83E5Ty5E2!SS' ^HTNICA ^ fk — J vx_z__—^ 0 PREDLOG ZA UVEDBO NAGRAJEVANJA PO DELU — Najboljše merilo za nagrajevanje po delu v naši administraciji je kvantiteta! Karikatura: ANDREJ NOVAK mmnaasasm ^SgJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE SINDIKATI ZA POSPEŠENO GRADNJO STANOVANJ Na seji predsedstva republiških sindikatov so minulo sredo kritično ocenili izvajanje stanovanjske reforme z vidika samoupravnih odnosov in življenjskega standarda. Opozorili so, da je še precej nerešenih problemov, ki ovirajo praktično uresničevanje načel resolucije o stanovanjskem gospodarstvu, zaradi česar tudi gradnja stanovanj stagnira. Spričo tega, da postaja stanovanje1 tudi eden od poglavitnih činiteljev življenjskega standarda delovnih ljudi, zlasti zdaj, ko začenjajo na tern Področju prevladovati ekonomski odnosi, je razumljivo, da morajo sindikati še bolj kot doslej posvečati pozornost stanovanjskemu standardu. j. Vrsta stvari, ki so jih siniti postavili kot nujni impe-ij0’v za uspešno izvajanje sta-(v^njske reforme, ni uresni-Eden najbolj pomembnih r°kov za letošnjo stagnacijo stanovanjske, izgradnje je pomanjkljiv kreditni sistem, oz. dejstvo, da ni vzpostavljen medsebojni odnos med banko in' delovnimi organizacijami. V bankah pravijo, da delovne or- BRIONSKI PLENUM ZKJ Z Brionov, kjer je te dni pod Titovim vodstvom zasedal *V. plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije, je prišla Pest o frakcionaškem boju za oblast, čigar glavni nosilec ie bil Aleksander Rankovič. Ta frakcionaški boj, ki ga je brionski plenum razkrinkal in enodušno obsodil, je pomenil nevarnost za enotnost Zveze komunistov, za enotnost jugoslovanskih narodov — skratka nevarnost za naš socialistični razvoj. Ali nas je vest o tem frakcionaškem boju presenetila? AZi nas je prestrašila, ali je omajala zaupanje v Zvezo ko-niunistov, v naš nadaljnji socialistični razvoj? Priznati moramo, da nas je ta vest zelo neprijetno iz-Uenadila, hkrati pa lahko mirno rečemo, da nas ni prestrašila, da nam ni omajala zaupanja niti v Zvezo komunistov niti v naš nadaljnji socialistični razvoj. Z vsem srcem lahko pritrdimo Titu, ki je na plenumu dejal: »Mi smo tako močni, da lahko pogledamo dejstvom v oči in sPrejmemo sklepe, ki bodo naši deželi in ljudstvu omogočili hitrejše napredovanje.« Ta dejstva, s katerimi je brionski plenum seznanil našo iuvnost, pa govore o tem, da je Aleksander Rankovič V syoji želji za vrhovno oblastjo šel tako daleč, da je vgrajeval prisluškovalne naprave v stanovanjih in uradih Pajvišjih državnih in partijskih funkcionarjev, ki jih je spioniral tudi na druge načine, da se pri tem ni ustavil niti pred osebnostjo Tita; da je službo Državne varnosti od aPa.rata za boj proti domačim razrednim, sovražnikom in Vnanji nevarnosti spreminjal v aparat, ki naj bi mu zagotovil oblast nad Zvezo komunistov, oblast nad našo clrPžbo sploh. Medtem, ko sta Vili. kongres ZKJ in gospodarska re-J°Dna sprožila proces globokih sprememb v gospodarski 171 Politični strukturi naše družbe, katerih cilj je utrditev QosPodarskega in družbenega položaja delovnega človeka m njegove pravice, da odloča o pogojih in rezultatih svo-le0a dela, so Aleksander Rankovič in njegovi somišljeniki Zoperstavljali moč oblasti in prisiljevanja moči delovnih