečevati izvoz.
Povečanje izvoza naj bi dosegali v prihodnje predv-' sem na račun drugih organi-zacij združenega dela, ki imajo prav tako možnost vključevanja v mednarodno blagovnd menjavo. Le-te do-slej ali niso čutile potrebo po vključevanju v mednarodno delitev dela ali niso imele težav pri prodaji izdelkov na domačem tržišču (ki pa je dohodkovno, v primerjavi z izvozom, še zmeraj zanimivo) ali pa niso v večji meri vezane na uvoz reprodukcijskih ma-terialov in sestavnih delov.
Predvsem velja to za orga-nizacije združenega dela Go-renje Elrad, Gorenje Muta, Gorenje Varstroj, Gorenje Glin in Gorenje Tiki.
V zadnjih dveh letih za-ostrene devizne situacije je sozd Gorenje povečal pokritje uvoza z izvozom od 100 na skoraj 140 odstotkov, kar je gotovo največje pokritje v tej panogi v Sloveniji in Jugo-slaviji.
Res pa je, da smo zadnji dve leti uvažali v glavnem reprodukcijske ma-teriale in sestavne dele, ne pa tudi opremo. Na manjši uvoz je deloma vplivalo nadome-ščanje uvoženih reprodukcij-skih materialov in sestavnih delov z domačimi, najbolj pa seveda zmanjšanje obsega proizvodnje izdelkov elektro-nike.
Izdelki, ki gredo na tuje, morajo biti kvalitetni. Da se domači kooperanti usposobi-jo za takšno proizvodn]o, pa je potreben določen čas. Iz-kušnje pa kažejo, da je tudi sicer nadomeščanje uvoženih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov z domačimi pogojeno s številnimi težava-mi. Omeniti je še treba, da se je tudi Gorenje vključilo z nekaterimi programi, na pri-mer tudi s proizvodnjo kom-presorjev, v prizadevanja za zmanjšanje uvoza.
• Kakšni pa so načrti sozda Gorenje za gospodarjenje v letu 1982?
— Predvidevamo, da bo prodaja izdelkov še soraz-merno normalna, tako doma kot v inozemstvu, čeprav je opaziti znake upadanja kon-junkture. Zahvaljujoč doseže-nemu položaju na tujih trži- ,
ščih računamo, da bodo načr-ti uresničeni.
Dohodek bo v tem letu odvisen predvsem od izpol-njevanja planskih nalog. Pri tem računamo, da vendarle ne bo takšnega »stresa«, kot je bil na. začetku prejšnjega leta pri cenah reprodukcij-skih materialov in sestavnih delih. Organizacije združene-ga dela Gorenje kot finalisti namreč vedno z zamudo uveljavljajo nove cene, nad oblikovanjem cen njihovih izdelkov je strožji nadzor. Zaradi vsega tega prihaja do izpada dohodka. V vsesploš-nih stabilizacijskih prizade-vanjih moramo na vseh rav-neh čimprej stabiližirati tudi cene.
Računamo, da bo letos dosegel sozd Gorenje 24 milijard dinarjev realizaci-je, od tega 4 milijarde dinar-jev z izvozom. Dodati pa velja, da bo Gorenje najmanj 1/3 celotnega fizičnega obse-ga proizvodnje prodalo na tuje.
Težišče prizadevanj vseh bo boj za dosego planskih nalog. Doseganje načrtovane proizvodnje pa je pogojeno z zadostno • in pravočasno oskrbljenostjo z reprodukcij-skimi materiali in sestavnimi deli. Načrtovano 26 % pove-čanje realizacije in 33 % zvi-šanje vrednosti izvoza, v primerjavi z letom 1981, namreč ne temelji na novih zmogljivostih, pač pa na boljše izkoriščanje obstoječih.
Zato bo še kako pomembna redna oskrba z reprodukcij-skimi materiali in sestavnimi deli.
• V Sloveniji snio se odiočili za skupni načrt razvoja pro-grama računalništva. Kako se vanj vključuje Gorenje?
— Dogovorjena je delitev dela pri skupni proizvodnji računalništva v naši republi-ki, računalništvu pa je pri-znan položaj dejavnosti po-sebnega družbenega pome-na. Za ta skupni program razvoja računalništva v SR Sloveniji bo letos potrebnih 25 milijonov dolarjev deviz. Pri tem pa bi z dodatnim delom in domačimi materiali ustvarili okrog 4 milijarde dinarjev realizacije. Vendar pa potrebna devizna sredstva še niso zagotovljena.
V drugem trimesečju 1982 naj bi v Gorenju že stekla proizvodnja v okviru dogo-vornega skupnega programa razvoja računalništva. Gore-nje bo proizvajalo terminale za potrebe skupnega računal-niškega programa fn enega od računalniških sistemov iz skupne družine računalni-kov. Dogovor o prenosu proizvodnje v Gorenje se že uresničuje.
Ob tem, ko je sprejet dogovor o delitvi osnovnih programov, pa bo treba po-spešiti sporazumevanje o os-vajanju proizvodnje kompo-nent, sklopov in podsklopov za sisteme, ki jih v Jugoslaviji še ne delamo.
Ob beii tehniki že postaja v TGO Gorenje nov nosilni program profesionalna elektronika z računalništvom, industrij-sko avtomatiko in medicinsko elektroniko. Drugi pa je toplotno instalacijski program.
•	Gorenje že vrsto let raz vi-ja sodelovanje z drugiimi republikami, posebej pa tudi z manj razvitimi območji, tako v Sloveniji kot drugod po Jugoslaviji?
—	Pri uresničevanju raz-vojnih ciljev Gorenje resnič-no ne pozna ne občinskih ne republiških meja. Rezult.ati sodelovanja in povezovanja gospodarstva so vidni. Ome-nil bi samo zadnja dva dosež-ka. V Djakovici, na Kosovu, smo sovlagali v tovarao elek-tromotoijev. V Bistrici ob Sotli pa je pred začetkam proizvodnja električnih prik-ljučnic za kompresoije, ki jih moramo uvažati. Pripravljje-nih pa je še več programov za skupna vlaganja in prenos proizvodnje. TGO Gorenje iz Titovega Velenja in Gorenije Varstroj iz Lendave pa s;ta najbolj aktivna v prizadeva-njih Gorenja za skupna vla-ganja in prenos proizvodnje.
•	In še to: kako uresničujje Gorenje začrtano razvojno vizijo?
—	Skladno s sprejeto us-meritvijo se bo v prihodnije delež izdelkov široke porabe v skupni proizvodnji zmanj-ševal, hitrejši razvoj pa bodo, kot je predvideno, dosegali drugi programi. Posamezini programi že dobivajo predvi-deno fiziognomijo. Z zaokro-žitvijo zelenega programa, Iki je dosegel precejšen napne-dek, je ustvarjena tudi osnova za njegov nadaljnji razvoj. Širitev drugih programov pa nekoliko zaostaja za predvi-devanji.
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje že postaja nov nosilni program profesii-onalna elektronika z računa.l-ništvom, industrijsko avto-matiko in medicinsko elek-troniko. Drugi pa je toplotno instalacijski program, kjer bi bilo težišče na proizvodnji toplotnih črpalk. Novi pro-grami terjajo v celotnem cii-klusu proizvodnje povsem drugo miselnost kot progrann izdelkov široke potrošnje. Zato je realizacija teh novilh programov predvsem odvisna od miselne preusmeritve ne-katerih obstoječih kadrov iin angažiranja novih. Smatrami, da je to večji problem kot za-gotovitev sredstev za vlaga-nja.
Osnovna naloga tudi za naprej pa bo — polno izkori-ščati obstoječe zmogljivosti, kar pa bo odvisno od oskrbe z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli.
Tovama gospodinjske opreme Gorenje
Letos fizični obseg proizvodnje večji za 16 odstotkov
Zadnje dni v mesecu de-cembru so zaposleni v to-varni gospodinjske opreme Gorenje že začeli ocenjevati opravljeno delo v letu 1981. Ugotovili so lahko, da so spremembe v prizadevanjih za uravnovešenje zunanjetr-govinske bilance že leta 1980 tovarni gospodinjske opre-me Gorenje realno zmanj-šale možnosti za dosego na-črtovane proizvodnje in učinkov. Takorekoč v letu dni so se bili prisiljeni iz re-lativno visokega uvoznika, upoštevaje doseženi izvoz, spremeniti v delovno orga-nizacijo, ki proda na tuje več izdelkov, kot pa uvozi re-produkcijskih materialov in sestavnih delov.
Takšna usmeritev je, kot
poudarjajo v TGO C^prenje, potrebna in je treba z njo tudi dosledno nadaljevati. Seve-da pa so zaostreni pogoji gospodarjenja vplivali na oskrbo z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. To pa je ob upoštevanju dejstva, da predstavlja v to-varni gospodinjske opreme Gorenje materialna poraba kar 80 odstotkov prodajne vrednosti, tudi razumljivo.
Oskrba z velikimi icoliči-nami raznih materialov pa vpliva na možnosti za ne-moteno proizvodnjo oziro-ma pogojuje obseg proiz-vodnie. V tovarni gospo-dinjske opreme Gorenje so začeli uvožene reprodukcij-ske materiale in sestavne del nadomeščati z domačimi,
vendar je za takšno pre-usmeritev resnično potreben
čas.
Najbolj so se v preteklem letu, naj bo mimogrede za-pisano, zmanjšale možnosti za izkoriščanje zmogljivosti v tozdih elektronike široke potrošnje, kar je tudi najbolj odločilno vplivalo na fi-nančni položaj delovne or-ganizacije — TGO Gorenje.
V letu dni za 30 % večja vre-dnost proizvodnje
Lansko leto je velenjska tovarna gospodinjske opre-me Gorenje uvozila za I milijardo 547 milijonov di-rfarjev reprodukcijskih ma-terialov in sestavnih delov, morala pa bi jih še za okrog 800 milijonov dinarjev več.
da bi zagotovili kolikor toli-ko normalno proizvodnjo v vseh temeljnih organizaci-jah združenega dela.
Sicer so zaposleni v tozdih tovarne gospodinjske opre-me Gorenje v Titovem Ve-lenju, Šmartnem ob Paki, Nazarjah, Rogatcu, na Ptuju in v Crnomlju izdelali leta 1981 za 10 milijard 160 mi-lijonov dinarjev izdelkov, od tega pa za izvoz po neto prodajnih cenah za 3 mili-jarde 558 milijonovdinarjev. V primerjavi z letom 1980 se je vrednost proizvodnje po-večala za 30 %, vrednost proizvodnje za izvoz pa za 33 %.
Načrti za leto 1982: fizični obseg proizvodnje večji za
16 %, izvoz na konvertibilna področja pa za 18 %
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje poudarja-jo, da bodo načrti za leto 1?82, bolj kot kdajkoli doslej realni, se pravi, da bodo pri njihovi sestavi in sprejemu resnično upoštevali tako pogoje gospodarjenja kot proizvodne možnosti.
Prizadevali si bodo, da bi proizvodnjo v vseh temelj-nih organizacijah združene-ga dela pnbližali razpolo-žljivim zmogljivostim, naj-bolj pa v tozdih Hladilna tehnika in Zamrzovalniki. Predvidevajo, da bodo v primerjavi z letom 1981 po-večali, po zdajšnjih ocenah, fizični obseg proizvodnje za 16 %. To bo zagotovo nadvse
zahtevna naloga, posebej še, ker bo treba zagotoviti za nemoteno proizvodnjo po-trebne količine reprodukcij-skih materialov in«estavnih delov. Povečanje fizičnega obsega proizvodnje pa bo pogojeno tudi s predvidenim 18 % povečanjem izvoza na konvertibilna področja.
Načrtovano povečanje obsega prodaje na tuje naj bi dosegli predvsem z večjim izvozom tistih temeljnih or-ganizacij združenega dela, ki so za zdaj udeležene z izvo-zom v skupni proizvodnji z manjšim deležem.
Vrednost proizvodnje pa bodo, v primerjavi z letom 1981, povečali po prvih predvidevanjih za 30 %.
Števi/ka 1 (615) - 7. januarja 1982
Proizvodni dosežki
Po izpolnitvi obljube
Jože Florjančič, podpredsednik IS SRS
Rekordna proizvodnja plod
nesebičnih naporov
Zapisali smo že, da" je pod-predsednik republiSkega izvršne-ga sveta Jože Florjančič obiskal zadnje dni starega leta skupaj s članom IS Alojzem Klemenčičem in predsednikom republiškega odbora za energetiko, industrijo in gradbeniStvo Markom Vra-ničarjem velenjske rudarje v jami ter jim na delovnem mestu če-stital za izjemni dosežek pri pro-izvodnii premoga. Nato je Jože Florjančič na krajši slovesnosti v upravni zgradbi sozda REK, katere so se udeležili tudi pred-stavniki družbeno-političnih organizacij in vodstva velenj-skega kombinata oziroma delov-ne organizacije Rudnik lignita Veienje, podelil državna odliko-vanja nekaterim rudarjem. Ob tej priložnosti je takole spre-govoril o prizadevanju rudarjev v preteklem letu:
„Uvoz nafte in derivatov nam je ob povišanju njihove cene povzročil velike težave. Prav tako nam ni uspeio in različnih razlogov- zagotoViti v celotni državi vseh dogovorjenih količin energetskega goriva. Zato smo se obrnili na vas, na kolektiv Reka, da bi vložili maksimalne napore in pomagali reševati energetsko bilanco v naši republiki. Za leto 1981 ste v osnovnem letnem na-črtu predvideli, da boste nako-pali 4.700,000 ton premoga. Pre-pričani smo bili, da boste to nalogo tudi uresničili. Toda med letom smo se znova obrnili na vas, da bi z dodatnimi napori, dodatnim vlaganjem dela in vašega znanja zagotovili 5e večje količine premoga. Uspeli ste. Vaš osnovni letni načrt ste izpolnili že 11. decembra, uresničili pa ste tudi naknadno sprejeto obvezo in nakopali največjo koliCino
prcmoga v enem letu, to je
5.000.000 ton, kar je brez dvoma plod vaše prizadevnosti, nese-bičnih naporov, dobre organi-zacije dela in sodelovanja združenega dela tako rudarjev kot vseh služb in vašega vodstva. Ob tej priložnosti se vam v imenu izvršnega sveta skupščine socialistične republike Slovenije najlepše zahvaljujem za izpol-njeno obljubo, za številne napo-re, ki ste jih morali vložiti, da ste dosegli to magično številko.
Spoštujem vaše delo in zago-tavljam vam, da bomo tudi v bodoče usmerjali vse naše možnosti in aktivnosti za to, da bi lahko te rezultate dosegali tudi z manj fizičnega dela, da bi lahko modemizirali proces pro-izvodnje. Skratka, da bi bili v tehnološkem pogledu tako usposobljeni, da bi lahko pri-spevali čimveč za razreSevanje energetske bilance v Sloveniji. Prepričani smo, to dokazujejo tudi vsi dosedanji sklepi in-teresne skupnosti Elektro gospo-darstva Slovenije oziroma bodoče skupnosti za energetiko Slovenije, da združeno delo Slovenije prav tako razume vaše napore, vaša prizadevanja in prepričani smo, da bomo s skup-nimi napori lahko zagotovili za vas ustrezne delovne pogoje, da boste lahko dosegali čim večjo proizvodnjo. Ponosni smo na vas tudi zato, ker v težjih delov-nih pogojih dosegate evropsko produktivnost in tudi zato vam moramo čestitati.
Posebej mi je bilo naročeno, da vam moram čestitati za doseženo delovno zmago tudi v imenu predsednika predsedstva SR Slovenije Rudija Avblja in v imenu člana predsedstva Toneta
Boleta."
Rudarji so držali obljubo
Zasluženo veseli
/
Odlikovanja rudarjem
To je priznanje vsem"
Ob izjemnih naporih so velenjski rudarji uspeli v želji in v preteklem letu nakopati rekordnih pet milijo-nov ton lignita. Osnovni letni proizvodni načrt so presegli kar za 301.000 ton in seveda bo njihov rekord zapisan z zlatimi črkami v 106-letni zgodovini velenjskega premogovnika.
Seveda je prav, da ob tem izjem-nem podvigu še enkrat spomnimo, kako so rudarji naskakovali rekor-dno proizvodnjo. Najprej so na-črtovali, da bodo v letu 1981 nako-pali 4.700.000 ton premoga. Toda jeseni so se odločili za dodatni iz-, kop 134.000 ton lignita, kar bi po-menilo, da bi nakopali v lanskih dvanajstih mesecih 4.834.000 ton črnega zlata. Na sestanku osnov-nih organizacij zveze komunistov v jamskih tozdih pa so v oktobru sklenili, da bodo jurišali na pet milijonov ton. Uvedli so mediz-mensko oziroma nadurno delo, se odpovedali predvidenim prostim sobotam v decembru in takoj po novembrskih praznikih začeli boj s tonami. Da bodo uspeli v svoiih hotenjih, je bilo mogoče sklepati že S. decembra, ko so nakopali kar 22.100 ton premoga in tako dosegli nov dnevni rekordni izkop. Do te-ga dne je znašal dnevni rekordni izkop 22.000 ton, dosegli pa so ga 13. maja prav tako lani. Tako je bilo lansko leto za rudarje rekord- • no v vseh pogledih.
11. decembra so rudarji izpolnili najvažnejšo nalogo. Tega dne ne-kaj po šestnajsti uri so s streli iz možnarjev in zvokom sirene sporočili vSem občanom, da so uresničili osnovni letni proizvodni načrt. V sredo, predzadnji dan v letu 1981, so se znova oglasili streli iz možnarjev in glas sirene. Rudar-ji so dosegli veliko delovno zmago, dosegli to, kar se je še na začetku leta, pa tudi ob polletju, zdelo nemogoče. Nakopali so 5 milijo-
nov ton prepotrebnega premoga, ali če smo natančni, jami so iztrgali
JOZE KRASEVEC: »Rudar sem že deveto leto. Že kot otrok sem cenil rudarski poklic. kjer je izredno tova-rištvo. zato sem se odločil zanj. Ni mi žal, pa čeprav delamo globoko pod površino. Letošnje leto je bilo zaradi naknadno sprejetih delovnih obvez napornejže. toda sedaj. ko smo uspeli. je to pozabljeno.«
Jože Florjančič v pogovoru z dobitniki priznanj. Na posnetku ni Franca Šmona, ki je bil zaradi botezniodsoten ■	1	' •" '
V letu 1981 so se resnično izkazali
V sredo predzadnji dan starega leta, je bilo v prizivnici Rudnika lignita Velenje nadvse veselo. Rudarji in skupaj z niimi vsi drugi so bili upravi-čeno veseli, zadovoljni, saj so v letu 1981 nakopali največjo količino pre-moga v 106-letni zgodovini premo-govnika. Steklenico piva. simbolični kozarček pristnega dolenjskega Cvi-Čka, ki so jim ga poslali delavci papirnice Djuro Salaj iz Krškega, so si seveda nadvse zaslužili. Cestitkam so se seveda pridružili tudi njihovi god-beniki, ki so jim zaigrali nekaj korač-
DOMINIK DOBERŠEK: »Današnji dan je zame nekaj posebnega. Dosegli smo rekordno proizvodnjo. obenem pa je to dan, ko dajem slovo rudarje-nju. rudarskemu poklicu, kajti danes je bil moj zadnji delovni dan. Odha-jam v pokoj. Rudar sem bil natanko 30 let in 5 mesecev. Doma sem sicer iz - Strmca pri Vojniku. Najprej sem delal v rudniku Zabukovica. maja leta 1963 pa sem prišel v Rudnik lignita Vek-nje. Lepo je. da človek zasluži svojo pokojnino. še lepše pa bi bilo. če bi bil bolj zdrav. Od kolektiva se seveda zelo težko poslavljam. saj človek skoraj ne more verjeti. da se odslej naprej ne bomo več srečevali vsak dan v prizivnici. v jami... Toda po drugi strani si človek tudi zasluži pokojnino. Ce bi bil še enkrat mlad. bi znova odšel med rudarje saj rudarstvo stalno napreduje. terja vse več strokovnega znanja. vstran pa potiska težko fizično delo. Ko sem začel rudariti. sta me stalno spremljala kramp in lopata. danes pa je že veliko mehaniziranih odkopnih polj. zato današnje delovne pogoje seveda ne moremo primerjati s tistimi. ki so bili v jami pred 10, 20 ... leti. Vesel sem. da smo prav na dan mojega slovesa od kolektiva dosegli zgodovinski rekordni dosežek. Vsem rudarjem želim obilo uspeha v njihovem delu tudi v novem letu in ^ploh v bodoče. Ceprav bom odslej doma. bodo moje misli tudi v prihod-nje najpogosteje pri rudarjih v jami.