Judi, združenih v sistem samoupravljanja. Bili so »Za- iti a m m m a a B8 n a ■ M 58 ganizacije nočejo pri njih združevati sredstev za gradnjo stanovanj, v delovnih organizacijah pa trdijo, da bi sredstva vlagali, če bi obveljali resnično poslovni odnosi in če bi se jim ta sredstva primerno obrestovala. Vsekakor je krivda na obeh straneh. Čeprav je treba upoštevati, da finančno sposobnost bank za financiranje stanovanjske izgradnje omejuje dolgoročna angažiranost ukinjenih stanovanjskih skladov, pa bi kljub temu banke lahko storile mnogo več za uveljavitev kreditnega sistema, kot so. S tem, da so razpisale večinoma precej ostre pogoje kreditiranja — pa še tega ne vse — še zdaleč niso izčrpale vseh možnosti. Večini bank lahko očitamo premajhno poslovno sposobnost in prizadevnost, da bi z različnimi stimulativnimi oblikami kreditiranja angažirale več sredstev od posameznikov in od delovnih organizacij. Ob tem so člani predsedstva na seji menili, da bi bilo treba varčevanje urediti tako, da bi se vloge obrestovale najmanj tako, kot vezane hranilne vloge. Še več, po njihovem mnenju bi se varčevanje za stanovanje moralo nagraditi, za to pa bi morali bankam dati sredstva iz skupnih rezerv. Varčevanje je temelj našega stanovanjskega gospodarstva, zato pa bi morali biti varčevalci stimulirani zanj, obenem pa bi morali biti sigurni, da bodo sklenjene pogodbe neizpodbitno veljavne. Kot rečeno pa banke, čeprav so eden najbomembnejših dejavnikov v sistemu financiranja (Nadaljevanje na 3. strani) PROLETARCI VSEH DEŽEL — -m a 1, - :! ..ti p. fm r d 1 , ul Četrtek, 7. julija 1986 Št. 26, leto XXII SEJA PREDSEDSTVA CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATOV STORITVENIH DEJAVNOSTI LJUBLJANSKE SILHUETE FOTO SLUŽBA DE Ugovori zoper takšne davščine V Ljubljani je bila 28. junija seja predsedstva centralnega odbora sindikatov storitvenih dejavnosti, na kateri so člani obravnavali položaj storitvenih dejavnosti po gospodarski reformi. Na seji so temeljito proučili nekatere pojave, ki postajajo v sedanjih razmerah ovira in preprečujejo razvoj mnogih/podjetij te vrste. VEČJE OBVEZNOSTI Mnoge gospodarske organizacije, ki občanom nudijo storitve in usluge, so se znašle v zadnjem času v težkem položaju, ker so družbene obveznosti, ki jim jih predpisujejo občine, vedno večje. Stopnjevano se povečujejo .vse dajatve, ki jih ta podjetja prelivajo v občinski proračun. Dobro so tudi znane težave občinskih proračunov, kjer na vsakem koncu in kraju _ primanjkuje denarja. Občine seveda svoj .»lonček« pristavljajo tam, kjer ga lahko. Na »mušico so vzele« najbolj podjetja storitvene dejavnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) I ‘S £ Z O » • STR. 2: PRIPOMBE K STALIŠČU ObSS KOPER ® STR. 3: KER BUMERANG NE PRILETI NAZAJ! STR. 4: POSEBNA IZDAJA V PTUJU STR. 5: ŠTIRJE PRIJATELJI STR. 6: ZUNANJI VZROKI KRNIJO SAMOUPRAVNOST © 51 ft. v: POZABLJENO PODROČJE ® STR. 8: ZGODBA O SEDMIH ODSTOTKIH OBRESTI ZA IZNAJDLJIVOST «> v r1Jl Prizadevanjih enodušno, neomajno podporo sto in o t,sočey jugoslovanskih samoupravljavcev, ki jih vest Zato linaciiah predstavnikov »čvrste roke« ni prestrašila tip,. ’ priznajo in bodo vedno priznali samo roko samo. avmnja. MILAN POGAČNIK m a m B m 86 m m B E! B BI H B B H 88 B m E B! 55 Bi SS 68 BS Za okroglo mizo v ptujskih sindikatih so sedli: JANKO KOSI, predsednik komisije za gospodarstvo in nagrajevanje, MILAN KRAJNIK, predsednik komisije za delovni čas, JANKO BOHAK, predsednik komisije za delavsko samoupravljanje in samoupravne akte, MARICA FAJT, predsednica komisije za standard in socialno politiko, dr. ANTE MILETA, predsednik komisije za varstvo pri delu in zdravstveno preventivo, IVAN BOMBEK, predsednik komisije za oddih in rekreacijo, MARIJA SVETELŠEK, predsednica komisije za izobraževanje in FELIKS BAGAE, predsednik komisije za organizacijska in kadrovska vprašanja. Za vse velja oznaka: aktivni sodelavci ptujskega sindikalnega sveta. Pridružil se jim je tudi novinar. SBS SBHBI NOVINAR: V ptujskih sindikatih ste si v program svojega dela zapisali, da si boste prizadevali razreševati vse tiste probleme, ki so za proizvajalce pomembni. Ti problemi pa se slej ko prej začenjajo že v proizvodnji. JANKO KOSI: Bo držalo Zato smo v sindikatih prav zadnje plenarno zasedanje posvetili problemom gospodarjenja. Ena izmed značilnost pa je, da delovne organizacije v petih mesecih letos nekolike-zaostajajo za plani. Značilna pa je bila tudi težnja, da so se v delovnih organizacijah s pre- cejšno previdnostjo lotili letošnjih planov in da so - se marsikje raje odločili za nekoliko nižje obveze. Produktivnost postopoma narašča kljub še vedno pogostim težavam z reprodukcijskimi materiali, obratnimi sredstvi in bistveno nižje investicijsko potrošnjo. Tako računamo, da bo celotno gospodarstvo ptujske komune doseglo ob polletju približno 8 "Vo porast produktivnosti delo. Detaljno analizo problemov, ki se skrivajo za podatki o rezultatih gospodarjenja, bo seveda dalo plenarno zasedanje. Se posebej pa bomo morali prou- čiti problematiko osebnih dohodkov. Le — ti sicer naraščajo, vprašanje pa je, ali naraščajo v skladu s porastom produktivnosti dela. Toda tudi to je le en vidik naše ocene. Drugega bo . moral pomeniti odgovor na vprašanje, kako v delovnih organizacijah izpopolnjujejo sisteme nagrajevanja. NOVINAR: V naših prizadevanjih za intenzivnejše gospodarjenje je ena izmed osrednjih nalog skrajševanje družbeno potrebnega delovnega časa. . MILAN KRAJNIK: Za zdaj so uvedli skrajšan delovni teden v TGA, v podjetju za popravilo vozil in obratu gozdarsko kmetijskega kombinata. Moram pa reči, da je veliko število delovnih organizacij programe že pripravilo in jih predložilo v potrditev občinski skupščirli. Le iz obrti še ni nobenih glasov, čeprav smo poskušali podjetjem nuditi vso potrebno pomoč, ko smo s pomočjo strokovnjakov popravili kompletno metodologijo in tehniko obdelave podatkov za prehod na skrajšani delovni teden. Zato namerava naša komisija skupaj s komisijo občinske skupščine v prihodnje še pospešiti prehod na 42 - urni delovni teden. Res pa je, da je ta prehod v marsičem težaven. Notranje rezerve v organizaciji dela sicer so, toda največ bi si pravzaprav morali obetati od mehanizacije. Ta delež pa je spričo pičlih sredstev delovnih organizacij še vedno zelo skromen. NOVINAR: V sindikatih pogosto poudarjamo pomen interne zakonodaje za razvoj družbenih odnosov v* delovnih organizacijah. In vaše izkušnje? JANKO BOHAK: Komisija občinskega sveta je v prvem obdobju zasledovala predvsem prizadevanja delovnih