Besedild in'slike Stane Vovk.
točno 5.001.000 ton lignita. Osnov-ni letni načrt so presegli za 301.000 ton premoga, poprečno pa so lani nakopali na dan skorajda 17.950 ton, kar je bilo za 10 odstotkov več kot leta 1980. V jami pa so bili ru-darji v minulem letu kar 278 delav-nikov in dve tretjini.
Slavje je bilo po uresničitvi tega velikega cilja resnično zasluženo. Stiski rok, veseli obrazi, pa tudi pesem po prihodu iz jame, so naj-bolj zgovorno kazali, kako veseli so bili rudarji svoje zmage, pa če-prav so jo dosegli z velikimi napori, nadurnim delom, odpovedovanjem sicer prepotrebnemu prostemu času.
Ob rekordnem dosežku so seveda prejeli mnoge čestitke. V torjjc, ko je do izpolnitve rekordnega dosežka manjkalo le še nekaj tisoč ton in ko so bili že vsi prepričani, da bodo obljubo izpolnili, so jih v jami, na delovnem mestu obiskali tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Jože Florjančič, član IS Alojz Klemenčič in pred-sednik republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeni-štvo Marko Vraničar ter'jim že v jami čestitali za izredno proizvod-njo. Po prihodu iz jame je Jože Florjančič na krajši slovesnosti \v upravi sozda Rek podelil posebna priznanja šestim rudarjem, s kate-rim jih je odlikovalo predsedstvo
SFRJ za posebno prizadevnost in napore za dosego proizvodnje. Glavni inženir proizvodnje Avgust Terglav in rudar Mijo Jesen sta prejela red zaslug za narod s srebr-no zvezdo, red dela s srebrnim vencem pa je Jože Florjančič podelil rudarjem Viktorju Čepelni-ku, Jožetu Verdevu, Antonu Zemljaku in Francu šmonu. Med slovesnostjo se je Jože Florjančič zahvalil v imenu izvršnega sveta SR Slovenije kolektivu Rudnika lignita Velenje za izpolnjeno obljubo in številne napore, ki so jih morali vložiti, da so dosegli, kot je dejal, magično številko — pet milijonov ton nakopanega pre-moga.
nic, ko so rudarji prihajali iz jame. V tem veselem razpoloženju smo zapisa-li nekaj mnenj rudarjev o rekordnem dosežku.
ANTON ROSTOHAR: »Rudar sem že 26 let. Doma sem iz Loke pri Zidanem mostu, v Titovo Velenje pa sem prišel lela 1957. Za poklic rudarja sem se odločil iz veselja. Rekordni dosežek pa je sad dela in naporov vseh rudarjev pa tudi vodstva. saj je bilo vse tako organizirano, da smo lahko uresničili to rekordno proizvod-
njo. Res, da je bilo kar precej napor-no, saj smo morali delati nadure, se odpovedati prostim sobotam, toda zdaj, ko je to za nami, smo na to pozabili, misliti moramo že na naloge v letu 1982.«
ANTON BLATNIK: »V Rudniku lignita Velenje sem zaposlen že 15 let. Delam na odkopnem polju dowty; to je modernizirano odkopno polje. Tudi jaz sem zelo vesel. da sem prispeval delež k tej rekordni proizvodnji in upam, da bo tudi prihodnje leto tako uspešno.«
Kolektiv Tovarne celuloze in papirja Đuro Salaj iz Krškega je simbolično, s sodoni pristnega dolenjskega cvička, čestital ru-dhrjem za rekordno proizvodnjo
Odlikovanci so se seveda zelo razveselili priznanj, katera jim je v imenu predsedstva SFRJ podelil Jože Florjančič, pri tem pa so vsi poudarjali. da so odličja rezultat skupnega dela celotnega kolektiva.
Avgust Terglav — dipl. ing. rudar-stva: Se mnogo je rudarjev. ki si zaslužijo enaka priznanja za delo. trud in skrajno požrtvovalnost. Po-nosni smo na prejeta odlikovanja, ki so rezultat skupnega dela celotnega kolektiva Rek Velenje. Delo posa-meznika ne pomeni mnogo. če hkrati ni trdne podlage in zavesti celotnega kolektiva za dosego zasta-vljenih proizvodnih in družbenih ciljev. Odlikovanja nam bodo spo-dbuda predvsem za delo in priza-devnost za naloge. ki nas čakajo v prihodnjem letu in za katere si želim, da bi jih izpolnjevali ravno tako ali pa še bolj kot letos.«
Mijo Jesen: »Želo sem vesel tega
pnznanja. Ne vem, če sem si ga ravno jaz zasiužil, ker je še dosti drugih rudarjev, ki bi ga prav tako lahko dobili. Sem vodja čela. V Titovo Velenje sem prišel leta 1965 iz Cakovca. Res. da je poklic rudarja težji, toda če človek z veseljem opravlja tak poklic, potem ni nobe-no delo pretežko. Svetoval bi mla-dim. da se v večjem številu odločajo za rudarski poklic. ker ima rudar-stvo bodočnost. Ob koncu moram reči. da smo zelo veseli, ker smo uresničili to, kar je od nas pričako-vala celotna slovenska javnost.«
Milan Cepelnik: »Sem rudar ko-pač. sedaj pa že nekaj let delam kot strelec. Rudar sem od leta 1965. Solo sem napravil v Rudarskem šolskem centru. Velenje. Zame je to prvo priznanje. ki sem ga sploh dobil za delo. zato sem nanj še toliko bolj ponosen. vendar pa to ni priznanje le meni, ampak vsem nam
rudarjem.«
Jože Verdev: »Podeljeno prizna-nje me obvezuje. da bom tudi v prihodnje enako prizadeVen kot sem bil doslej. Rudar sem že 25 let. Pri nas je tradicija rudarstva že v druži-ni, saj sta v jami delala tudi oče in stari oče. Za sedanjih mojih četrt stoletja rudarjenja bi lahko rekel, da so bila kljub vsemu lepa in da bom vztrajal do konca. Na rekordni dosežek smo vsi rudarji ponosni. Niti ni bilo preveč naporno. saj smo vajeni trdega dela.«
Anton Zemljak: »Sem poslovodja elektro službe v jami. V Rudniku lignita Velenje sem že 28. leto. izobraževal pa sem se ob delu. Tudi jaz sem vesel, da nam je uspelo izpolniti resnično zelo zahteven proizvodni cilj. Za to rekordno proizvodnjo je zaslužen sleherni delavec, zato menim, da bi si moral to odlikovanje deliti tudi zdrugimi.«
Dogovarjamo se. odiočamo	Števi/ka 1 (615) - 7. januarja 1982
Občinska konferenca ZK Mozirje
Dani pogoji za še uspešnejše gospodar enje Temeljita ocena
volilnih konferenc
Osrednja točka dnevnega reda zadnjega zasedanja vseh treh zborov skupščine občine Velenje v preteklem letu je bila obravna-va in sprejem predloga resolucije o izvajanju družbenega plana občine za obdobje 1981—85 v letu 1982. Na seji so poudarili, da bo tudi v tem letu ključna naloga izvajanje politike gospodarske staH.lizacije in nadaljnje poglab-ljanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov. Pri izvaja-nju politike gospodarske stabili-zacije bo najpomembnejša nalo-ga izboljšanje plačilno bilančne-ga in devizno bilančnega položa-, ja občine in seveda republike kot celote. Zato bo potrebno tudi v tem letu vložiti vsa prizadevanja za povečanje izVoza tako blaga kot storitev na konvertibilno področje, se na vseh ravneh zavzemati za še bolj produktivno delo, seveda tudi v zvezi s tem za večjo disiciplino in boljšo organi-zacijo dela in odgovornost vsake-ga posameznika za izpolnjevanje sprejetih nalog. Dograjevati bo treba tudi nagrajevanje po delu, storiti vse, da bo prišlo do večjih pobud za nove programe. Nada-lje si bo treba prizadevati za boljše izkoriščanje zmogljivošti, strokovhega znanja pa tudi za zniževanje stroškov administraci-je, kar naj bi dosegli tudi z združevanjem strokovnih del ter povezovanjem proizvodnje na
način in v obsegu, ki bo najbolj učinkovit za posamezna področ-ja dela.
Resolucija predvideva v tem letu 2,5 odstotno realno rast družbenega proizvoda in to na podlagi povečanega zaf>oslova-nja in povečanja produktivnosti in s tem večjega obsega poslova-nja predvsem v TGO Gorenje in drugih manjših delovnih organi-zacijah. Na področju energetike pa naj bi ostal družbeni proizvod na ravni lanskega. Število zapo-slenih se bo po predvidevanjih povečalo za 1 odstotek, produk-tivnost pa za 1,5 odstotka. Sred-stva za osebne dohodke bodo naraščala za 8 odstotkov počas-neje od rasti dohodka, rast sred-stev za skupno porabo pa za pet odstotkov in splošno porabo za 25 odstotkov počasneje. Izvoz bo tudi v tem letu prednostna nalo-ga gospodarstva velenjske obči-ne. Realno stopnjo izvoza bodo povečali za 14 odstotkov na konvertibilno področje. Uvoz blaga pa bo relativno manjši kot v letu 1981. Dosežen uvoz bo zadostoval za najnujnejši uvoz surovin in reprodukcijskega ma-teriala zlasti za potrebe proizvod-nje za izvoz in nujno osnovno preskrbo občanov. Uvoz surovin m reprodukcijskega materiala za nemoteno proizvodrijo na drugih področiih pa bo mogoče zagoto-viti le, če bo izvoz naraščal
hitreje in če se bo vanj vključilo še več organizacij združenega dela.
V	tem letu so predvidene v absolutnem znesku v občini zelo visoke naložbe — 25 % družbe-nega proizvoda. Največji del teh sredstev bo vložen v premogov-niku, da bi ohranili sedanji obseg izkopa premoga. Ostale naložbe pa morajo zagotavljati preusme-ritev proizvodnje v zahtevnejše programe in izvozno usmeritev. Iz tega sledi, da bodo zelo zmanj-šane naložbe v objekte družbene-ga standarda. Na stanovanjsko komunalnem področju so pred-videne naložbe v okviru zagoto-vljenih sredstev, nadalje za do-graditev obstoječih objektov za usmeijeno izobraževanje in do-graditev ostalih gospodarskih objektov po dogovotjenem pred-nostnem redu.
V	naši občini smo doslej zane-marjali področje pridelave hra-ne. Kljub relativno majhnim površinam pa lahko tudi v občini pridelamo več*kot doslej. Zato namenja resolucija pomembno pozornost tudi kmetijstvu. Tako naj bi v družbeno organizirani kmetijski proizvodnji vključno s kooperanti TOK Kmetijstvo Ere '* povečali kmetijsko proizvodnjo najmanj za 4 % v primerjavi s poprečjem preteklega srednje-ročnega obdobja. V skladu s setvenimi načrti naj bi zagotovili
tudi boljšo obdelavo razpoložlji-vih površin, prednostna naloga pa bo krepitev kooperacije za blagovno proizvodnjo ter icrepi-tev dohodkovne povezanosti v reprodukcijski verigi v živinoreji.
Naj sklenemo poročilo z zad-nje seje vseh treh zborov velenj-ske občinske skupščine v lan-skem letu z ugotovitvijo predsed-nika skupščine občine Velenje Franja Koruna, ki je ob koncu zasedanja med drugim poudaril, da smo v občini Velenje kljub zaostrenim razmeram v letu 1981 dosegli rezultate, ki nikakor niso slabi. Razpravo o predlogu reso-lucije je preveval optimizem, da lahko v tem letu še uspešneje gospodarimo. »Dani so vsi pogo-ji,« je poudaril, »da lahko z dobrim pristopom, z zavzetostjo vsakega f>osameznika dosežemo to.« Predsednik Korun je tudi čestital rudarjem za izjemni re-kordni dosežek, delavcem Gore-nja za izvozne napore in tudi drugim kolektivom za dosežene uspehe. Poudaril pa je tudi, da imajo za te dosežke seveda zasluge tudi delegati vseh dele-gatskih teles, ki so vse leto odgovorno prihajali na seje in zavzeto sodelovali v delu skup-ščin. »Zato je treba,« je sklenil Franjo Korun, »v prihodnje še okrepiti to delo, saj je prav v tem naša velika moč.«
Seja zborov S0 Mozirje
Prednost odvozu smeti in odpadkov
Pred lztekom minulega leta so se na skupni seji zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Mo-zirje. Najprej so se seznanili z informacijo o delu delegatov iz SR
Slovenije v zveznem zboru, sprejeli pa so tudi predlog odloka o spre-membi odloka o proračunu občine Mozirje za lansko leto ter predlog odloka o začasnem financiranju občinskega proračuna za leto 1982. Delegati so obravnavali in sprejeli odlok o plačilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetij-skih zemljišč in gozdov. Omenjeni odlok so sprejele vse občine v naši republiki in s tem zagotovile enotne odškodnine v vsej Sloveniji. Tudi s tem naj bi omejili zazidavo najbolj-še kmetijske zemlje in zagotovili več sredstev za pridobivanje novih kmetijskih površin.
Veliko časa so znova namenili odloku o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju občine Mozirje. Spreje-mali šo namreč odlok o spremem-bah in dopolnitvah dosedanjega odloka in pričakujejo, da so s tem uredili to občutljivo in pomembno področje. Vodilo za oblikovanje številnih sprememb in novosti so bile težave in nedoslednosti pri iz-vajanju prejšnjega odloka.
Dosedanji odlok je podrobno določal naselja iz katerih je odvoz smeti obvezen. Pri tem se je pojav-ljala vrsta težav in nejasnosti, zato je bila sprememba nujna. Poslej bodo meje določale krajevne skup-nosti v soglasju z izvajaleem. V naseljih, kjer občani ne želijo odvo-za smeti s tipskimi posodami, se lahko odločijo za kontejnerje, ku-
piti pa jih morajo sami. Tudi čišče-nje in pranje posod za smeti je po-slej naloga upravljalca in ne več ko-munalne organizacije. Zmanjšana je tudi oddaljenost posode za smeti, ki so jo izvajalci še dolžni iz-prazniti. Prej je bilo to 30 metrov od vozne ceste, sedaj je le 5. V ob-vezen odvoz smeti so delno vključili tudi počitniške hišice.
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki zaradi večjih količin smeti in odpadkov plačuje-jo sorazmerno večji prispevek za odvoz smeti, pri čemer velja pou-dariti, da to ne velja za uslužnostne dejavnosti in.za manjkajoče pokli-ce v občini. Odvoza smeti ni treba plačevati za kmetijske proizvodne prostore" ter za kulturne in prosvet-ne. Plačevanja so oproščena tudi gospodinjstva katerih člani so sta-
rejši od 70 let. Novosti je seveda še več in predlagatelji spremembe odloka pričakujejo, da bodo z do-polnjenim odlokom le odpravili številne dosedanje nedorečenosti. v
J. P.
V	Gornji Savinjski dolini so v novembru opravili volilne konfe-rence v vseh osnovnih organizaci-jah zveze komunistov, opravljeno delo pa so konec decembra ocenili člani občinske konference ZK Mozirje. Priprave na konference so temeljito zastavili, kljub temu pa ugotavljajo, da so jih v prenekate-rem okolju krepko poenostavili in tako tudi vsebinsko osiromašili konference. Enotna ocena je, da v prenekateri osnovni organizaciji še vedno preveč posplošeno in prema-
10	konkretno obravnavajo razmere. Prav tako so ponekod znova ugo-tavljali slabosti v delovanju zveze komunistov in tako saipo ponavlja-
11	nekaj let stara dejstva. V posameznih primerih se komunisti na konference niso dovolj pripravi-li, odraz tega pa so bile redke in vsebinsko skromne razprave.
Vseh teh ugotovitev seveda ne kaže posploševati. Jasno je nam-reč, da so bile boljše kot pred dve-ma letoma. Močno v ospredju so bile razumljivo razprave o sedanjih družbeno-ekonomskih razmerah in uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Brez pomanjkljivosti pa tudi tukaj ni šlo. Vse namreč kaže, da komunisti pri razreševanju vsakodnevnih nalog ne vidijo pravega bistva problemov, niti nji-hovih povzročiteljev. Ob sicer vsebinsko bogatih razpravah komunisti ne opredeljujejo dovolj svojega dejanskega odnosa do številnih problemov. Preveč posplošene so tudi ocene uveljavljanja samoupravnih od-nosov. Vsekakor je premalo kratka ugotovitev, da so ti odnosi dobri.
V	združenem delu so komunisti veliko časa namenili odnosom med temeljnimi organizacijami in delov-nimi skupnostmi skupnih služb. Pokazalo se je, da komunisti svobodno menjavo dela preslabo poznajo in sta jo torej obe strani prikazovali vsaka po svoje. Ugo-
tovili so tudi vrsto pomanjkljivosti
na področju dohodkovmh odno-sov, vendar resnično samo ugotovi-li. Le soočanje s slabostmi, brez opredelitev nalog, pa stanja zago-tovo ne more izboljšati.
Člani zveze komunistov v obSni Mozirje tudi niso dovolj konkretno ocenili vzrokov za nedoseganje sprejetih ciljev in načrtov. Premalo kritične so bile razprave o ures-ničevanju nalog na področju kadrovske politike, nagrajevanja po delu, delovne discipline ter o od-govornosti vodilnih in strokOvnih delavcev. V krajevnih skupnostih so premalo pozornosti namenili kmetijstvu, kar se v bodoče zagoto-vo ne sme več ponoviti. Eniaka ugotovitev velja tudi za stanovanj-sko gospodarstvo, ki se še vedno otepa s Številnimi nedorečenostmi. Se eno znano slabost bodo v prihodnje morali odpraviti. Prenehati. bo namreč treba s tolerantnim odnosom do koimu-nistov, ki so člani svoje organizaci-je le toliko časa, dokler traja nji hov delovni čas, pa tudi sicer bodo morali v primerih neaktivnosti ostreje ukrepati.
Volitve novih vodstev osnovnih organizacij so potekale zadovolji-vo, čeprav so se v enem primeru morali soočiti z nesklepčnostjo. Večino sekretarjev so izvolili prvič, novih pa je tudi več kot polovica članov sekretariatov osnovnih or-ganizacij. Zadovoljiv je delež žensk, mladine in delavcev iz nepo-sredne proizvodnje. Na podlagi ugotovljenih slabostih so povsod izoblikovali programske smereice za delo v prihodnje. Jasno je, dla se pri delu zveze komunistov v mozir-ski občini ne srečujejo le s slabost-mi, vendar so člani občinske konference ZK Mozirje prav njim namenili največ pozornosti. Le na ta način bodo lahko pomanjklji-vosti hitreje odpravili in zagotovili boljše vsebinsko in organizacij sko delovanje zveze komunistov.
j.p.
Gospodarjenje v občini Mozirje
Pomanjkljive ocene poslovanja
Srečanje na delovnem mestu
\
Marija Burčić
Čeprav sem jo obiskal na delovnem mestu že sredi de-cembra preteklega leta, pogo-vor pa objavljamo še-le danes, ne pomeni, da je zato kaj manj zanimiv. Nasprotno, saj je vsa-ko pripovedovanje o življenju in delu posebno doživetje. Za tistega, ki pripoveduje, ker se ob tem nehote spomni vseh lepih in tudi manj lepih trenut-kov, ter za tistega. ki pripoved posluša, ker je za novo spozna-nje bogatejši.
»Oprostite, .da sem prišel nenapovedano sredi delovnega časa.« so bile moje prve bese-v de, ko so mi predstavili Marijo Burčić, zaposleno v Modnem salonu na oddelku po meri. Še preden sem utegnil nadaljevati, mi je prijazno odgovorila: »Nič ne de, kar izvolite!«
Povedala je, da se je rodila v Lipju v občirii Žalec. Kmalu po rojstvu se je s starši preselila v Šalek v Titovo Velenje, kjer je obiskovala osnovno šolo. Po končani šoli se je želela usposo-biti za nek poklic, da bi se čimprej osamosvojila. V tistih časin je bilo težko najti prime-ren poklic, še zlasti za dekleta. zato se je odločila za krojačico. Učno mesto je dobila pri svo-jem stricu. Šolo je 'obiskovala v popoldanskem času, saj je mo-rala dopoldne opravljati prak-tično delo v delavnici. Tako je . že v rani mladosti spoznala vse dobre in slabe strani svojega poklica. Kljub naporom in težkim deldVnim pogojem pa je poklic krojačice vzljubila in ga še danes z veseljen^gpravlja.
Preden se je Marija zaposlila pri takratnem Krojaštvu in šiviljstvu. današnjem Modnem salonu. je bila nekaj mesecev brez dela. Toda začetki na novem delovnem mestu so bili vse prej kot lahki. pripoveduje Marija Burčić. »Takratna kro-jaška in šiviljska delavnica je bila v Starem Velenju. Slabo vodstvo in organizacija dela, neprimerni in mrzli prostori, iztrošeni stroji, neredne plače. — skratka, nevzdržne delovne razmere so bili povod, da so prenekateri prenehali delati in si poiskali zaposlitev drugod. Prišlo pa je leto 1962, srečno za vse nas, ki smo vztrajali, saj smo se preselili v povsem nove. svetle in tople prostore na Cankarjevi ulici. Primerjava s ■prejšnjimi je bila kot noč in đa'n. Tudi orgagizacija dela se 'je rieprimerno ižljoljšala. Pove-čilo se je število zaposlenih.
tako da šteje danes oddelek po meri 23 delavcev.
Delo, ki ga tukaj opravljamo je povsem ročno in razumljivo tudi normirano. Na mesec mo-ram sešiti petnajst moških suk-njičev. Normo lahko tudi prese-žem, kar pa je odvisno od vrste blaga in zahtevnosti naročila. Menim, da je uspešnost dela in kakovost izdelka odvisna predvsem od tega, kako si znamo organizirati delo.
Stranke, ki prihajajo od blizu in daleč, so z našim delom zadovoljne. Doslej smo imeli veliko naročil, tudi v mesecih, ki so znani kot »umirjeni«. Kako pa bo sedaj, ob nenehnih podražitvah. je težko reči.
Na to delo sem se tako privadila. da ga danes ne bi mogla zlahka opustiti. 5e posebej, ker ga opra-vljam že 27 let. Res. da mi počasi pešajo oči. kar je značilno za ta poklic, toda vztrajala bom. Menim pa. da bi morali vsem starejšim delavcem v našem kolektivu, ki niso več tako spretni pri delu kot njihovi mlajši sodelavei, priskrbeti lažje in manj zahtevno delo. Vem, da to ni enostavno, toda s sodelovanjem in razumevanjem ostalih oddelkov, bi to bilo izvedljivo.« .
Še veliko zanimivega je povedala sogovomica. toda preprgsto vsega nisem uspel zabeležiti. Naj dodam le še to, da je Mariji v veliko zadovolj-stvo, ko pride domov v svojo hišico in postori to in ono. Veliko veselje ima tudi s svojim majhnim vrtom. ki ga pridno urejuje. ob tem pa si nabere novih moči za naslednji delovni dan.
BOGDAN MUGERLE
Sindikalne organizacije v mo-zirski občini so se tudi na obra-vnavanje devetmesečnih rezulta-tov gospodarjenja temeljito pri-pravljale. Osnovni cilj je seveda bil, da bi poslovodni organi in strokovne službe pripravili takšne ocene, ki bi celovito zajele pro-bleme v sleherni organizaciji združenega dela in njene nadalj-nje možnosti. Akcija je bila te-meijito pripravljena, uspeš-nost njene izvedbe pa so člani predsedstva občinskega sveta zvefe sindikatov ocenili pred iztekom minulega leta.
Do predvidenega roka dogo-vorjene ocene na občinski svet ni poslalo osem temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Na ta način predsedstvo seveda ne more oceniti, kako so bili delavci v teh organizacijah seznanjeni z gospodarskimi razmerami. Jasno torej je, da bodo morali povsod poiskati odgovornost za neure-sničevanje dogovorjenih in za-
konsko opredeljenih nalog. S tem seveda nikakor ne krepijo stabi-lizacijskih prizadevanj in še manj utijujejo samoupravni položaj delavcev.
Povsem neustrezne ocene, ki bi jih morale sindikalne in ostale družbeno-politične organizacije zavrniti, so pripravili v Elkroju, v Glinovi temeljni organizaciji Energetika in vzdrževanje in v zadružni temeljni organizaciji Trgovipa in gostinstvo. Vrsta po-manjkljivosti je tudi v ostalih ocenah. Predvsem manjka pri-merjalnih podatkov, ki bi prika-zali položaj temeljne organizacije v njeni panogi, manjkajo po-membnejši ekonomski podatki, ocene pa ne vsebujejo niti ukre-povza izboljšanjegospodarjenjav prihodnjem obdobju, niti temelj-nih izhodišč za poslovanje v le-tošnjem letu.
Seveda pa so v posameznih primerih pripravili resnično do-
bre ocene, s katerimi so delavce celovito seznanili z uspehi in te-žavami njihove delovne orgaini-zacije ter z njenimi nadaljnjimi možnostmi. Te temeljne in druge .organizacije so Kemija Mozirje, Smreka Gornji grad, Savimja Mozirje, Gorenje — MGA Na-zarje, Glinovo Stavbeno pohišitvo in VEZ Moziije. Predsedstvo ob-činskega sveta zveze sindikatov je torej ocenilo, da skrbno priptra-vljene akcije v Gornji Savinjski dolini niso opravili v celoti. da posamezni poslovni organi in strokovije službe natančno opre-deljenih političnih nalog niso uspešno uresničili. Nujno bo toirej treba ugotoviti politično odgo-vornost posameznikov, z oceno in ukrepipabodoseznanili delegate zbora združenega dela in driuž-beno-političnega zbora ter vod-stva občinskih družbeno-politič-nih organizacij.
J.P.
V DO VEZ Mozirje so se delavci lahko temeljito seznanili z dosežki svojega dela
Števi/ka 1 (615) - 7. januarja 1982
Vsredišču pozornosti
i\55
lz referata Toneta Šelige na programsko volilni seji občinske konference SZDL Velenje
Ocena delovanja SZDL v občini Velenje
Lfctbšnja programska seja OK SZDL sovpada z zakljuCnimi akti-vnostmi pri sprejemanju planov za leto 1982 in z intenzivnimi pripra-vami na volitve 1982. Naloge na teh dveh področjih so vsaj v zad-njem obdobju dajale svojstven pe-čat aktivnostim SZDL v letošnjem letu. Čeprav uspešnost delovanja Socialistične zveze ocenjujemo po tem, kako smo uresničevali prog-ramske smernice, sprejete na pro-gramski konferenci ob koncu lanskega leta, le-to ne more biti edino merilo naše učinkovitosti. V programskih smernicah nismo mogli opredeliti in predvideti vseh nalog in aktivnosti, v katere so se morali vključevati člani Socialis-tične zveze. Če bi ocenjevali uspešnost delovanja Socialistične zveze zgolj skozi to, ali smo formalho izpolnjevali vse zapisane naloge, potem bi lahko takoj zašli v samozadovoljstvo.
Kakorkoli že, opravljenih je bilo veliko aktivnosti, kljub temu pa rezultati naiih sestankov, od krajevnih konferenc in njihovih organov, do organov OK SZDL, še zdaleč niso ustrezni tistemu, ko-liko časa smo porabili za sestanke. Kritično moramo reči, da so bili naši sestanki še velikokrat na-domestilo akcije, namesto dogovor za akcijo. Čeprav je bilo veliko manj podvajanj raznih aktivnosti kot v prejšnjem obdobju, se nam še vedno dogaja, da ob tem, ko o enih in istih problemih razpravlja-mo po dvakrat, ali celo trikrat in vedno znova prihajamo do skoraj povsem enakih zaključkov, ostaja-jo posamezni problemi še naprej nerazrešeni.
Skozi grobo oceno uresničevanja programskih smernic bom skušal opozoriti na posamezne pojave, s katerimi smo se srečevali pri delu v letošnjem letu:
Precejšen premik je sicer storjen za večjo poenotenost stališč in ocen do posameznih problemov, vendar nam zmanjkuje moči, da bi posamezne probleme dokončno razrešili.
Enotni smo si, da moramo v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih sprejeti planske dokumente in se po njih ravnati, da moramo na vseh ravneh pove-čati stabilizacijske napore in manj trošiti, vendar ne uspemo prema-gati vseh objektivnih, v glavnem pa subjektivnih vzrokov, da bi ta spoznanja uresničili v praksi.
Če bi danes ponovno obravna-vali akcijski program stabilizacije, ki ga je sprejela OK SZDL, bi ugotovili, da le-tega ni potrebno bistveno spreminjati ali dopolnje-vati, ugotovili pa bi tudi, da pa veliko nalog iz tega programa nis-mo uresničili.
Če gledamo sklepe problemske konference o telesni kulturi, jih bistveno ni moč dopolniti ali spremeniti. Bili so objavljeni in poslani vsem, ki jih zadevajo, kljub temu pa z rezultati na tem področju ne moremo biti zado-voljni. Odločili smo se, da sklepe preverimo na novi problemski konferenci.
Podobno velja za sklepe prob-lemske konference o družbenih or-ganizacijah in društvih, pa za skle-pe in stališča o kadrovski politiki in zaposlovanju, pa za stališča o delitvi po delu oz. nagrajevanju po delu ali za uresničevanje dogovo-rov, da bomo odpravili ali zmanj-šali na minimum izgubo v občinski zdravstveni skupnosti itd.
Ob pripravah na III. kongres samoupravljalcev smo se dogo-varjali, kako bomo odpravili nekatere slabosti v našem samoup-ravnem delovanju, v delovanju delegatskega sistema. Zal smo os-tali preveč le pri dogovorih.
Vsaj dvakrat smo obravnavali izhodišča za uveljavitev učinkovi-tega sistema delegatskega informi-ranja, vendar še naprej sprejema-mo pripombe delegatov in tudi družbenopolitičnih organizacij iz tozdov in KS, da jim obstoječe informacije niso v bistveno pomoč pri opravljanju delegatskih funk-cij.
Vsi našteti problemi jasno ka-žejo, da za neuresničevanje omenjenih sklepov, stališč in seveda tudi mnogih samoupravnih sporazumov ne more prevzemati odgovornosti celotno članstvo Socialistične zveze, ampak so za to odgovorni posamezniki. Verjetno pa je tudi res, da so se vsi ti sklepi in stališča sprejemali preveč forumsko in zato precejšen del odgovornosti leži na organih, v katerih so bili ti dogovori sprejeti.
Lahko bi omenil tudi druga področja, kjer smo bili prav tako le delno uspešni. To kritično naštevanje posameznih področij pa naj ne pomeni, da :iaša najširša družbenopolitična organizacija na vseh področjih ne deluje uspešno. Opozoriti sem želel le na to, da se bomo morali bolj zamisliti nad vzroki.
Ena od osnovnih nalog današnje programske konference bi zato morala biti — ugotoviti jn oceniti vzroke za takšno stanje.
Na zadnji seji predsedstva OK SZDL smo ugotavljali, da se pre-več zadovoljimo s tem, da proble-me „prenesemo" nr. papir in že verjamemo, da so rešeni. Menim, da je eden od vzrokov za manjšo uspešnost našega dela prav v tem,
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja DSSS objavljamo prosta dela in naloge.	/
1.	Vodenje zunanjega trga v inženiringu
Pogoj: visoka izobrazba, najmanj pet let prakse na enakih ali podobnih delih, strokovni izpit iz ZGO. pasivno znanje enega tujega jezika.
2.	Vodenje službe blagovnega prometa v zunanjem trgu
Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri, najmanj pet let prakse na enakih ali podobnih delih, aktivno znanje enega svetovnega jezika.
3.	Vodenje inženiring prodajnega področja v zunanji trgovini
Pogoj: visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, najmanj tri leta prakse na enakih ali podobnih delih, ali z delom pridobljene delovne lzkušnje in sedem let prakse. Pasivno znanje enega tujega jezika.
4.	Vodenje projekta II. v službi zunanje trgovine
Pogoj: visoka izobrazba tehnične smeri, najmanj tri leta prakse, ali z delom pridobljene delovne izkušnje. Aktivno znanje enega tujega jezika.
5.	Referent izvoza v službi Magovnega prometa
Pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri, najmanj dve leti prakse na enakih ali podobnih delih. Pasivno znanje enega tujega jezika.
6.	Vodenje domačega trga v inženiringu
Pogoj: visoka izobrazba gradbene smeri, najmanj pet let prakse, ali z delom pridobljene delovne izkušnje.
7.	Vodenje prodaje programa DOM 101
Pogoj: visoka izobrazba gradbene smeri, naimanj tri leta prakse, ali z delom pridobljene deiovne izkušnje in sedem let prakse.
8.	Samostojna raziskava trga v inženiringu
Pogoj: visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, najmanj štiri ieta prakse, ali z delom pridobljene delovne izkušnje. Pasivno znanje enega tujega jezika.
9.	Samostojno izvajanje varstva pri delu
Pogoj: varnostni inženir, najmanj dve leti prakse in položen strokovni izpit.
Za vse kandidate je obvezno poskusno delo v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovskcslužbo.
da smo si enotni le v stališčih, nismo pa dovolj dosledni in enotni v izvajanju dogovorjenega. Drugi razlog je zagotovo v preveč forum-skem delovanju, v metodi, da šir-šim organom — konferenci, skup-ščini, zborom delavcev itd., dogovorjena stališča prenesemo le na papirju, ali pa jih seznanimo le s splošnimi načeli, ne da bi opre-delili konkretnost naših zamisli. Tako se dogaja, da delegati na seji skupščine sprejmejo podana načela misieč, da bo temu sledila konkre-tizacija variantnih predlogov, v katerih bodo opredeljene pozitivne in negativne posledice predlaganih stališč in zamisli. Seveda se kaj kmalu srečamo potem s kritiko tistega, kar je bilo prej ,,po demokratični poti" sprejeto na seji zborov občinske skupščine (primer upravnega organa za razvoj). Če želimo takšne pojave odpraviti, moramo aktivnost, ki se pretežno odvija v izvršnih organih, prenesti v celotno organizacijo, med delegate, v OZD in krajevne skup-nosti. Preseganje forumskega dela pa seveda ne sme ovirati delo foru-mov.
Kljub temu, da imamo z zakoni jasno opredeljeno investicijsko politiko in vemo, da stabilizacija ne pomeni ustaviti vseh investicij-skih vlaganj ali da moramo zavreti razvoj vseh družbenih dejavnosti, se ob minimalnih možnostih, ki jih imamo, ne želimo konkretno opredeiiti o tem, kaj moramo ustaviti 'in preprečiti. Za vsako ceno se poskušamo izvleči brez konkretnega odgovora.
Naslednji razlog je čakanje na rešitve od drugod ali čakanje na to, da bo nekdo drug rekel oz. storil tisto, kar bi morali storiti sami. Temu bi lahko rekli tudi izmikanje odgovornosti.
Zagotovo pa med vzroke 'za našo neuspešnost sodi tudi slabo informiranje, ki resnično, kot je bilo že uvodoma rečeno, ne nudi osnove za samoupravno in dele-gatsko odločanje. Delna krivda je na strani samih sredstev informi-ranja oz. ustvarjalcev informacij, deloma pa na strani pripravljalcev gradiv za samoupravne delegatske organe kot tudi za organe družbeno političnih organizacij.
Tipičen primer, kako bi nlj ne bilo pripravljeno gradivo za seje delegatskih skupščin, je material za sejo skupščine samoupravne interesne komunalne skupnosti 24. decembra. S statističnimi enačbami se skuša obrazložiti prikaz podra-žitev nekaterih komunalnih stori-tev, vendar v tako zakomplicirani obliki prikazovanja raznih pon-derjev, da se v celoti zamegli bistvo problema.
In še enega od zaviralnih fakto-rjev gre omeniti: to je preobreme-njenost s papirjem. Vedno močne-je namreč prevladuje spoznanje, da sleherni na novo sprejeti zakon povzroči dodatne zahteve po administrativnih opravilih, ki so nujno povezana s še večjo potrebo po razmnoževanju papirja.
Seveda za vse to ne smemo in ne moremo kriviti papirja, ampak institucije, iz katerih ta papir prihaja. Ker pa skoraj vsak papir — dokument zahteva, da nanj odgovorimo ali da ga vsaj prečita-mo, nam ostaja vse manj časa za neposredne stike, za pogovore z ljudmi" v tozdih in krajevnih skupnostih za aktivistično delo. Prav v tem pa je eden glavnih raz-logov, da ljudje postajajo apatični, da ne želijo več sprejemati raznih zadolžitev in izražajo nezadovolj-stvo nad množico raznih — potre-bnih in nepotrebnih samoupravnih sporazumov in dogovorov ter ustvarjanjem umetnih potreb po novih institucijah. Če bi primerjali svojo učinkovitost v primerjavi z drugimi državami o tem, koliko potrošimo papirja, potem je to razmerje gotovo 5:1 v našo škodo. In če kje, potem tu zagotovo drži ugotovitev, da od spodaj navzgor ni mogoče rešiti problema.
To so le nekateri vzroki za po-časno uresničevanje dogovorjenih nalog. Seveda pa vsem slabostim ne botrujejo le ti vzroki. Mnogo je primerov togega — birokratskega delovanja, tehnokratskega in prakticističnega razmišljanja, nesposobnosti in nepoznavanja os-novnih vzročno-posledičnih vezi. Na primer: ogromno časa je bilo porabljenega za obravnavo neka-terih, po mojem mnenju, negati-vnih pojavov v delovanju zlasti samoupravnih interes-nih skupnosti materialnih dejav-nosti in njihovih strokovnih služb. Po skoraj dvoletnem prere-kanju o nujnosti združitve vseh
strokovnih služb sisov materialnih dejavnosti smo to formalno sicer uspeli, še vedno pa ne moremo biti zadovoljni z vsebino njihovega delovanja. Kljub načelnemu sogla-sju, da je potrebno vsa strokovno-izvajalska opravila vrniti izvajal-cem in osnovno skrb strokovnih služb usmeriti v zagotavljanje pogojev za učinkovitejše delovanje skupščin sisov, se strokovne službe teh sisov še vedno pojavljajo kot najpomembnejši dejavnik spreje-manja raznih odločitev.
Kritično moram pripomniti, da so takšni primeri v precejšnji meri pogojeni tudi z našo zakonodajo. Precej pa je tudi potuhe s strani njihovih zvez oz. sisov v republiki.
Upamo, da bo s spremembami zakonodaje na tem področju prišlo do določenih pozitivnih premikov, hkrati pa bomo morali nameniti več pozornosti delu z delegacijami in delegati in vztrajati na tem, da se sprejmejo usklajeni trimesečni programi delovanja vseh delegat-skih skupščin v občini in organov družbenopolitičnih organizacij.