organizacij pri usklajevanju statutov. To gradivo prav zdaj analiziramo in bo pomenilo tudi vsebino enega od jesenskih plenumov občinskega sveta. Kar zadeva kvaliteto obdelave materije lahko rečem, da so sedanji statuti veliko boljši. Seveda pa moramo zdaj ugotoviti predvsem to, kako se ta stališča v praksi tudi uveljavljajo, in predvsem, koliko so statuti omogočili razvoj samoupravljanja med neposrednimi proizvajalci v delovnih enotah. Ugotavljamo namreč, da se neposredno samoupravljanje razvija le v večjih delovnih or-(Nadaljevanje na 2. strani) 7 dni v sindikatih Ugovori zoper takšne davšeine Konkreten odgovor sindikatov O delovnih enotah in uveljavljanju neposrednega samoupravljanja proizvajalcev na železnici je bilo doslej že veliko govora. Vedno znova pa se je zastavljalo osnovno vprašanje:, kaj je to delovna enota v železniškem prometu. Udeleženci posveta, ki ga je pred dnevi sklical Centralni odbor sindikata prometa in zvez skupaj še z nekaterimi drugimi institucijami o uveljavljanju delovnih enot na železnici, so tokrat dali nekatere konkretne odgovore na to vprašanje. Tako med drugim v prometni dejavnosti: delovne enote naj bi predstavljale ranžirne postaje, na področju vlakovne vleke bi bilo možno formirati dve enoti, vleko samo s tekočim vzdrževanjem in delavnico, na večjih postajah in v večjih kurilnicah pa bi bilo možno formirati tudi več delovnih enot. Posvet je nadalje opredelil tudi možnosti, ki se ponujajo za formiranje delovnih enot na področju vzdrževanja 'prog, signalno varnostnih naprav in zvez ter skupnih služb in servisov. Kolikšno pa naj bo število zaposlenih v teh delovnih enotah, naj bo odvisno od tehnično tehnoloških in ekonomskih pogojev vsakega posameznega podjetja. r 11 3 W Težave v stanovanjski reformi Ko je pred nedavnim predsedstvo RS ZSJ za Srbijo razpravljalo o problematiki izvajanja stanovanjske reforme, je razprava pokazala, da ta proces spremljajo precejšnje težave. Med drugim so člani opozorili tudi na naslednja nerazrešena vprašanja: @ Pogoji kreditirnja niso ugodni niti za kupce niti za proizvajalce stanovanj, saj mora na primer kupec, potem ko položi 60-odstotno participacijo, čakati na bančni kredit kar 14 do 16 mesecev. © Ureditev mestnega zemljišča preveč bremeni ceno stanovanja, saj na primer znaša v Beogradu strošek za ureditev zemljišča kar 50.000 starih dinarjev za kvadratni meter. © Skromnejša in cenejša stanovanja se še vedno grade samo v zaključkih in deklaracijah. # Pomanjkanje različnih gradbenih materialov samo še podaljšuje že tako preveč dolg spisek težav v stanovanjski izgradnji. Zavoljo tega tudi zaključek predsedstva srbskih sindikatov: največkrat si lahko ustvarimo vtis, da se proizvajalci s povprečnimi ali podpovprečnimi osebnimi dohodki z gospodarsko reformo niso približali rešitvi svojega stanovanjskega problema. Zanimiva analiza mmmm Z namenom, da zapuste poprišče posplošenih in nedokumentiranih analiz, je občinski sindikalni svet na Reki s pomočjo psihologov, sociologov in ekonomistov anketiral o mehanizmu samoupravljanja in samoupravnih odnosov skoraj 17.000 proizvajalcev te komune iz 54 delovnih organizacij. Iz te obširne ankete pa tokrat povzemimo samo nekaj zanimivih podatkov. Tako 11.300 zaposlenih Rečanov meni, da bi lahko