Naloga, s katero se bomo morali v naslednjem obdobju bolj intenzi-vno ukvarjati, je akcija za samo-upravno preobrazbo vsaj dveh KS v naši občini. Gre za KS Desni breg — Titovo Velenje in KS Salek — Gorica, kjer sedanje oblike samoupravne organiziranosti ne ustrezajo več številu prebivalstva. Tudi tu, zlasti pa v prvi KS, so močno prisotna tehnokratska razmišljanja zlasti pri posameznih občanih. Ob prvi razpravi, za ka-tero pa moram reči, da ni bila dobro pripravljena, se je večji del članov skupščine KS postavil na stališče, da je bolje, če KS ostane takšna kot je — namreč velika s približno >9000 prebivalci, ker je tako močnejša in laže doseže posamezne odločitve v svoj prid.
Navkljub ugotovitvam, da niti KK SZDL, niti skupščina KS nimata pravega stika s formalno sicer organiziranimi soseskami, da je samoupravno povezovanje interesov delovnih ljudi in občanov v tej KS izredno šibko, nismo uspeii začeti akcije za njeno reor-ganizacijo. Res pa je tudi, da se vse družbenopolitične organizacije niso pravočasno vključile v akcijo. V KS Salek — Gorica so nasproto-vanja za delitev KS sicer manjša, vendar je tudi tu prisotnega precej drugačnega razmišljanja, ki pa je obremenjeno še s precej različnimi interesi med stanovalci zasebnih stanovanjskih hiš in stanovalci sta-novanjskih blokov.
Ob vsem tem pa moram vendarle samokritično ugotoviti tudi, da ob-činski organi, pa naj si gre za druž-benopolitične organizacije, skup-ščinske organe ali upravne organe, tem KS ni bila nudena ustrezna po-moč in da smo se tega zavedli pre-pozno.
Preprosto receno, dopustili smo, da so se posamezne soseske izobli-kovale, ne da ,bi pravočasno spod-budili in usmerjali samoupravno in družbenopolitično organiziranost občanov v njih.
S temi ugotovitvami ne želimo razvrednotiti vseh dosedanjih na-porov in pozitivnih dosežkov, am-pak opozoriti na naloge, ki nas ča-kajo pri delu v naslednjem obdob-ju. Če želimo bolj aktivirati zbore stanovalcev, hišne svete, odbore so-sesk kot tudi razne oblike sekcijske-ga dela, potem moramo storiti vse, da nam v teh sredinah čimprej zaži-vijo OO ZK, ZSM in tudi iniciativ-ni odbori novih krajevnih organiza-cij SZDL kot jedra, ki bodo pospe-ševala samoupravno in družbeno-politično organiziranost delovnih ijudi in občanov v teh KS.
Dovolite, da spregovorim še ne-kaj besed o siceršnjem delovanju deiegatskega sistema in zlasti samo-upravnih interesnih skupnosti v na-ši občini. Ze uvodoma sem rekel, da v letošnjem letu beležimo sicer boljšo medsebojno povezanost in usklajenost delovanja posameznih institucij političnega sistema od KS, OZD, SIS, DPO, občinske skupščine in njenih izvršnih ter upravnih organov, vendar DPO s svojimi stališči niso dovolj samoini-ciativno vpete v delo vseh teh insti-tucij. To se zlasti odraža pri delu sisov in njihovih skupščin.
Menim, da pogostna nesklep-čnost sej skupščin sisov ni zgolj v slabi tehnični pripravi le teh, pogla-vitni razlog je v neustrezni aktivno-sti družbenopolitičnih organizacij v tozdih in KS pri usmerjanju in nad-ziranju aktivnosti delegatov in dele-gacij. To kaže, da bosta moralazla-sti Socialistična zveza in Zveza sindikatov ob-.večji aktivnosti čla-nov ZK v teh organizacijah in skup-
nostih, posvetiti več odgovornosti delu delegatov, pripravi oblikova-nja, sprejemanja in usklajevanja stališč in predlogov. Preseči mora-mo sedanjo osamljenost delegacij in s tem tudi neaktivnost delegatov.
Do sedaj smo ugotavljali, da se skupščine sisov niso v zadostni meri uveijavile kot demokratične oblike dogovarjanja, povezovanja in usklajevanja različnih interesov delovnih ljudi in občanov, ampak velikokrat kot „suverene in preveč na podjetniških težnjah" okvirjene institucije odločanja. Ugotavljali smo, da se je krepilo odločanje v njihovih izvršnih organih in stro-kovnih službah, delegati pa so osta-jali le glasovalni aparat. Sedaj v ve-čini sisov ukinjamo izvršilne odbo-re in formiramo razna stalna ko-ordinacijska telesa, zato bomo mo-rali bolj paziti, da se nam stare napake ne ponovijo v novi in hkrati pomnoženi obliki. še zlasti aktivni pa bomo morali biti v delegacijah za delegiranje v sise materialnih de-javnosti, ki se letos prvič formirajo in so zato novost.
Odločno moramo pokreniti akci-jo, da se zlasti na področju sisa materialnih dejavnosti preseže pre-vladovanje interesov večjih OZD in velikokrat tudi povsem zasebne tež-nje.
Če samo v grobih obrisih nave-dem nekatere sicer že znane, pa vendar še vedno prisotne probleme v delovanju skupščinskega sistema, izvršnega sveta in upravnih orga-nov, potem se v bodoče moramo dosledneje soočiti z naslednjimi ugotovitvami:
—	več pozornosti posvetiti usklajevanju stališč delegatov in delegacij pred zasedanji zborov ob-činske skupščine,
—	preseči prakso, da delegacije prihajajo s stališči, izoblikovanimi izključno v strokovnih službah
delovnih organizacij,
—	dnevni redi sej občinske skupščine so še vedno preveč obre-menjeni le s potrjevanjem raznih predpisov in odlokov, za pripravo katerih pa še ni uveljavljena ustrez-na metoda predrazprave,
—	delovna telesa pri skupščin-skih zborih še vedno ostajajo le kot formalni organi, ki pa niso kreativno vključeni v delovanje skupščinskega sistema,
—	še vedno je pretežni del gradiv in problematike, ki jo obravnava občinska skupščina, posredovanih izključno s strani izvršnega sveta ali upravnih organov, . izredno malo pa je iniciativnosti organiza-cij združenega dela in drugih insti-tucij.
Glede izvršnega sveta in uprav-nih organov pa moram opozoriti zlasti na naslednje:
—'še vedno je čutiti nemoč izvr-šnega sveta, da bi kot osrednji — oblastveno-izvršilni organ usklaje-val osnovne smeri in cilje organi-zacij združenega dela, kar je v ve-liki meri pogojeno sicer s sedanjo sestavo Izvršnega sveta;
—	rzvršni švet se v preveliki meri ukvarja z notranjimi — upravnimi zadevami ali celo organizacijskimi problemi občinske uprave;
—	nujno je, da je bodoči izvršni svet v celoti prpfesionalen, z dobro organiziranim skupinskim delom in hkrati resorsko delitvijo dela.
Pri upravnih organih lahko ugo-tavljamo, da se prepočasi uvelja-vlja podružbljanje priprave in sprejemanja posameznih odločitev. Prav tako ugotavljamo nezadostno strokovno usposobljenost in neu-strezno kadrovsko popolnjenost posameznih upravnih organov. Pri* njihovem delu je premalo medre-sorskega usklajevanja, premalo so povezani z organi v organizacijah združenega dela in krajevnih skup-nosti pri iskanju posamezne reši-tve. Še vedno je ogromno pripomb na njihovo togost in administrativ-no naravnanost. Čuti se potreba po tem, da bo potrebno v bodoče tudi v upravnih organih pogosteje uveljavljati načelo relekcije, zla-sti pri predstojniku teh organov, in nameniti več pozornosti odno-som med delavci v upravnih orga-nih.
Dovolite mi, da ob koncu spre-govorim še nekaj besed o tistih vprašanjih, ki sicer niso posebej izpostavljena v predlogu program-skih smernic OK SZDL, zagotovo pa sodijo med temeljna vprašanja nadaljnjega razvoja naše družbe-nopolitične skupnosti in zato tudi med osnovne naloge, za uresniče-vanje katerih se bo morala boriti Socialistična zveza kot dobro or-ganizirana fronta vseh naprednih in ustvarjalnih sil naše družbe. Gre za eksistenčna vprašanja naših de-lovnih ljudi in občanov, za vpraša-
nja, s katertmi se vedno bolj kruto srečujemo.
V naši občini smo bili dolga Ieta nazaj navajeni na izredno hiter gospodarski in družbeni razvoj. Naš družbeni proizvod je rasel po skorai najvišji stopnji v SR Slove-niji. Se pred nekaj leti sploh nismo razmišljali o tem, s čim nadokna-diti programe, ki so že dosegli svo-jo kulminacijo, da bi lahko ob-držali vsaj približno stopnjo go-spodarskega in družbenega razvo-ja. S kakšnimi programi ozdov ustvariti realne možnosti, da naše osnovno in srednje šolstvo, kultu-ra, telesna kultura, zdravstvo in druge dejavnosti ne bodo stagnira-le, ali celo nazadovale. Zgolj z vztrajanjem, da je potrebno raz-bremeniti naše združeno delo, za-gotovo ne moremo opredeliti naših bodočih načrtov.
" vReči moram, da so naši zakonski predpisi in resolucijska načela ven-darle v določenem protislovju z realnimi možnostmi. Na eni straiji govorimo, da je potrebno raciona-lizirati skupno porabo, na drugi strani je npr. dovoljena le izgra-dnja celodnevnih šol, ki so vsaj v naši občini za 40 % dražje od obi-čajne osnovne šole. Slovenski do-govor je, da bi v vsaki občini imeli vsaj 10 % otrok v celodnevni os-novni šoli, na novo se lahko gradi-jo le celodnevne osnovne šole, vendar se s strani republiške izo-braževalne skupnosti priznavajo dodatna sredstva za te šole le do višine 10 % šoloobveznih otrok, zajetih v celodnevno osnovno šolo. To pomeni v primeru naše občine, da moramo za preostalih 20 % ot-rok v celodnevni osnovni šoli okrniti programe ostalih šol, ki pa že sicer imajo enoinpol ali dvo-izmenski pouk.
Problem bi sicer ne bil toliko pereč, če bi rie bilo tako silovitega pritiska na osnovnoSolski prostor. Podobno je na področju kulture in zdravstva.
Z našega vidika je to vprašanje zaskrbljujoče tudi zato, ker vemo, da moramo izvažati, hkrati pa ve-mo, da ob močnem izvozu ostaja manj dohodka za uresničevanje temeljnih interesov in potreb delavcev in občanov v lastnem okolju, kjer s sredstvi, ki ostajajo samoupravnim interesnim skup-nostim, ne moremo niti vzdrževati kulturnih, telesno-kulturnih in drugih objektov. Gre za vprašanja, kako ob povečanem izvozu spre-meniti razmerje med sredstvi za republiške potrebe in sredstvi za potrebe delovnih ljudi in občanov v občini.
Se manj pa smemo mimo vpra-šanja, kdaj bodo v Gorenju stekli novi proizvodi:
— roboti, računalniki in morda še kaj. Bo to res v srednjeročnem obdobju 1981—1985 in kaj po-menijo novi programi z vidika potreb po novi delovni sili, lastni usposobljenosti, reprodukcijskih materialih itd. Kdaj bo delovna organizacija Elektrostrojna oprema začela proizvajati hidrav-ljično podporje za naše domače potrebe-, za potrebe jugoslovan-skega trga in tudi za izvoz. Je v osvojitev tega programa vloženih dovolj naporov in je tudi v samem REK-u dovolj enotnosti. Kdaj se bodo delovne organizacije Vegrad, Zavod za urbanizem, Projektivni biro, ESO, R§C, HPH in tudi DO Inženiring TEK Velenje poslovno povezale in s skupno izobliko-vanimi programi nastopile na domačem in tujem tržišču kot kvaliteten in konkurenčen ponud-nik projektantskih in izvajalskih nalog. Kako čimpreje povezati programe razvoja trgovine, gostin-stva in turizma in zastaviti smelejše načrte razvoja tudi na tem pod-ročju. Kdaj se bodo povezale vse razvojno-raziskovalne skupine, orodjarne raznih tozdov in se skupno lotile načrtovanja in pri-prave novih proizvodov.
In še eno, kdaj se bodo zbrali vsi strokovnjaki, ki jih imamo v občini in izdelali skupen program dela ter se odločili, da svoje znanje povežejo, da bi postali bolj učinkoviti in skupno naredili vefi na področju razvoja gospodarstva v občini?
Skrajni čas je, da damo več od sebe. Dogovorimo se, da bomo intenzivno delali ne zato, da bi dobili opravičila in pismene odgo-vore na zastavljena vprašanja. Od odgovorov dolgo ne moremo živeti. Potrebni so konkretni rezul-tati. Naš nadaljnji razvoj je odvi-sen od boljšega dela in več dela. In zlasti v tej smeri bo moraia pote-kati aktivnost socialistične zveze v bodoče.
Števi/ka 1 (615) - 7. januarja 1982
n
Slovenska vojaška partizanska bolnišnica Celje
l
Spominsko obeležje po 35 letih
L
Pogorja nad Gornjo Sa-vinjsko dolino so v težkih vojnih časih nudila varno zavetje borcem za svobodo, nudila pa so tudi obilo možnosti za delovanje parti-zanskih bolnišnic. Ena iz-med njih, hkrati največja, je delovala na Planini nad Ljubnim ob Savinji. Bila je to slovenska vojaška parti-zanska bolnišnica Celje, ki je organizacijsko predsta-vljala osrednjo takšno usta-novo na Štajerskem. Bila je izjemno organizirana. Skup-no je štela devet poslopij za delo osebja, okrevanja ra-njencev in z vsemi ostalimi pripadajočimi objekti. Od marca 1944, ko so jo pričeli graditi, do konca januarja 1945 je sprejela preko 300 borcev štajerskih partizan-skih enot, predvsem borcev herojske 14. divizije po nje-nem prihodu na to področ-
je.
V bolnišnici se je naen-krat zdravilo tudi prek 50 borcev. Sem moramo prište-ti še poslopje Podstrešek, visoko v skalovju Komna, ki je bilo namenjeno lažjim ranjencem in okrevanju pred odhodom v enoto. Z osebjem vred je Podstrešek sprejel tudi do 46 borcev. Do tu sta občasno prihajala zdravnik in bolničarka iz poldrugo uro oddaljene bol-nišnice in poskrbela za ra-njence. Sicer so v bolnici delovali junaški partizanski zdravniki, bolničarke in bol-ničarji, od katerih so številni padli pri opravljanju svoje . humane in nadvse. po-membne dejavnosti.
Bolnišnica je delovala vse do konca januarja 1945, ko je bila izdana. Zaradi viso-kega snega Nemci takrat do nje na srečo niso prišli in so jo požgali šele konec marca, osebje in ranjence 'pa so jo seveda takoj zapustili. Veči-na je odšla do Podstreška in naprej na različne kraje, sedem najtežjih ranjencev pa so skrili v bunker. Žal so ga Nemci odkrili in nemoč-ne ranjence pobili.
Dobro skrita in organizi-rana je bolnišnica torej delovala od marca 1944 do januarja 1945. Izdana je bila po naključju in bila požga-na. Tudi po vojni je bila dobro »skrita«. Kar 35 let je trajala doba njene skoraj
popolne »konspiracije«. Za-misel o postavitvi spomin-skega obeležja vsem, ki so v njej nesebično pomagali ranjencem in borcem prav tako, pa vseeno ni povsem utonila v pozabo. Med prvi-mi so jo obudili planinci z Ljubnega, ki s pomočjo preživelih borcev vsako leto pripravijo množični pohod do kraja, kjer je delovala bolnišnica.
Borci, planinci in drugi so pridno zasukali rokave in priprave na obnovo bolniš-nice so v polnem teku. Računajo, da bodo z delom končali do 16. maja prihod-nje leto, do tradicionalnega planinskega pohoda torei. Bojijo se le, da jim ne bi uresničitev načrtov prepre-čilo slabo vreme. Sicer pa so veliko dela že opravili. Oči-stili so kraj, kjer je stala bolnišnica, urediii poti in odkopali temelje vseh stavb. Lotili so se tudi zbiranja sredstev in večinoma nalete-li na razumevanje.
V celoti bodo postavili stavbo, v kateri je bila operacijska soba, ostale bo-do primerno obeležili, ure-dili pokopališče umrlih bor-cev in postavili spominsko obeležje.
cono. Iz Gorskega Kotarja sva se na Štajersko vračala s skupino, v kateri so bili tudi Dušan Kveder ter člani sovjetske vojne misije. Pot je bila dolga in nevarna. Vse-eno smo preko Stične, Tu-hinjske doline in Menine prišli do Bočne, kjer smo padli v zasedo in se ločili. S kurirji in dr. Deržajem smo nato nadaljevali pot preko Mozirskih planin do štaba 4. operativne cone v bližini Luč. Borci so že bili pripra-vljeni na pohod in skupaj z njimi smo krenili nazaj do Smrekovca. Nekje nad Za-vodnjami so dr. Petra Der-žaja določili za izgradnjo bolnišnice. Šel sem z njim, v skupini je bil še izkušen tesar z Dolenjske, pa vodič, domačin z Ljubnega Đuro in drugi. Pod Planino smo našli primeren prostor, do katerega ni bilo poti, v bližini je bila voda, do prve kmetije pa je bilo več kot uro hoda. Takoj smo se lotili dela. Pri kmetih smo zbirali orodje, pripravljali smo ma-terial in gradnja se je začela.
Okolico smO seveda pustili povsem nedotaknjeno. Do začetka maja smo postavili prvo stavbo in že sprejeli prve ranjence. V kasnejšem
ozemlju je zaživela v vseh svojih oblikah. Na Ljubnem smo v delavnicah izdelovali vse mogoče. Med drugim copate za ranjence, čevlje, obleke, žeblje, imeli smo oljarno, sušili sadje, zbirali mast, moko in druga živila. Bili smo odlično organizira-ni in smo imeli na voljo kolesa, konjske vprege in še kaj. S štedilniki in drugo opremo iz doline smo oskr-bovali bolnice in tako moč-no olajšali delovne in bival-ne pogoje. Po nemškem vdoru na osvobojeno ozem-lje smo se seveda umaknili nazaj 'v planine in do bolniš-nice.
Konec januarja je bila bolnišnica izdana. Nemci so na poti do nje pobrali okoli-ške kmete in z njimi že prišli do Tratnikove kmetije, od koder smo mi nosili ranjen-ce do bolnišnice. S seboj so vzeli Tratnikovega gospo-darja, da bi jih vodil do bolnišnice. Res jih je vodil, vendar po nemogočih tere-nih od 9. zjutraj do 4. popol-dne. Z bližajočo se nočjo so se Nemci umaknili in oblju-bili, da pridejo naslednji dan. V kakšni nevarnosti smo bili, smo' zvedeli pri-hodnje jutro, ko smo se
Polde Travner
Nekaj spominov na tiste čase zagotovo ne bo odveč. Z nastankom in delovanjem bolnišnice je neločljivo po-vezan POLDE TRAVNER, ki je tudi med najprizadev-nejšimi v akciji za njeno obnovo. »Z dr. Petrom Der-žajem sem bil iz 18. divizije premeščen v 4. operativno
Tone Blagotinšek
obdobju smo postavili še kuhinjo, operacijsko sobo in druga poslopja. Sam sem vseskozi vodil ekonomat.
Z osvoboditvijo sem bil premeščen na Ljubno v sektor ekonomata. Zadol-žen sem bil za oskrbo vseh bolnišnic v dolini. Ljudska oblast na osvobojenem
Jože Zakrajšek
oglasili na javki pri Tratni-ku.
Bolnišnico je bilo treba nemudoma zapustiti. To je bilo pravo trpljenje. Sedem najtežjih ranjencev smo skrili v bunker, ostali smo se umaknili do Podstreška in kasneje naprej v enote. Sam sem z eno skupino ranjen-
cev odšel proti Spodnji Savinjski dolini in se kasne-je vračal proti bolnišnici. Na poti pod Terom nas je ustavilo streljanje nekje v smeri bolnišnice. Zvedeli smo, da so Nemci ujeli dr. Kukovca. Za vsako ceno smo ga skušali rešiti, a nam. žal ni uspelo. Upali smo, da mu je uspelo pobegniti, vendar zaman. Nemci so ga kasneje ubili.
Sam sem se kasneje prik-ljučil okrožnemu odboru in tam skrbef za preskrbo enot.«
TONE BLAGOTINŠEK: »Bil sem mitraljezec v Tom-šičevi brigadi._ Bili smo na položajih na Črnivcu, da bi zaustavili Nemce, ki so v Gornjo Savinjsko dolino prodirali iz Kamnika. S seboj so imeli tanke in driigo težko orožje. Ves dan, 24. oktobra, so potekali boji. Zvečer okrog 6. ure je za hrbet padla mina. Pomoč-jiik je bil takoj mrtev, sam pa sem bil hudo ranjen po vsej desni strani. Naslednje-ga dne so vse ranjene nalo-žili na vozove in nas prepe-lja.li do Ljubnega. Cesta je bila grozna in pot zato izredno težka. Na Ljubnem nam je porooč nudil dr. Kukovec, dr. Lili Petrič-Černe pa nas je razveselila z bonboni in čokolado. Prepe-lja.li so nas do Rastk in nas nato spravili do kmeta Trat-nika, kjer so nam zavezali oči in nas prenesli do bolniš-nice. V začetku je slabo kazalo. Tri tedne sem imel vročino preko 40 stopinj in dr.. Krasnik mi je dejal, da bo morda treba odrezati roko, polno gnojnih ran. Na srečo je vročina popustila in roka je ostala. V bolnišnici nam je bilo dobro, v njej je vladal red, osebje, med drugimi dr. Krasnik, bolni-čarki Poldka in Sonja ter ostali, je bilo prijazno in skrbno, do nemškega vdora v osvobojeno Gornjo Sa-vinjsko dolino smo imeli tudi dovolj dobre hrane. Kasneje je bilo nekoliko slabše. Najtežje nam je zagotovo bilo, ko smo poko-pavali umrle soborce. K vsakemu-smo položili tudi steklenico z vsemi podatki. V Podstrešku sem preživel 14 dni kasneje pa naj bi odšel v domačo nego. S
kuriiji smo se po izredno visokem snegu napotili proti Teru. Nekajkrat smo padli v zasedo in še danes mi ni jasno, kako smo vsi ušli divjemu streljanju. Kasneje sem se pridružil Šercerjevi brigadi in prišel z njo preko Šentvida in Topolšice do Ljubijskega grabna, kjer sem 14 dni prebifpri kmetu Vauheiju, proti koncu mar-ca pa sem končno prišel domov.«
JOŽE ZAKRAJŠEK se je graditeljem bolnišnice pri-družil takoj v začetku maja, star šele 16 let: »Kljub mladosti mi narodnoosvo-bodilni boj ni bil neznanka. Že doma na terenu sem pred vstopom v partizane opravljal kurirske in druge naloge. S terenskega dela sem torej moral oditi v gozdove. Prišel sem do Te-ra, od koder so me napotili h graditeljem bolnišnice. Skupina dr. Petra Deržaja je takrat že pridno delala in gradila, skrbeti pa je bilo treba tudi za prve ranjence. V bolnišnici sem nato ostal vse do izdaje. Podnevi smo gradili, ponoči pa smo iz doline nosili orodje, deske, hrano in ostale potrebščine. Ponoči smo seveda od kme-ta Tratnika nosili tudi ra-njence. Težko je bilo, saj smo jih včasih v eni noči prenesli tudi deset. Razu-meli smo se odlično, delali vsi vse in za vsakega. Več-krat sem moral pomagati pri operacijah. Prvič sem pri operaciji glave zdržal največ deset minut, drugič pa je že bilo bolje. V bolnišnici je vseskozi vladala izjemna disciplina, seveda tudi tova-rištvo. V takšnih razmerah je bilo to seveda nujno, če smo se želeli obdržati. Tudi kirurške ekipe, ki so nam hodile na pomoč, smo do bolnišnice vodili z zavezani-mi očmi.
Najhuje je bilo seveda ob izdaji. Zjutraj smo prišli do Tratnika, ki nam je opisal dogodke prejšnjega dne. Po vodi smo se zagnali nazaj do bolnišnice in pričeli z eva-kuacijo. Takrat mi je bilo najteže. Kasneje sem s skupino ranjencev krenil proti Menini. Srečno smo prispeli in do konca vojne sem znova opravljal kurir ske posle.«
J
Predsedstvo občinske kon-ference ZSMS Velenje je sredi lanskega decembra or-ganiziralo okroglo mizo na temo Mladi in prosti čas. Med mladimi v občini je namreč že od ukinitve nekda-njega Mladinskega doma pri-sotna težnja po zagotovitvi novih lastnih prostorov, kjer bi se lahko zbirali in zadovo-ljevali nekatere interese. Ena od možnosti, ki se je pojavila v zadnjem času, je tudi ta, da mladi skupno z občinskim odborom zvezć združenj bor-cev Velenje dobijo v upra-vljanje sedanji dom teritorial-ne obrambe. V tem domu bi mladi lahko dobili t'ri manjše prostore in nekoliko večjo dvorano. V manjših pros'torih bi bilo možno urediti pisarne, večji prostor pa bi bil name-njen predvsem sestankom. kulturnim prireditvam," raz-nim govorom, predavanjem, igranju šaha in nekaterim drugim zaposlitvam.
Po predlogu predsedstva
casa
občinske konference bi v manjših pisarnah organizirali mladinsko turistično poslo-valnico, center mladinskih organizacij in študentski ser-vis.
V razpravi je kaj kmalu postalo jasno, da mladi sicer pozdravljajo takšna prizade-vanja predsedstva občinske konference ZSMS in občin-skega odbora ZZB NOV za zagotovitev ustreznih mladin-skih prostorov, da pa vendar-le menijo, da predlagana rešitev ni najbolj sprejemlji-va. V Domu borcev in mladi-ne prav gotovo ne bo možno organizirati večine takšnih prireditev. kjer bi se mladi lahko sprostili in zabavali, prav tako pa je vprašanje, če bo takšen dom, katerega uporabnost bo iz popolnoma razumljivih razlogov omeje-na. tisto mesto, kjer se bodo mladi iz občine. predvsem pa iz Velenja, z veseljem zbirali na vsakdanji klepet. Še vedno bodo najbrž bolj privlačni
naši poprečni gostinski lokali, kjer je obnašanje lahko bolj sproščeno in spontano. Zato je bila misel, da mladi potre-bujejo predvsem prostor v katerem bodo lahko plesi in druge zabavne prireditve in ki bo .potegnil' mladino iz ulic in neustrezni lokalov prav gotovo utemeljena. Predstavnik občinskega od-bora zveze združenj borcev. ki se je udeležil okrogle mize, je sicer nakazal določeno rešitev (preureditev Erinega skladišča v krajevni skupnosti staro Velenje), vendar pa bi bila za uresničitev takšne zamisli potrebna pomoč združenega dela in vseh druž-benopolitičnih organizacij. Mladi *pa so menili, da bi marsikaj storili tudi z udarni-škim delom.
»Sredstva namenjena za pope-stritev prostega časa niso stran vržen denar«, so med drugim v razpravi menili udeleženci okro-gle mize. »Zato mi danes ne prosimo za miloščino, ampak
predlagamo pametno naložbo — naložbo v mladino.« Menili so, da je bilo prav investicij v dozo-revajočo mladino v naši občini doslej vse premalo in da zato ni čudno, če je v združenem delu toliko nezainteresiranih mladih samoupravljalcev.
»Kako bomo mladi pošteni, ustvarjalni, če pa je toliko odra-slih, ki so nam proti — vzor. Kdo proizvaja, prodaja in vleče profit od ogromne količine prodanega alkohola, kdo ima koristi od narodnozabavnega kiča, od po-sladkane, romantične in lažni up vzbujajoče zabavne glasbe, od raznih doktor romanov ... Kdo? — Tisti, ki po drugi strani pridi-gajo o treznem, ustvarjalnem in kritičnem samoupravljalcu. Ali ni to dvojna morala? Nekateri najbrž prav zato ne oklevajo novejšo poezijo in pank označiti za šund, strup — ki ga je potreb-no kritično ideološko oceniti. Najbrž zato ker ta poezija, ta glasba v nasprotju z osladkano narodno-zabavno in zabavno glasbo dokazuje, da se mladina zaveda problemov, ki so v naši družbi.« je menil eden od razpra-vljalcev in dodal: »Družbi ni
škodljivih tistih nekaj odstotkov mladincev, ki popivajo, se drogi-rajo ali kradejo (čeprav bi bilo bolje, če tega ne bi bilo), prav tako ji ni nevarnih tistih nekaj odstotkov, ki kritično razmišlja-jo, pišejo »ultraleve« pesmice in se ogrevajo za pank. Družbi pa je lahko nevarnih tistih '80 odstot-kov apatičnih ljudi, ki bodo celo življenje stali ob strani in samo gledali, kako gre vse mimo njih. In prav teh osemdeset odstotkov moramo spodbuditi k razmišlja-nju!«
Mladi so ob tej priložnosti opozorili tudi na druge težave, s katerimi se srečujejo. Menili so da delo mentorjev v šolah pogos-to ni takšno, kot bi si želeii in da se velika praznina na področju interesnih dejavnosti pokaže v srednjih šolah. Prav tako so opozorili na problem športnega udejstvovanja mladih. ki je bi-stveno okrnjeno zaradi predragih športnih objektov, menili so, da je bila narejena velika škoda z ukinitvijo pionirskega doma ter predlagali, da se z udarniškim delom uredi paviljon v parku. kjer bi v poletnih mesecih lahko pripravili vrsto zanimivih prire-
ditev. Sprejeta je bila tudi pobu-da, da se navežejo tesnejši stiki z mladinsko organizacijo v Domu učencev, kjer bi se prav talko lahko odvijale številne dejavno-sti, vključevanje mladih iz Donna učencev v razreševanje naSih skupnih problemov pa bi gotovo prineslo obojestransko korist.
Ob koncu okrogle mize je prevladalo mnenje, da 'mladi skupno z borci uredijo Dom borcev in mladine in v prostorih, ki jih bodo tamkaj pridobili, organizirajo tiste aktivnosti. ki bodo imele predvsem vzgojni in izobraževalni značaj, torej razliič-ne kulturne prireditve, predava-nja, sestanke in nekatere interes-ne dejavnosti. Ker pa s tem problem koriščenja prostega časa ne bo odpravljen, je potrebno istočasno pristopiti k iskaniju možnosti za ustrezen prostor, kjer bi lahko potekale tudi druge aktivnosti.
Na občinski konferenci ZSMS bodo sedaj izoblikovali ustrezne predloge in rešitve in to posredo-vali v obravnavo delegafom na eni prihodnjih sej zborov skup-ščine občine Velenje.
B. Zakošek
Krajani so bili veseli obiska dedka Mraza	Lojze OjsterSek
Krajevna skupnost Staro Velenje
Srečanje starejših krajanov
klepet. Vedno jih je družilo tova-rištvo in delovna vnema, s katero še danes pomagajo razreševati težave vsakodnevnega življenja njihove krajevne skupnosti. Po-udarila je. da so prav ti gradili naš današnji dan, da mladina trdno stopa po njihovih stopinjah in jim ob koncu zaželela veliko sreče in zdravja v letu 1982.
TGO Gorenje
V tej krajevni skupnosti so letos že četrtič pripravili novoletno srečanje za starejše krajane. V prostorih gasilskega doma se je zbralo zelo veliko starejših kraja-nov, prvih graditeljev novega, Titovega Velenja. Bogat kulturni spored so udeležencem pripravili učenci osnovne šole Anton Aškerc. v večernih urah pa jih je
obiskal tudi dedek Mraz. V imenu krajevne skupnosti je zbrane po-zdravila Jožica Pavlovič.
Poudarila je, daje bila njihova generacija primorana premagati številne hude preizkušnje in pre-živeti strahote obeh svetovnih vojn. Zato so danes vsi še bolj veseli, ko jih srečujejo zdrave, ko se zapletejo z njimi v prijeten
Jezikovno razsodišče (53)
Slovenščina za potne liste
A. P. iz Ljubljane nam je po-slal fotokopijo navodila, ki ga je dobil skupaj s potnim listom ko-nec letošnjega februarja. Besedi-lo se mu zdi po nepotrebnem okorno in nekam nenaravno, pa nas vprašuje, kaj je tu narobe.
Njegov občutek je bil pravilen. Navodilo ima sedem odstavkov, v njih pa se besedna zveza ,,pot-ni list" kar naprej ponavlja, po-nekod celo po večkrat. Kakor da tisti, ki je to pisal, še nikoli ni slišal, da se moramo tudi v jeziku ogibati nepotrebnega po-navljanja, tako da recimo sa-mostalnike zamenjujemo z zaim-ki ali z drugimi imeni.
Drugi, tretji in četrti odstavek navodila se glase takole: „Potni list doma in v tujini skrbno hranite. Nosite ga s seboj samo,
kadar ga potrebujete. — Potnega lista ne nosite v zunanjih žepih oblačil in ne v odprtih torbicah! Ne puščajte ga v avtomobilu! — Potni list na potovanju in v domovini ne dajte v hrambo drugi osebi."
Vse to bi se dalo lepo združiti. Prva dva stavka ostaneta, naprej pa bi se reklo: ,,Ne nosite ga v zunanjih žepih oblačil in ne v odprtih torbicah. Ne puščajte ga v avtomobilu. Na potovanju in v domovini ga ne dajajte v hram-bo drugim ljudem.
Šedanji peti odstavek bi lahko ostal, prav slab pa je spet šesti: ,,S skrbnim čuvanjem potnega lista boste preprečili krajo ali iz-gubo potnega lista, s tem pa tudi nepotrebna pota in stroške pri nabavi duplikata potnega lista."
Kar trikrat po vrsti „potni list!" Saj se da povedati lepo in razumljivo: „Na potni list dobro pazite, da vam.ga kdo ne ukrade ali da ga ne zgubite; s tem si prihranite tudi nepotrebna pota in stroške za novega.
Uradu za potne liste taka tisko-vina pač ni v čast, zato upamo, da jo bo nadomestil z boljšo.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobu-de za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javno-sti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL, Slovenije, 61000 Ljublja-na, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Števi/ka 1 (615) - 7. januarja 1982
Našikrajiin Ijudje
Krajevna skupnost Topolšica
Uresničiti referendumski program
V krajevni skupnosti To-polšica so dokaj uspešno končali naloge, ki so si jih zastavili za leto 1981. Tako so ocenili tudi na programski konferenci krajevne konfe-rence SZDL.
Ena od najpomembnejših nalog v KS je bila izvedba referenduma na katerem so potrjevali program za nasled-nje srednjeročno obdobje.
Krajani so pri izdelavi tega programa zelo zavzeto sode-lovali, teropozorili na največ-je probleme s katerimi se v KS v vsakdanjem življenju srečujejo. Najpomembnejša naloga v naslednjem srednje-ročnem obdobju bo gotovo nadaljnja ureditev krajevnih cest, saj le-te marsikateremu domačinu otežkočajo vsakda-nje delo in življenje. V pro-gramu so krajani zapisali da je potrebno obnoviti gasilni dom, izgraditi televizijski pre-tvornik in športno igrišče ter urediti še nekatere manjše krajevne probleme.
Sicer pa so v krajevni skupnosti Topolšica lani us-pešno organizirali obrambno usposabljanje. Veliko število krajanov se je udeležilo pred-avanj, ki so bila organizirana na temo SLO in DS. Krajani so se izkazali tudi pri akciji NNNP. Prav tako so uspešno
izvedli akcijo TO.
Pomembno delo, so opra-vili tudi pri evidentiranju kandidatov za bližnje volitve. V krajevni skupnosti so za

delegacije samoupravnih in-teresnih skupnosti in zbor krajevne skupnosti evidenti-rali 250 možnih kandidatov.
Kot je povedal predsednik krajevne konference SZDL Edvard Fenko, so družbeno-politične organizacije v kraju veliko pozornosti lani name-nile oživljanju dejavnosti v društvih in organizacijah. Po daljšem času jim je tako ponovno uspelo oživiti delo kulturnega društva, ki se je v zadovoljstvo občanov že us-pešno predstavilo. Spet je zaživela tudi taborniška or-gaizacija. Na področju infor-miranja, ki ga v krajevni skupnosti Topolšica skrbno razvijajo, so med drugim lani izdali tudi dve glasili, ki sojih krajani nestrpno pričakovali.
Največ pozornosti so na-menili adaptaciji gasilnega doma in prostorov krajevne skupnosti. V obnovitev so vložili okoli 1.4 milijona di-narjev ter tako z minimalnimi sredstvi uredili zelo uporabne prostore. Med pridobitve lan-skega leta sodi še izgradnja krajevnega telefonskega om-režja za 55 naročnikov. Ed-vard Fenko pravi : »Načrtov in želja za leto 1982 je veliko. Zavedamo pa se, da zaradi težke gospodarske situacije prav gotovo ne bo dovolj denarja za urejanje vseh potreb v krajevni skupnosti, seveda pa bomo storili vse, da uresničimo začrtane naloge, ki smo jih sprejeli v referen-dumskem programu.«
Na področju družbenopo-litičnega delovanja so si v krajevni skupnosti Topolšica zastavili nalogo, da organizi-rajo sekcijo za reševanje kme-čkih vprašanj in sekcijo upo-rabnikov družbenih stano-vanj. V krajevni skupnosti imajo več kot 80 kmetov za katere ugotavljajo, da med sabo niso najbolj povezani.
Združeni v sekciji pa bodo-prav gotovo laže in uspešneje sodelovali pri delu krajevne samouprave, kakor tudi širše.
Ker tudi v Topolšici hišni sveti niso zaživeli, bodo upo-rabniki družbenih stanovanj oblikovali sekcijo in tako najbrž bolje kot doslej razre-ševali svoja vprašanja.
Tudi v tem letu bodo v krajevni skupnosti namenili vso skrb nadaljnjemu razvoju društev. Pomagati bodo sku-šali jamarskemu klubu Pod-lasica, katerega aktivnost je zaradi pomanjakanja sred-stev močno okrnjena. Prav tako pa bodo skušali judo klub iz te krajevne skupnosti tesneje povezati z judo klu-bom iz Titovega Velenja. Seveda pa bodo poskrbeli za primeren razvoj vseh ostalih društev, ki že vrsto let uspeš-no delujejo v tej krajevni skupnosti.
Na koncu,« je dejal Edvard Fenko, »želim vsem kraja-
nom in občanom veliko zdravja v novem letu ter uspešno uresničevanje zasta-vljenih načrtov.«

Sprejem za upokojence
*In kaj bo z zdraviliščem, se sprašujejo krajani.
Dedek mraz v Cirkovcah
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje, je pokrovitelj pionirskega odreda ,,Toledo" na tretji velenj-ski osnovni šoli. S tem pa je tudi pokrovitelj podružnične osnovne šole v Cirkovcah. Prav s to šolo, v katero letos hodi le sedem otrok, štirje v prvi in trije v tretji razred, je Gorenje navezalo tesne stike že pred osemnajstimi leti in prav toli-kokrat je učence v tem lepem kraju obiskal dedek Mraz z darili ko-lektiva Gorenja.
Tako prisrčno, kot je vsako leto ob težko pričakovanem prihodu dedka Mraza, je bilo tudi letos.
Prav za te otroke, pa tudi še za učence četrtega razreda, ki pa že hodijo v šolo v dolino, v Škale, je tudi letos bil med dobrotami vred-nostni bon.
V zahvalo dedku Mrazu so učenci pripravili res pester spored pesmi in recitacij. Učiteljica Helena Cafuta je ob tem dejala, da je bilo potrebno kar veliko prizadevanja, preden se je vsak izmed učencev naučil svojo pesem in recitacijo.
Hinko Jerčič
čena izvozu izdelkov na kon-vertibilna tržišča. Spregovoril je tudi o razvojnih možnostih Gorenja, in seveda razvojne možnosti ob nadaljnjih pri-zadevanjih za še večji izvozu leta 1982.
Nekdanji sodelavci so si nato ogledali proizvodnjo hladilnikov in štedilnikov.
To pa je tudi pomembno, kajti otroci z oddaljenih kmetij so že si-cer prikrajšani za marsikaj, novo-letni nastop pa jim zato pomeni še mnogo več.
Upokojenci med srečanjem.
Tovarniška konferenca osnovnih organizacij sindika-ta TGO Gorenje je tudi ob letošnjem prelomu leta pova-bila v tovarno svoje nekdanje sodelavce.
Okrog osemdeset upoko-jencev Gorenja, kar je dobra polovica vseh, se je pred izte-kom dela v proizvodnih to-
zdih velenjskega Gorenja zbrala na že kar tradicional-nem novoletnem srečanju. Gostom je na srečanju spre-govoril član poslovodnega odbora za razvojno tehnične zadeve Peter Krepel. Nekda-njim delavcem Gorenja je predvsem pojasnil prizade-vanja Gorenja v letu 1981, ki so bila v največji meri posve-
Prireditev v šoli je pomemben dogodek za Cirkovce in zato ga tu-di starejši dostojno proslavijo, kot se ob novem letu spodobi!
Hinko Jerčič
Dedek Mraz med cirkovškimi otroci
Zanimivosti
Števi/ka 1 (615) - 7. januarja 1982
Mi pa nismo se uktonili (5)
Piše: Franc Pistotnik
Pot in vrnitev iz Mauthausna
NajveC trupel je bilo vsako jut-ro ob električni žici, ki je bila napeljana ob bloku 15. To je bil židovski blok, zato so bila tu trupla v glavnem iz bloka 15.
Zaradi terorja, ki so ga pripad-niki SS in taboriščna uprava izvajali v tem bloku, je vladal sadizem brez primere. Ne vem, je kakSen taboriSCnik, to preži-vel. Posamezniki so zato obupali in se sami metali na električno žico ter si tako prihranili nadalj-no mučenje.
Olavni vzrok epidemije tifusa je bila okužena voda. Kljub te-mu, da so nas starejši taboriščni-ki opozarjali, da ne smemo piti vode, se marsikdo ni mogel premagati... Pitje vode nam je odsvetovala celo uprava tabori-šča.
Nekateri so si tifus zdravili ta-ko, da so uživali zdrobljene koŠčke oglja pomešanega z vodo. Toda to ni dosti pomagalo. Malo-kateremu se je posrečilo, da je za-radi tifusa ali drugega obolenja prišel v taboriščni revir, kot smo imenovali taboriščno bolnico.
Marsikdo si je s tem samo skrajšal pot v krematorij, le redki pa so se za silo pozdravili. Naj-bolj zdržljivi in odporni so bili interniranci bivši udeleženci špan-ske državljanske vojne. Privilegi-rancev med temi ljudmi ni bilo. Med njima je bila sloga in tovari-štvo posnemanja vredno.
Spomnim se dveh Slovencev, ki sta bila udeleženca španske vojne. Nosila sta trikotnik s špan-sko oznako. Od teh dveh špancev — Slovencev mi je ostal najbolj v spominu Ciril. V taborišču je bil zaposlen kot električar. On in njegov tovariš sta bila, čeprav pod špansko oznako, prva Jugo-slovana v taborišču Mauthausen. Ciril je bil iz Vevč pri Ljubljani. Kot ižkušen in po stažu star tabo-riščnik, nas je kot novince opo-zarjal, kako se je treba varovati provokatorjev, ki so bili vsepo-vsod v taboriščih. To je bilo za večino nas, ki smo bili brez revo-lucionarnih izkušenj, zelo dobrodošel nasvet.
Zemeljska dela na že omenje-nem gradbišču nad Donavo so se bližala h koncu. Pred pričetkom zidarskih del je bilo potrebno zgraditi utrjeno cesto za dovoz materijala. Tudi ta dela smo opravljali ročno, brez vsake mehanizacije. Po predhodnih de-lih smo pričeli z utrjevanjem ce-stišča. V ta namen so privlekli ogromen valjar. Ta valjar je vlek-lo 30 do 40 mož. Ko smo uspeli to gmoto iz železa in betona na ravni cesti premakniti, je še kar šlo. To-da večji del ceste je bil klanec, na klancu pa je bilo zelo težko pre-makniti valjar. Vendar valjar se je moral vrteti. Zato so poskrbeli kapoji. Ko po nekaj poskusih ni šlo tako, kot bi moralo, smo že
vedeli kaj bo. Na vsako stran va-ljarjev so se postavili trije ali štir-je kapoji s toporišči v rokah. Ob vpitju in udarjanju po naših hrbtih smo s skrajnimi močmi va-ljar le premaknili. Pretepanje se je ponavljalo ob vsaki zaustavitvi valjarja.
Mnogo lažje je bilo vleči 'manj-ši valjar. Ta se je uporabljal za utrjevanje pločnika. Tu sva bila vprežena samo dva moža. Kmalu sva s tovarišem Adijem Jevšni-kom ugotovila, da imal pri vleče-nju tega valjarja še najbolj mir.
Če je bil v bližini kapo sva mo-rala stopiti malo hitreje, če ga ni bilo pa lepo počasi, samo, da se je valjar počasi premikal. Pri tem delu sva lahko nemotoma politi-zirala in se pogovarjala. Teme za pogovor pa v taborišču tako nikoli ni zmanjkalo.
Ce si se hotel kolikor toliko te-lesno ohraniti, si moral delati tudi z očmi. Vedno si moral oprezati, kje je kapo, ali gleda proti tebi, ali drugam. Vsak njegov pogled mimo tebe je bilo treba izkoristiti za kratek oddih. Pri tem so bili španci pravi mojstri. V posnema-nju tega sva bila z Adijem kar dobra učenca. Toda kljub najini budnosti ni šlo vedno vse gladko. Važno je bilo, da naju pri tem ni zalotil Sultan, kljub temu, da nisva bila neposredno pod njego-vo komando.
2e čez mesec dni po prihodu v taborišče se je pokazalo, da so fantje, ki na delu niso upali sabo-tirati in se v takšnem položaju ni-so znašli, pričeli vidno pešati. Zaradi neizkušenosti mi še na mi-sel ni prišlo, da mora biti človek, ki je samo številka, še provokator in ovaduh. Nisem si zapomnil opozorila španskega borca tova-riša Cirila. To sva občutila na svoji koži z mariborskim dijakom srednje šole Bojanom Pupisom.
Nosila sva na nosilih pesek od mesta, do kamor ga je pripeljal tovornjak, do bližnje 100 metrov oddaljene stavbe. Nosila nama je nalagal mož, po rodu Poljak. Go-voril je samo nemško, zato sva njegovo narodno pripadnost spo-znala po prišitem trikotniku. Medtem ko je on nalagal, sva mi-dva samo gledah, kje je kapo.
Ker je bil mož z nalaganjem prej gotov kot sva midva zagledala ka-poja, sva svoje opazovanje nada-ljevala. Začel naju je priganjati po nemško, češ naj nosila s pe-skom odneseva. Nama pa se ni nikamor mudilo, kajti vsaka mi-nuta oddiha je bila dragocena. S svojim obotavljanjem sva mu da-la vedeti, da bi se tudi on lahko malo oddahnil. Ker njegovega priganjanja le ni bilo konec, me je ujezilo, zato sem ga v svojem malo prostaškem žargonu nekam poslal.
(Dalje prihodnjič)
Ja ... z ženo sva se odločila. Enostavno začela sva in vztrajala do konca. Karse dela tiče—precej sva sama delala, nekaj so nama pomagali tudi znanci pa prijatelji. Pri denarju je bilo malo težje. Namensko sva varčevala že precej časa pred gradnjo. Poleg kreditov od delovne organizacije sva dobila še dolgoročne kredite od banke.
Pri reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite:
če namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom,
z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz,
s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev.
Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe.
Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v naši enoti temeljne banke združene v Ljubljansko banko-združeno banko.

Ijubljanska banka
Glede smrti živa duša ne ve, ali
ni nemara največja sreča, ki more doleteti človeka; in vendar se je svet boji, kot da bi natanko vedel, da je vseh nesreč največje zlo.
L. GAGERIN
Ljubezen zajema vse, tudi smrt.
I. BERGMAN
Spomin na radost ne prenese sreče znova
A. GIDE
Up in strah prebivata skupaj v srcih človeških. "TEOGNIS
Živeti več kot štirideset let je ne-spodobno. nizkotno, nemnralno
F. M. DOSTOJEVSKI
MARJAN BREGAR
IL.IR
29. Udurik je gorel od nestrpnosti govčevo zapestje je stiskal do bolečin.
Piperon se je izvii, sklonil naprej, prav do premičevega ušesa. Govoril je hlastno: »V nekaj dneh bo skozi te kraje potovala velika armada. "Najmočnejša na svetu, gospod! Rim-ska!«
Piperon je dvignil obrvi. Počakal je na učinek svojih besed.
Nato je nadaljeval:
»Poznam vojskovodjo te armade. Gaj Vasilij. Velik, plemenit gospod. Naklonjen je tej deželi in prepričan sem, da bo imel vse razumevanje za težave mladega keltskega plemiča. Toliko bolj, ker želi videti na prestolu Ijudi, ki so Rimu vdani. Mislim, da ne bo niti za hip okleval, če bo treba semkaj na Gradišče poslati četico legionarjev, da brez hrupa — recimo ponoči — urede zadeve z nasledstvom. Da pospravijo z vsemi.
»Tako, seveda, da ne bo padla senca suma na vas, gospod!« je zvišal glas Piperon.
Udurik je z odprtimi usti lovil trgovčeve besede in Piperon je vešče »zadrgnil vrečo!«
»Mislim, da nimava kaj cincati!« je dejal na kratko.» Ko bo Gaj tu, stopim k njemu in mu razložim zadevo. Bodite torej pripravljeni! Gaj bo poslal v Gradišče zanešljivega človeka, da se podrobneje pomenita... «
Udurik je stal brez glašu sredi dvorišča. Preveč nenadejano je prišlo in pregloboko je seglo vanj, kar je razgrnil predenj lokavi tr-
govec!
Piperon pa je pospravljal svojo robo, kot da se ni nič zgodilo.
»Na svidenje, visoki gospod!« se je po-slednjič priklonil.
»O, ogrlico pa kar obdržite! Ne, nič ne stane, za vas... «
Rudarski šolski center Velenje
Števi/ka 1 (615) — 7. januarja 1982	k de/ovnih organizacij
Od kurnikov do Farmina
Decembra lani je 20 orga-nizacij združenega dela iz različnih krajev Jugoslavije podpisalo samoupravni spo-razum o ustanovitvi poslovne skupnosti Farmin. S podpi-som akta je zaživela poslovna skupnost, ki domačemu in tujim tržiščem ponuja celovit program za proizvodnjo hra-ne, obenem pa so zaokrožena tudi nekajletna prizadevanja Rudarskega šolskega centra, da se z lastno tehnologijo pri proizvodnji hrane uveljavi na domačem trgu.
V »farmski« program so se na Rudarskem šolskem cen-tru vključili v letu 1970, ko so pričeli izdelovati, orodja za tehnološko opremo v peru-tninarstvu. Že nekaj let prej pa so pričeli izdelovati kletke za vzrejo piščencev in določeno opremo/.a vzrejosvinj.Zaradi razvoja drugih programov, ki so jih takrat načrtovali na Rudarskem šolskem centru in zaradi premajhnih potreb, ki so se kazale na domačem trgu,
tovrstne proizvodnje niso razvijali v večji meri. T<xla že v nekaj letih se je položaj po-vsem spremenil. Naenkrat je na tem področju nastalo veli-ko povpraševanje in na Ru-darskem šolskem ccntru so se adločili, da program oživijo.
Začeli so izdelovati opremo za perutninarske farme za vzrejo brojlcrjev po sodobni tehnologiji, ki so z avtomati-zacijo zadovoljile potrebe naših kupcev. Kmalu pa se je pokazalo, da lahko uspešno nastopajo na trgu le s celovito ponudbo, ki poleg vzgoje brojlerjev zajema tudi vzgojo njihovih staršev in starih staršev ter kokoši nesnic. Ker te tehnologije takrat še niso v celoti obvladali, so se povezali z beljgijsko tvrdko ter sklenili kooperacijsko pogodbo za iz-delavo valilnikov. Ker so na-stale težave pri uvozu, so morali proizvodnjo valilnikov predčasno osvojiti. To jim je tudi uspelo in sedaj proiz-vodnja teh valilnikov že teče v tozdu Serijska proizvodnja. S tem so naredili velik korak na področju razvoja, skupnosti pa prihranili pomembne de-vize, ki so jih kupci doslej odštevali za uvožene valilni-ke.
Pomemben uspeh, ki so dosegli v lanskem letu je prav gotovo osvojitev tehnologije za proizvodnjo konzumnih jajc. Prvo takšno farmo so zgradili v Šentjurju pri Celju. F.arma je zgrajena po najso-dobnejši ameriški tehnologiji. Za te farme smo doslej vso opremo uvažali, sedaj pa jo proizvajajo v R§C, Alposu Sentjur in Žični Celje.
Z razširitvijo programov in izgradnjo objektov na ključ je seveda tudi odgovornost močno porasla, saj Rudarski
šolski center oziroma njegova delovna organizacija Inženi-ring kot nosilec te proizvod-nje odgovarja za tehnološko celoto in funkcionalnost ob-jektov. Prav skrb za kvalitetno delovanje zgrajenih objektov in želja, da ne bi zaostajali za znanstvenimi dosežki drugih proizvajalcev, jih je vodila k sodelovanju z znanstvenimi institucijami po Jugoslaviji, kot so zagrebška veterinarska fakulteta, agronomska fakul-teta Novi Sad, veterinarska fakulteta Beograd, veterinar-ska fakulteta Sarajevo in se-veda biotehniška in veteri-narska fakulteta v Ljubljani.
SODELOVANJE IZOBLI-KOVALO POSLOVNO SKUPNOST
Že pred tremi leti se je po-kazalo, da proizvodni tozdi Ruđarskega šolskega centra ne bodo zmogli sami v celoti uresničiti zastavljenih načr-tov, zato je prišlo do povezo-vanja z drugimi organizacija-mi združenega dela, ki so že-lele sodelovati pri razvoju programa. Tako je nastalo širše sodelovanje z različnimi delovnimi organizacijami, med katerimi naj omenimo Vegrad Velenje, Ingrad Celje, Konstruktor Maribor, Alpos Šentjur, Emo Celje, Gradbe-no obrtna zadruga Velenje Žična Celje in drugi. Na osnovi tega sodelovanja je, povsem neprisiljeno, nastala poslovna skupnost.
16. decembra lani je bila ustanovna seja skupščine skupnosti in takrat je samo-upravni sporazum podpisalo 15 organizacij združenega dela iz različnih kraj6v Jugo-slavije. 5 organizacij združe-nega dela pa je sporazum podpisalo kasneje. Predvide-no pa je, da bo sporazum podpisalo še okrog 10 orga-nizacij združenega dela.
Anton Pečovnik, v. d. predsednika kolektivnega poslovodnega organa Farmin pravi: »Na področju perutni-narskega programa, to je vzreje brojlerjev, staršev, sta-rih staršev, kokoši nesnic, puranov, gosi in fazanov smo dosegli precejšnje uspehe in zavidljivo znanje. Naše farme so v Jugoslaviji zelo upošte-vane. Seveda pa se s tem ne smemo zadovoljiti, zato tudi načrtujemo nove razvojne korake. Tako v letošnjem letu načrtujemo nadaljnji razvoj tehnologije vzreje divjadi. Poleg fazanov bomo pričeli s farmsko vzgojo kuncev, po-memben pa je tudi program prašičereje. Postavili smo že farmo za prašiče v Senkovcu v Podravini, vendar pa želimo še izpopolniti obstoječo teh-nologijo, tako da bomo iz-boljšali sistem krmljenja ob enakiporabi energije. Enaod
izredno pomembnih nalog, ki smo si jih zastavili za letošnje leto, je tudi osvojitev tehno-logije klavnic«.
VELIKIIZVOZNI NAČRTI
Delovna organizacija Inže-niring bo v letošnjem letu ^redvidoma ustvarila 2 mili-jardi 740 milijonov prihodka. Seveda bo to uresničljivo le ob zavzetosti vseh podpisnikov samoupravnega sporazuma ter ob razrešitvi zastavljenih razvojnih nalog. Ker pa so trenutno potrebe po tovrstnih objektih v Jugoslaviji pre-cejšnje, bo morda plan ob koncu leta tudi presežen, po-sebno še, ker je delovna or-ganizacija Inženiring že na-vezala stike s številnimi deže-lami v razvoju za prodajo ce-lotnih projektov. Podpisani sta že tudi dve pogodbi, ena skupno s Hmezadom za Ni-gerijo in druga z Iranom. ki pa je zaradi vojne z Irakom tre-nutno neuresničljiva.
»Prav pri izvozu se moramo zavedati,« pravi Anton Pečo-vnik, »da bomo uspešni le, če bomo lahko zagotovili zados-tno proizvodnjo in če bomo lahko ponudili celotne pro-jekte.«
Prav na osnovi izvoznih načrtov naj bi ob koncu sred-njeročnega obdobja delovna organizacija Inženiring dose-gla 12 milijard in pol celo-tnega prihodka. Člani poslo-vne skupnosti Farmin se na-mreč zavedajo, da bo ob tak-šnem razvoju na domačem trgu vedno manj povpraševa-nja in zato želijo najkasneje v treh letih polovico svojih zmogljivosti prenesti na tuja tržišča. Prav tu pa bo celoten nastop še kako pomemben, saj bodo združeni tudi kredi-tni potenciali, ki so tako po-membni za realizacijo večjih projektov.
Sicer pa naj bi bil načrto-vani prihodek dosežen le z omenjenimi programi proiz-vodnje prehrane. Dejavnost naj bi se namreč še razširila na področje govedoreje in ovče-reje, za katero je predvsem zanimanje v Makedoniji in Dalmaciji, in kjer je Inženi-ring že ponudil projekt kom-biniranih hlevov za vzgojo brojlerjev in ovac.
Kako konkurenčen je z lastno tehnologijo na doma-čem trgu Rudarski šolski center dokazuje podatek, da je bilo konec leta 1980 po tej tehnologiji proizvedeno 28 odstotkov perutninskega mesa, konec lanskega leta pa že več kot 50 odstotkov. V tem času je bilo s to tehnologijo opremljeno 450 objektov ter zgrajenih 90 novih farm.
»Tak način- pridobivanja hrane, kot ga poznamo da-nes«, pravi Anton Pečovnik, »je cenejši, predvsem pa hi-
Tehnologija, ki so jo razvili v RŠC, omogoča večje pridobivanje hrane
V takem objektu je okoli 15.000 brojlerjev
trejši. Ob nekdanji vzreji bi se 'srečali s pomanjkanjem mesa. S sedanjo tehnologijo npr. proizvodnje brojlerskega mesa (pri porabi hrane 2, lOkg za kilogram mesa) pa se brojler v 53 dneh odebeli od I kg na 2,20 kg. Če računamo, da ima standardna farma v Jugoslaviji 12 objektov in da je v vsakem objektu običajno 15 tisoč brojlerjev, potem takšna farma letno v petih ci-klusih proizvede okoli 2 mili-jona kilogramov mesa. Zaradi izvoza pa ga kljub velikim proizvodnim zmogljivostim doma pogosto zmanjka. Veli-ko zanimanje v svetu je tudi za konzumna jajca. Trenutno so največji proizvajalci v Make-doniji, Agrokoka iz Zagreba
in Šentjur pri Celju. Zagoto-vljena proizvodnja pa ven-darle komaj- zadošča za po-trebe domačega trga. Tovrs-tno proizvodnjo bi bilo po-trebno naglo povečati. Sedaj proizvedemo v Jugoslaviji 160 jajc na prebivalca letno. Re-alna poraba bi bila nekako 260 jajc. To pomeni, da za-enkrat manjka 100 jajc na prebivalca. Viški pa bi potem lahko bili namenjeni za izvoz.
Podobno je tudi pri proiz-vodnji perutninarskega mesa. V razvitih deželah dosegajo proizvodnjo okrog 20 kilo-gramov na.prebivalca, v Slo-veniji proizvedemo sicer 36 kilogramov tega mesa na prebivalca, vendar pa je ce-lotna jugoslovanske proiz-
Sodobna farma ob morju
vodnja komaj 10 kilogramov na prebivalca. Cilj je, da bi v Jugoslaviji do konca srednje-ročnega obdobja dosegli pro-izvodnjo 18 kilogramov na prebivalca. Podobno je tudi s puranjim mesom, kjer smo do pred kratkim dosegli proiz-vodnjo le 25 dekagramov tega mesa na prebivalca, z izgrad-njo novih farm pa ga bomo kmalu 2 kilograma.
Prizadevanja delovne or-ganizacije Inženiring pa so usmerjena tudi k zagotovitvi cenejših virov energije za de-lovanje farm. Ivč Kotnik, v. d. direktor delovne organizacije Inženiring pravi, da so po-skusno že postaivli napravi za proizvodnjo bioplina (prede-iava gnoja v plin), katerih uporaba bi močno pocenila proizvodnjo mesa. Trenutno stoji takšna naprava ob hlevu na Turnu. drugo pa razisku-jejo na biotehnični fakulteti v Ljubljani. Še letos naj bi tak-šno napravo postavili na eni od farm v Jugoslaviji. Že sedaj imajo zanjo skoraj štirideset kupcev.
Ssedanjotehnologijo lahko izkoristijo okoli 50 odstotkov biomase. računajo pa. da bi ta izkoristek lahko še povečali za približno 20 odstotkov. Na-prava bi se amortizirala v pe-tih letih. potem pa bi bila proizvodnja energije pravza-prav zastonj.
Načrtov je lorej veliko, vendar so. če se bodo uresni-čila izvozna prizadevanja. povsem realno žastavljeni. V teh načrtih pa bodo imele.^e-lik delež tudi različne delovne. organizacije iz občine Vele-nje. ki so se povezale v poslo-vno skupnost Farmin.
B. Zakošek
10i\5
Odtuintam
Števi/ka 1 (615) - 7. januarja 1982
Delavsko prosvetno društvo „Svoboda" Pesje
Premalo zanimanja pri starejših
občanih
V krajevni skupnosti Pesje že več let aktivno deluje delavsko prosvetno društvo Svoboda. Kljub uspehom, ki jih je društvo doseglo v teh letih pa vodstvo ni povsem zadovoljno s sedanjim delom in aktivnostjo, saj ugotavljajo, da bi morali svojo dejavnost še povečati in razširiti. Predvsem želijo v svoje vrste vključiti več krajanov, zlasti starejših, saj je njihovo zanimanje za to vrsto dejavnosti vse prej kot zadovoljivo.
Tudi povezovanje z enakimi, oziroma z drugimi društvi bodo še razširili; čeprav, kot nam je pove-dal v pogovoru predsednik DPD Svoboda MARJAN KOLENC, je to že doslej zelo dobro. Sicer pa je predsednik o dejavnosti in načrtih menil naslednje: „Pred leti je bilo naše društvo, v katerega je bilo vključenih veliko mladih, ki so bili voljni delati in širiti kulturno po-slanstvo v naši krajevni skupnosti, zelo delavno. V zadnjih letih pa je precej teh mladih odšlo iz kraja, k vojakom, oziroma drugam v šole, tako, da je trenutno ostalo le 15 mladih, ki se sedaj aktivno ukva-rjajo s to dejavnostjo. Ker jih je premalo, da bi svoje delo razširili na druge aktivnosti, so se omejili le na recitacije. Skupina sodeluje na vseh pomembnejših prireditvah, ki jih organiziramo v našem kraju, poleg tega pa so si organizirali pet-kove kulturne večere, na katerih se
pogovorijo o najnovejših literarnih dosežkih doma in po svetu. Vodja omenjene skupine je Zlata Zevnik, profesorica na Ravnah na Ko-
Kljnb vsemu pa z zafetim defom ne bomo prenehali, meni Marjan Kolenc
roškem. Vsak petek pa se z rtame-nom, da se stik z mladimi ne pretr-ga, vrača v domači kraj.
Vse bolj ugotavljamo, da bo na-še delo uspešnejše, če se bomo povezovali tudi z drugimi tovrstni-mi dejavniki. Tako smo se poveza-li s šoštanjskim društvom z željo, da v^odoče z njimi tesneje sodelu-
jemo in se tako vključimo v skup-, no pripravo kulturnh programov. Kar nas najbolj tare pri našem delu je to, da je za tovrstno dejav-nost premalo zanimanja pri kraja-nih samih, predvsem pri starejših. Zato smo se tega vprašanja; kako vključiti v naše vrste čim več obča-nov, lotili z vso resnostjo. Na zadnji občni zbor DPD Svoboda smo povabili vse krajane in jih povabili k sodelovanju, vendar je bil odziv zelo slab. Kljub vsemu pa z začetim delom ne bomo preneha-li, saj menimo, da je to dejavnost potrebno ohraniti, poživiti in jo negovati. To pa je mogoče tudi zato, ker nimamo prostorskih in ne denarnih težav. Klubski prosto-ri so za sedaj zasedeni le ob petkih. Imamo tudi zelo lepo in bogato založeno knjižnico, katero upra-vlja društvo prijateljev mladine.
Sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami in osta-limi dejavniki v kraju in izven nje-ga je vzorno. Pri vseh imamo veli-ko razumevanje', deležni pa smo tudi finančne in moralne pomoči. V prihodnje si želimo še tesneje povezati s kulturno skupnostjo Velenja kakor tudi z ostalimi društvi ter organizacijami v občini. Prepričani smo namreč, da bomo le tako povezani in enotni lahko v prihodnje dosegali željene in ka-kovoštne uspehe."
Bogdan Mugerle
Prejeli smo
Omrtvičeni Šoštanj
Star slovenski pregovor ,,da v španoviji še pes . . . ." bi lahko vzel za vodilo razmišljanja o lepem družabnem običaju, ko so se tudi Soštanjčani vsako leto poslavljali od starega leta in se veselili nove-ga.
Letos pa se je zgodilo prvič, da mesto Soštanj ni zmoglo niti enega organizatorja, ki bi pripravil tra-dicionalno silvestrovanje. Dokler je bilo v Šoštanju še samostojno gostinsko podjetje Kajuhov dom, je bilo še vse v redu, ko pa se je le-ta s svojimi goštišči združil z gostinstvom Velenje, je v vseh teh družbenih lokalih pa tudi v Kajuhovem domu prenehalo vsakoletno silvestrovanje. Tako je Šoštanj verjetno edino mesto in večji industrijski kraj, ki ni imel te vsakoletne prireditve. Sicer pa ne smem biti preveč kritičen, saj je malo izven mesta privatna gostilna Eve Eržen, ki je znala izkoristiti noč, v kateri se da verjetno tudi kaj zaslužiti. Prepričan sem, da bi tudi zakonca Eržen vsaj glede zaslužka mirne duše lahko to noč zaprla lokal in se odpravila silve-strovat kam drugam — vendar te-ga zaradi svojih gostov nista stori-la.
Ni moj namen obtoževati velenjskih gostincev, ker vem, da
bodo našli dovolj izgovorov, češ, da se to v Šoštanju več ne izplača. Ob tem pa naj zapišem, da so bile nekoč v slabših časih na silvestrsko noč odprte vse šoštanjske gostilne, ki jih je bilo nekaj nad 30, ter trije hoteli, in nihče od lastnikov ni to-žil, da se mu to ne izplača. Poleg tega je bilo vedno zelo veselo sil-vestrovanje v sokolskem domu, ki se je po vojni vrsto let nadaljevalo še v preimenovanem domu Par-tizan. Bila pa so silvestrovanja še v Slomškovem domu, v elektrarniški menzi pa tudi v sindikalni dvorani tovarne usnja, kjfcr so delavci pričakovali novo leto. Res, čudno, kam pelje vsa ta nedružabnost in
nezainteresiranost tistih, ki bi morali imeti take stvari poklicno na skrbi. še dobro, da obstoja gasilsko društvo, ki poleti tu in tam organizira kakšno veselico in da je Kulturni center Velenje za le-to 1982 zagotovil Šoštanjčanom dve kulturni prireditvi.
Naj zopet zaživi skrb za družab-no življenje v Šoštanju, ki je bilo nekoč mnogo bolj razširjeno in vedro kot pa je to dandanašnji čas, ko bi morala različna medčloveška zbiižanja v tem egoističnem svetu odigrati še kako pozitivno vlogo — saj se med seboj skoraj več ne poz-namo.
V. K.
RUDARSKI ŠOLSKI CEN-TER VELENJE TITOVO VELENJE
Kadrovsko-socialni sektor
Po sklepu Komisije za delov-na razmerja TOZD Rudarski praktični pouk
OBJAVUAMO
prosta dela oziroma naloge
—	NADZORNIK V PESKO-KOPU v TOZD RPP
Za opravljanje prostih del ozi-roma nalog se zahteva:
—	končana srednja tehnična šola in opravljen strokovni izpit iz rudarske tehnične stroke
—	poskusno delo
Prošnje z dokazili o izpolnje-vanju zahtev je nasloviti v roku 15 dni od dneva oglasa na naslov: RŠC Velenje, Ka-drovsko-socialna služba, Pre-žihova 3, Titovo Velenje. Kandidate vabimo tudi na epebni pogovor.
Samoupravna stanovanjska skupnnost občine Velenje, Samo-upravna komunalna skupnost občine Velenje, Samoupravna stavbno zemljiška skupnost občine Velenje, Kmetijsko zemlji-ška skupnost občine Velenje in Temeljna vodna skupnost občine Velenje na podlagi 10. člena samoupravnega spora-zuma o ustanovitvi in osnovnih načelih organizacije in delo-vanja skupnih služb — komisija za imenovanje
RAZPISUJE dela in naloge
VODJE DSSS SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI IN KME-TIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI OBClNE VELENJE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Velenje, mora kandi-dat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko ali višješolsko strokovno izobrazbo;
—	4 leta delovnih izkušenj;
—	da je družbenopolitično aktiven.
Mandatna doba traja 4 leta od dneva nastopa dela.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih del in nalog, naj pošljejo v zaprti kuverti ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DSSS SIS gospodarskih dejavnosti in Kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje, Šaleška 19/a v Titovem Velenju z oznako „komisija za imenovanje".
Kandidate bomo v 10 dneh po izbiri obvestili o izidu razpisa.
»NAŠ ČAS« glasilo SZDL izdaja Center za informacije. propagando in založništvo Velenje p. o. Titovo Velenje cesta Františka Foita 10.
»NAS ČAS« je bil ustaitovljen I maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »SALE-ŠKI RUDAR«. kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipov-šek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (Odgovorni urednik), Bogd&n Mugerle. Janez Plesrtik. Tatjana PodgorSek. Boris Zakošek in Mira Zako.šek (novinarji).
Izhaja ob ćetrtkih.
UredniJtvo in uprava. Titovo Velenje. cesta Františka Foita 10. telefon (063 ) 850-087 in 850-316 in 850-317. Bi'zojavni naslov: Informa-tivni center Velenje.
Cena posameznega i/voda je 8 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev).
2iro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava. tisk in odpre-ma: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in foto-grafij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije. številka 421-1/72 z dne. 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
viii'^'iiVt"'. vv^vvivvi: ivv.vi v* v-ivvvv.fc
Mali oglasi
GARAŽO V BEVCAH ALI OKOLICI VZAMEM V NA-JEM. Šturm. Vrnjačke Banje 7. ali telefon 851-720, dopoldne.
UGODNO PRODAM HLA-DILNO SKRINJO »GORE-NJE«. Naslov v uredništvu.
PRODAM KOMPREŠOR ZA AVTOLIČARSTVO. Cena po dogovoru. Jože Škrlin. Laze 16, Titovo Velenje.
PRODAM AVTO W 19731etnik, registriran do avgusta 1982. Ma-rija Podlesnik, Titova 10. Titovo Velenje.
PRODAM DVA PRAŠIČA okrog 130kg. Slavka Urleb, Paška vas 3 ali na telefon 884-082.
UGODNOPRODAM DOBRO OHRANJENO LADO 1200 cm\ letnik 1979, nekaramboli-ran. Inf. Dežman. Koroška 8c, Titovo Velenje ali po telefonu 850-964.
PSIČKA MAJHNE RASTI IN KRATKE DLAKEPODARIM LJUBITELJU ŽIVALI, po mo-žnosti naj ima hišo in vrt. Lazar Dajič, Cesta VI/VIII, Titovo Ve-lenje.
ZASTAVO 101 temno zelene barve, ktnik 1977, registriran do 1. 6. 1982. nikoli karamboliran.
prvi lastnik. Informacije po tele-fonu 850-466. Marinšek. Cesta IV/4, Titovo Velenje. BARVNI TV GORENJE PRO-DAM za 18000 din. Inf. 852-280. PRODAM SEDEŽNO GARNI-TURO (kavč-postelja in dva fo-telja). Telefon, popoldne, 851-854.
OBVEŠČAM OBČANE, da opravljam usluge s področja vaijenja plemenitih jekel, sive litine, barvnih kovin in meta-lizacije izrabljenih osi. TO-REJ, Cesta 111/22. telefon 850-631.
V ŠENTILJU praznuje AN-TON JELEN svoj tričetrtsto-letni jubilej. Ob zdravju in sreči mu želi vse najboljše Jože Jelen-Klemšetov.
Trgovska delovna organizacija SAVINJA IMOZIRJE
Na podlagi 13. alineje člena statuta Trgovske delovne organi-zacije „Savinja" Mozirje in po sklepu seje z dne 23. 12. 1981, delavski svet deiovne organizacije
RAZPISUJE
dela in naloge
V0DJE „ENGR0" SLUŽBE
s štiriletno mandatno dobo
Poleg splošnih pogojev družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Mozirje, hnora kandidat izpolnjevati še nasled-nje zahteve:
—	da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercial-ne smeri (VI izobrazbena skupina);
—	da ima 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah;	-
—	da nima prepovedi za opravljanje del in nalog, ki so vezane na razpolaganje z družbenimi sredstvi;
—	da je moralno-politično neoporečen in ima aktiven odnos do samoupravljanja;
—	da ima vozniški izpit za voznika B kategorije.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev in zahtev naj pošljejo kandidati v roku 15 dni od dneva objave, na Trgovsko delovno organizacijo Savinja Mozirje. Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s poskusnim delom 3 mesece. 0 rezultatu prijave na razpis bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po preteku roka objave.
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJSl CENI KOT PREJSNJA LETA!
S prodajo deviz do kredita
Temeljne banke, združene v Ljubljansko banko, so pripravile za svoje varčevalce ugodne kredite na osnovi vezave dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviznih sredstev. Krediti se lahko uporabljajo za vse namene, razen za tiste, ki se ne smejo odobravati po Uredbi o splošnih pogojih za potrošniške kredite. Občani lahko porabijo kredite z virmanom na podlagi ustrezne dokumentacije ali s prenosom na hranilne knjižice ali tekoče račune.
Vse dodatne informacije so vam na voljo v enotah temeljnib bank Ljubljanske banke.
/O hitreje do cilja
» .i Jr

Števi/ka 1 (615) - 7 januarja 1982
Vaš obveščeva/ec
IN*11
Koledar
Četrtek, 7. januaija — ZDRAV
KO
Petek, 8. januarja — M AKS Sobota, 9. januarja — JULE Nedelja, 10. januarja — VILKO Ponedeljek, 11. januarja —
GREGA
Torek, 12. januarja — TANJA Sreda, 13. januarja — VERONI KA
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE NEM DOMU TITOVO VELE NJE
Petek, 8. januarja dr. Lešni-kova (dnevna). dr. Prenc (nočni)
Sobota, 9. januarja — dr. Zu-
pančič (dežurni), dr. Vrečkova (notranje dežurna)
SAMOUPRAVNA INTERESNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE 0DB0R ZA SUBVENCIONIRANJE STANARIN
Na podlagi 12. člena pravilnika o delni nadomestitvi stanarin (Uradni vestnik občine Velenje št. 4/80, št. 5/81) ter na pod-lagi sklepa odbora za subvencioniranje stanarin z dne 25. 12. 1981
RAZPISUJEMO
NATEČAJ
ZA PRIDOBITEV DELNE NADOMESTITVE STANARINE ZA LETO 1982
Razpisni pogoji	_
Ad. 1
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nado-mestitve ekonomske stanarine pod sledečimi pogoji:
—	če njegovo gospodinjstvo uporablja stanovanje, ki je po veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do 160 točk in ki po površini ne presega naslednjega normativa:
za 1 družinskega člana do 32 kv. m uporabne površine; za 2 družinska člana do 45 kv. m uporabne površine; za 3 družlnske člane do 58 kv. m uporabne površine; za 4 družinske člane do 70 kv. m uporabne površine.
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se pripadajoča stanovanjska površina poveča do 15 kv. m. Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 5 %.
—	če je višina letnega dokazljivega dohodka gospodinjstva (DDG) glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v tabeli znosnih izdatkov za stanarino, ki je sestavni del pravilnika o delni nadomestitvi stanarin.
Ne glede na prvo in drugo alinejo te točke ne pripada imet-niku stanovanjske pravice nadomestitev stanarine v naslednjih primerih:
—	če imetnik stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem;
—	če imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinj-stva uporablja del stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti;
—	če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinj-stva lastnik vseljivega stanovanja-
—	če imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinj-stva gradi stanovanjsko ali počitniško hišo oziroma je last-. nik stanovanjske ali počitniške hiše;	(
—	če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinj-stva sposoben za delo, pa kljub možnosti za zaposlitev ni v delovnem razmerju.
Ad. 2
K zahtevi za delno nadomestitev stanarine je potrebno prilo-žiti:
—	potrdilo o letnem dokazljivem dohodku gospodinjstva za preteklo leto;
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva;
—	veljavno stanovanjsko pogodbo;
—	potrdilo o premoženjskem stanju;
—	pismeno izjavo imetnika stanovanjske pravice, da
—	noben član gospodinjstva ne gradi ali ni lastnik stanovanj-ske ali počitniške hiše;
—	noben član gospodinjstva ni lastnik drugega vseljivega stanovanja;
—	on in člani gospodinjstva niso imeli dohodka izven predlo-ženih potrdij o dohodku;
—	pismeno potrdilo hišnega sveta, da
—	stanovanja ne daje v podnajem;
—	noben član gospodinjstva ne uporablja stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti.
Ad. 3
Rok za zbiranje vlog traja 30 dni od objave. Prijave na nate-čaj, prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrđili, ne bodo upoštevane. Zahtevo za delno nadcmestitev stanarine je možno vložiti tudi med letom, če se imetniku stanovanjske pravice in članom gospodinjstva spremenijo pogoji, po katerih bi bil upravičen do delne nadomestitve stanarine.
Delna nadomestitev stanarine se odobrava za dobo enega koledarskega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
Vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami pošljite na Samoupravno interesno stanovanjsko skupnost občine Velenje, Šale-ška 19/a.
Vse ostale informacije v zvezi s tem natečajem dobite pri delovni organizaciji DOM Velenje, Šaleška 19/a, telefon št. 851-010, pri referentu za solidarnostna stanovanja.
Nedelja, 10. januarja — dr.
Zupančič (dežurni), dr. Vrečkova (notranje dežurna) Ponedeljek, 11. januarja — dr.
Blatnik (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
ZOBOZDRAVNIKI	V
ZDRAVSTVENEM DOMU TI-TOVO VELENJE
Sobota, 9. januarja — dr. Anica Pistotnik, Tavčarjeva 8, Titovo Velenje
Nedelja, 10. januarja — Anica Pistotnik. Tavčarjeva 8, Titovo Velenje
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU ŠOŠTANJ Četrtek,7.januarja —dr. Lazar Petek, 8. januarja — dr. Menih Sobota, 9. januarja — dr. Me-nih
Nedelja, 10. januarja — dr.
Menih
Ponedeljek, 11. januarja — dr.
Pirtovšek Torek, 12. januarja — dr. Pir-
tovšek
Sreda, 13. januarja — dr. Stu-par
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD TITOVO
VELENJE
Rojstva:
Rodilo se je 30 dečkov in 22 dekjic. Poroka:
Dragutin Cingesar, roj. 1956. šofer iz Titovega Velenja in
Rozalija Glavica. roj. 1958, delavka iz Titovega Velenia.
Alojz Banovšek. roj. 1958. ru-darizKozjakain AlenkaZajc. roj. 1964, dijakinja iz Škal; Bojan Lekš, roj. 1953. ključavničar iz Titovega Velenja in Darinka Skela, roj. 1956. frizerka iz Tito-vega Velenja; Franc Fajdiga. roj.
1957.	ključavničar iz Skornega pri Šoštanju in Marina Ostrovršnik. roj. 1961, kuharica iz Titovega Velenja; Stanislav Meža, roj.
1958,	eiektrotehnik iz Titovega Velenja in Boža Bajsič, roj. 1957. knjigoVodja iz Gradiške; Edvard Krajnik, roj. 1954, dipl. ekono-mist iz Celja in Nevenka Kokot, roj. 1961, medicinska sestra iz Celja; Milan Podpečan, roj. 1958. delavec iz Kavč in Doroteja Pi-rečnik. roj. 1962, delavka iz Tito-vega Velenja; Branko Kragelj. roj. 1958, miličnik 'iz Dormberića in Branka Radovac, roj. 1961. mi-ličnica iz Spodnjih Škofij; Vinko Koren, roj. 1957, orodjar iz Mi-slinje in Marjetica Kovač, roj. 1962. reskalka iz Gavc.
Umrli:
Marija Trunkl. upokojenka iz Titovega Velenja. Graškogorska 44. stara 83 let; Karolina Kaudik, invalidska upokojenka iz Titove-ga Velenja. Kidričeva cesta 17, stara 45 let; Ivan Nikolaj Knez, sociolog iz Titovega Velenja, Kraigherjeva 6. star 44 let; Jožef Mravljak, upokojenec izTitovega Velenja, Slandrova c. 40. star 71 let; Marija Pustatičnik, upoko-jenka iz Titovega Velenja, Žu-pančičeva 16. stara 81 let.
Helena Kodrun. upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, stara 72 let.
Kino
REDNI KINO VELENJE
Petek.8. l.,ob 18.in20.uri:JAZ SEM TVOJ MORILEC — nem-ška kriminalka. V glavni vlogi: Hans Peter Hallwachs.
Sobota in nedelja. 9.. 10. 1., ob 18. in 20. uri: NEPREMAGLJIVI IZ PEKLA — hongkongški ka-rate. v gl. vlogi: Jacki Chan.
Nedelia, 10. 1., ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA — SREČNO KEKEC — slovenski mladinski.
Ponedeljek in torek. 11 .. 12. 1.. ob 18. in 20. uri: KUZLA — an-
Z A H V A L A
Ob smrti našega dobrega in skrbnega očeta
JanezaRejca
se zahvaljujemoosebju bolnišnice Slovenj Gradec ža trud in nego, dobrim sosedom, ki so nam bili v teh dneh v pomoč tn oporo, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji
poti.
Lepa hvala gospodu dekanu za pogrebni obred Titovo Velenje, 4. 1. 1982 Žalujoči Rejčevi
gleška drama, v gl. vlogi: Joan Collins.
Sreda in četrtek. 13.. 14. 1., ob 18. in 20. uri: IMPERIJ UDARI NAZAJ — ameriški znanstveno-fantastični, v gl. vl.: Mark Hamill.
Petek, 15. 1., ob 10., 18. in 20. uri: JAZ IN NILSKI KONJ — italijanski avanturistični. V glavni vlogi: Terence Hill, Bud Spencer.
KINO DOM KULTURE
Nedelja. 10. 1.. ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA — SREČNO KEKEC — slovenski mladinski.
Ponedeljek. II. 1., ob 20. uri: FILMSKO GLEDALIŠČE — IMPERIJ UDARI NAZAJ — ameriški znanstvenofantastični.
Četrtek. 14.. ob 20. uri: RYA-NOVA HČI — ameriška ljube-zenska drama. V glavni vlogi: Robert Mitchum.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 9. 1., ob 15.30: OTRO-ŠKA MATINEJA - SREČNO KEKEC — slovenski mladinski.
Sobota, 9. 1., ob 19.30: JAZ SEM TVOJ MORILEC — nem-ška kriminalka.
Nedelja, 10. 1., ob 17.30 in 19.30: IMPERIJ UDARINAZAJ
—	ameriški znanstveno-fanta-stični.
Ponedeljek. 11. 1., ob 19.30: NEPREMAGLJIVI IZ PEKLA
—	hongkonški karate.
Sreda, 13. l.,ob 19.30: BEGNA DIVJI ZAHOD - ameriški ve-stern. V glavni vlogi: Burt Lan-caster.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 8. 1., ob 19. uri: BEG NA DIVJI ZAHOD — ameriški ve-stern.
Nedelja, 10. 1., ob 13.30: OTROŠKA MATINEJA — SREČNO KEKEC — slovenski mladinski.
Torek, 12. 1., ob 19. uri: IM-PERIJ UDARI NAZAJ — ame-riški znanstveno-fantastični.
Petek. 15. 1., ob 19. uri: NE-PREMAGLJIVI IZ PEKLA — hongkongški karate.
ZAHVALA
Ob boteči izgubi mame
Marije Pustatičnik
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in sosedom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter
darovali cvetje.
Posebna zahvala velja Ivanki Marko, ki je dve leti pomagala pri negi pokojne mame, zdravniku
dr. Kralju in teti Roziki Trogar in sosedi Cigaletovi za pomoč. Zahvaljujemo se tudi govornikom za poslovilne besede in pevskemu zboru s Konovega ter tov.
Medvedu za prevoz.
Žalujoči: sin Martin z družino in ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, ata, sestre, brata in svaka
Slavke in Ivana Grajžla
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem za nesebično pomočob težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Rudniku lignita Velenje, TGO Gorenje Velenje, AMD Velenje. SO Velenje, ZŠAM Velenje, pevcem, godbi, govornikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali.
Sin Ivan in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Pavle Niegelhel
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem ter sorodnikom za izrečeno sožaije. darovano cvetje in nesebično pomoč Posebna zahvala velja govorniku tov. Valenciju in oktetu KS Paka. Hvala vsem. ki ste jo pospremili na nj'eni poslednji poti in počastili njen spomin.
Žalujoči: mož Nikolaj, sinova Jože in Boris z družinama ter hčerki Adela in Erika z družino.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni v 84. letu starosti zapustila naša mama, tašča, babica in prababica
Jožefa Kugonič
lskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem sodelavcem Tovarne usnja Šoštanj, Zvezi borcev. Lovski družini »Oljka«. Gasilskemu društvu Paška vas in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo tako številno pospremili
na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Posebna zahvala velja tudi dr. Valterju Pirtovšku za dolgoletno zdravljenje. Za ganljive besede se zahvaljujemo tov. Stanetu Prašnikarju. župniku za opravljen obred ter cerkvenemu pevskemu
zboru.
Žalujoči vsi njeni.
Pri Mazejevih v Belih vodah
f
Dolgo bodo pomnili Silvestrovo
Praznični novoletni dnevi so že za nami, nanje ostaja več ali manj spomin in tu in tam še slišimo — bilo je lepo, preživeli smo jih resnično v veselem razpoloženju. Ta tr-ditev pa ne velja za Melhiorja Mazeja in njegovo družino iz Belih vod. Senovršnikovi bo-do gotovo še dolgo pomnili začetek zadnjega dne v letu 1981, saj jim je pravi vihar dobesedno opustošil gospo-darsko poslopje. Prvi dan v novem letu nas je Melhior Mazej poklical po telefonu in seveda smo ga še isti dan obiskali, pa čeprav vožnja do njegove domačije, ki leži na višini 960 metrov, ni bila z avtomobilom najbolj prijetna zaradi poledenele ceste.
Že nekaj deset metrov pred domačijo nas je na cesti „pozdravilo" zdrobljena opeka, pa polomljeno drevje oziroma veje in tudi polom-ljeni tramovi. Melhior je stal kljub dežju na dvorijSču, nje-gov pogled pa je bil usmerjen n gospodarskemu poslop-ju . . . kot, da še vedno ni mogel verjeti, da mu je veter napravil tolikšno škodo. Ta-kole je opisal začetek zadnje-ga dne v preteklem letu:
„Ponoči, od srede na četr-tek, je bil pri nas silovit vi-har, tako da smo s strahom pogledavali skozi okno v pri-čakovanju, kaj se bo zgodilo.
Melhior Mazej: »Takšnega viharja pri nas ne pomnimo«
To se na srečo ni zgodilo, se je pa vihar znesel nad os-trešjem gospodarskega pos-lopja, v katerem je osemnajst glav živine. Veter je zdrobil vso opeko, odnesel pa je tudi celotno ostrešje prizidka, v katerem imajo Mazejevi hlev za svinje, garažo, in del kle-ti. Kakšno razdejanje jim je povzročil veter, so opazili še-le zjutraj.
„Zjutraj ob petih sem slu-čajno šel ven iz hiše. Veter je še naprej močno pihal, toda razdejanja še nisem opazil. Ko pa sem uro pozneje odšel krmit živino, skorajda nisem
mogel verjeti očem. Veter je uničil celotno streho gospo-darskega poslopja, seno je bilo zaradi dežja zmočeno, nekaj pa ga je tudi odneslo. Veter je dvignil tudi celoten napušč oziroma ostrešje ga-raže ob hlevu s tramovi vred in jih odnesel kakšnih tride-set metrov daleč."
Senovršnikova domačija je na vetrovnem območju, ven-dar takšnega viharja kot je bil na Silvestrovo, pri njih ne pomnijo.
,,Tu in tam je včasih veter že odnesel kakšno opeko' s hiše ali hleva, toda takšnega viharja še ni bilo nikoli", so dejali: zaradi polomljenih tramov in zdrobljene opeke, ki so ležali vsepovsod naoko-li, tudi po cesti, je bil Maze-jevim onemogočen odhod k sosedom z avtomobilom. Na srečo so tudi pri njih lani do-bili telefon in takoj zjutraj so lahko prek njega poklicali na pomoč sosede in sporočili štabu civilne zaščite v kraju, kaj se je zgodilo.
,,Na pomoč nam je prišlo kar šestnajst krajanov in pri-padnikov civilne zaščite. Ta-koj so začeli delo in nato delali ves dan, do trde teme. Privezali so del strehe na hle-vu, ki ga veter ni odnesel, položili nove tramove in v glavnem pokrili najbolj poškodovani del hleva, da ne
Samoprispevek v občini Mozirje
Rudarski dedek Mraz
Kljub temu, da so pripadniki civilne zaSčitc in sosedje delali ves dan, je bilo vidno razdejanje tudi naslednji dan
Prednost vzgoji in izobraževanju
***
,BaIi smo se že, da nas bo s hišo vred potegnilo v doli-no".
bi dež še naprej uničeval se-no".
Na srečo je imel Melhior doma opeko za streho, saj so načrtovali, da bodo letos za-čeli graditi nadomestno stanovanjsko hišo; kaže pa, da bo za sedaj morala ta gradnja počakati. Ob tem je treba tudi zapisati, da so kra-
jani in pripadniki civilne zaščite pokazali resnično veliko nesebičnost in solidar-nost, saj delo pri popravlja-nju strehe ni bilo lahko, ampak zelo nevarno, ker je tudi dopoldan pihal zelo mo-čan veter in so morali biti na strehi celo privezani.
Od Senovršnikovih smo se
poslovili z eno samo željo ob novem letu: da se vse to ne bi nikoli več ponovilo.
Melhior Mazej pa nas je prosil, .naj zapišemo, da se iskreno zahvaljuje vsem pripadnikom civilne zaščite in drugim sosedom, ki ga v nesreči niso pustili samega.
Stane Vovk
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje oziroma odbor za novoletna praznovanja je tudi ob koncu starega leta pripravil številne prireditve za najmlajše po krajevnih skupnostih. Bogat kulturni program so izvajali člani Amaterskega gledališča Velenje-lutkovna sekcija, vzgojite-Ijice iz VVZ Velenje in Šoštanj in učenci glasbene šole Velenje. Vrhunec vsake takšne prireditve pa je bil seveda obisk dedka Mraza, ki jevsem otrokom prinesel darila. Po obdaritvi so otrokom vrteli še risane filme.
Na posnetku: Z obiska dedka Mraza v Rdeči dvorani
Kolektiv Rudarsko elek-troenergetskega kombinata, Velenje je tudi ob koncu lan-skega leta povabil na novole-tni sprejem otroke ponesre-čenih rudarjev in njihove ma-tere. Zbrali so se v lepo okra-šenih prostorih delavskega kluba, kjer so jim predstavniki velenjskega kombinata zaže-leli srečno novo leto. Prišel pa je tudi .rudarski' dedek Mrai, ki je otrokom prinesel lepa darila, smučke, poni ko-lo ... seveda pa ni manjka-lo tudi slaščic. Otroci, zlasti najmlajši pa so se dedku Mrazu oddolžili za obisk in obdaritev z nekaj pesmicami, ki so mu jih zapeli.
Silvestrovanje na delovnem mestu
krajevne skupnosti 4 in za pro-grame vseh. krajevnih skupnosti 44 odstotkov.
Vrstni red izgradnje vzgojno-izobraževalnih objektov so določili na podlagi najnujnejših potreb. Pereči problemi otroške-ga varstva v Mozirju in potrebe po posebni šoli so na prvo mesto postavili izgrađnjo tega objekta. Drugo naj bi bilo letovišče v Izoli, zaradi nemogočih pogojev pa so vse sodelujoče občine gradnjo od-klonile. V mozirski so sredstva za te namene porabili pri gradnji omenjenega vrtca, saj bi bila sicer dograditev zaradi nenehnih po-dražitev ogrožena. Iz tega vira so prispevali še sredstva za izgradnjo doma ostarelih v Grmovju, in si-cer za 12 postelj ter za dograditev šole v Gornjem gradu. Ostalo je 1.350.000 dinarjev, ki jih bodo skupaj z ostalimi zbranimi sred-stvi namenili za prizidek k osnov-ni šoli v Mozirju.
Tudi pripravljalna dela za ko-lektor so že v teku. Zgrajenih je 800 metrov osnovne mreže v Na-zarjah, povezava od Drete do
Savinje, kupljen del cevi za na-daljevanje gradnje in podobno. Od manj razvitih krajevnih skupnosti je svoj delež porabila Solčava ob gradnji večnamenske stavbe. Za uresničevanje načrtov v krajevnih skupnostih je torej namenjenih 44 odstotkov vseh zbranih sredstev. V vseh krajih jih porabljajo za posodabljanje cest, gradnjo avtobusnih posta-jališč, javne razsvetljave, ureje-vanje pokopališč, za gradnjo prepotrebnih objektov in za šte-vilne druge naloge.
Krajevne skupnosti trošijo sredstva večinoma v skladu s sprejetimi načrti in pravočasno. Ponekod dela iz različnih razlo-gov tudi zamujajo, zato ostaja del sredstev neizkoriščen. V teh primerih sicer iščejo najrazličnej-še rešitve, ki pa so seveda le del-ne in začasne. Zato bodo morali povsod tam kjer dela zaostajajo storiti vse, da bodo dela pravo-časno opravili in tudi s tem pri-pomogli k še hitrejšemu razvoju Gornje Savinjske doline.
J.P.
Prireditve
Letošnjo novoletno razstavo bodo v Kulturnem centru „Ivan Napotnik" Velenje odprli v petek, 8. januarja ob 19. uri v tam-kajšnjem razstavnem prostoru. Tokrat se bo s svojimi plastikami v lesu predstavil vuzeniški kipar Janko Dolenc.
V Titovem Velenju bo celotna prireditev izzvenela kot „koroški večer", saj bo ob odprtju razstave pel znani Moški pevski zbor ,,Vres" iz Prevalj, ki ga vodi Jože Kert, pokroviteljstvo pa je pre-vzela tovarna Gorenje ,,Muta".
■ Ob koncu preteklega leta je velenjska galerija postala boga-tejša za nekaj umetniških del.
Izvršni svet Skupščine občine Velenje je dodelil Kulturnemu centru »Ivan Napotnik« Velenje posebna sredstva za nakup ume-tniške slike Franceta Miheliča: Kurenti, olje. 1975. v višini 60.000 din
Kulturna skupnost Slovenije paje dodelila Kulturnemu centru »Ivan Napotnik« Velenje 30.000 din namensko za nakup slike Frana Tratnika: Moja mati, oglje, 1924.
Tednijetudi Božidar Jakac, ob priliki odkupa njegove slike, po-klonil muzeju v Titovem Velenju kompletno mapo 14 grafičnih odtisov »XIV. divizija na Štajer-skem« iz leta 1948, ki je bila uporabljena za ilustracijo knjige Staneta Terčaka »Živi zid«.
Kulturni center »Ivan Napo-tnik« Velenje pa je iz sredstev, ki jih prejema od Kulturne skupno-sti Velenje, namenil 35.000 din za odkupNapotnikoveplastike: Por-tret Ruže Rihterič, žgana glina, 1920, ki je bila kupljena od za-sebnika. Plastikaborazstavljenav Napotnikovi galeriji v Šoštanju.
V prazničnih dneh, tudi ob novoletnih, si večina privošči urice oddiha, počitka, razvedrila, ali jih izkoristi kako drugače. Ob-stajajo pa seveda delovna mesta, za katera to ne veija. Naj bo petek ali svetek, dela v kotlovnici ne smejo prekiniti. »Siivestro-vanje« na delovnem mestu torej in vratarjeva čestitka po telefo-nu.
Tako je bilo tudi v kotlovnici nazarske lesne industrije, kjer so stroji brneli tudi minulo najdaljšo noč v letu.
Preteklo je že več kot tri leta odkar so v mozirski občini izgla-sovali podaljšanje samoprispev-ka. Z zbranimi sredstvi v drugem obdobju bodo dokončali izgrad-njo vzgojno-izobraževalnih usta-nov in prispevali sredstva k iz-gradnji objektov za potrebe vseh krajevnih skupnosti. K drugemu delu sodi soudeležba pri gradnji primarne čistilne naprave za ob-močja Mozirja, Nazarij in Rečice ter komunalne čistilne naprave za Gornji grad, Ljubno in Luče. Po-leg tega so tu še sredstva za ures-ničitev spodbujevalnih gospodar-skih programov v manj razvitih krajevnih skupnostih Nova Stif-ta, Solčava in Luče, medtem ko preostali delež odpade na infra-strukturne naložbe v vseh krajev-nih skupnostih. Prispevne stop-nje so enake kot v prvem obdob-ju, le pri kmetijstvu se je stopnja zmanjšala za pol odstotka. Do je-seni so zbrali skupno preko 34 milijonov dinarjev in jih razdelili po dogovorjenih kijučih. Za vzgojno-izobraževalni program so namenili 37 odstotkov, za či-stilne naprave 15, za manj razvite