produktivnost na njihovem delovnem mestu povečali že z boljšim sistemom nagrajevanja. Vendar pa tega, kot vse kaže, ne bo ravno lahko doseči, kajti: še vedno so njihovi osebni dohodki poleg strokovnosti (7400 odgovorov), količine proizvodov (8400 odgovorov), kvalitete dela: (7952 odgovorov) odvisni od odnosa do neposredno predpostavljenih (6272 odgovorov). Razen tega pa so imeli Rečani tudi nekatere druge pripombe na sistem nagrajevanja po delu. Tako 60 °/o anketiranih meni, da so obstoječi razponi v osebnih dohodkih prenizki. Uš (Nadaljevanje s 1. strani) H§ Vendar bi bilo nesmiselno §H trditi, da se vse dajatve delov-|H nih organizacij stekajo v obli činski proračun. Tudi v druge |H blagajne se stekajo, gl Nastaja vprašanje, do kate- === re meje lahko navijamo dajatve Ul iz storitvenih dejavnosti in kje H| je meja za črpanje proračun-=g skih sredstev iz podjetij? Odgo-H vor na to vprašanje ni lahek. H| Vzemimo samo najemnine za |H poslovne prostore kot dajatev, gpg ki se je v zadnjem času močno H| povečala v breme podjetij. Na-=sf vijanje najemnin za poslovne |H prostore presega vsb meje. Popi nekod so narasle kar za 100 ||| odstotkov. Dovolj je, če navetie-jgg mo samo dve mesti: v Bitoli |H so se dvignile za 75 odstotkov, H v Požarevcu pa za 100 odstotni kov. V Beogradu se je cena za g kvadratni meter površine povz-H! pela od 600 dinarjev na 1800 |p dinarjev. To pa je tem bolj m nevzdržno, če vemo, da ustava H§ daje delovnim organizacijam pl pravico, aa upravljajo s temi H§ prostori. Tri beograjska podil jeti a so namreč pri ustavnem |j§ sodišču že sprožila spor za uve-— Ijavitev te pravic?. Nesmiselno m je tudi, da podjetja, ki mora- =§ jo prostore investicijsko vzdr- m zevati in so jih nekatera že |H dvajset let vzorno vzdeževala ||1 in postopno modernizirala, pla- §§f čujejo zdaj zanje najemnine. Ul Razen najemnin za poslovne ii prostore naraščajo tudi druge H! dajtve, med njimi posebno da-|p vek na promet. V zadnjem ča-§§| su se je temu davku v neka-gp terih občinah pridružil še poli seben davek na usluge. Pri al-Hi koholnih pijačah so občine pod-IH jetja obdavčile z najvišjo mož-j=3 no stopnjo, ki jo zakon še dolgi pušča. Razen tega so člani ple-m numa CO sindikata delavcev |p storitvenih dejavnosti pri od- !§§ meri prometnega davka grajali sij odmero po prometu in ne po M količini. S tem pa z naštevanjem davil ščin še nismo končali. Ob zem-== 1 j arini se je v nekaterih ob- === cinah v zadnjem času pridružil še davek na uporabo mestnih zemljišč. K temu moramo še prišteti različne takse, od taks za firmo do taks za izkoriščanje pločnikov. Našteli smo samo sedem glavnih dajatev, ki so se povečale. To pa po mnenju sindikata delavcev storitvenih dejavnosti ni v skladu z gospodarsko reformo. KDO JE V ZADREGI? __ Z gospodarsko reformo so g bila nekoliko popravljena ne- H| skladja na račun storitvenih H| dejavnosti. Vendar se je za In silo izboljšani položaj teh podil jeti j v zadnjem času zopet po- j§§ slabšal z višjimi dajatvami. Tali ko so ti kolektivi stopili z 1!= dežja pod kap. Cene storitev Hi in uslug pa se še vedno ne formirajo prosto. Odobravajo jih zavodi za cene. Občine v skrbi, da ne bi padel družbeni in osebni standard, nočejo ničesar slišati o povečanju cen, na drugi strani pa zahtevajo od podjetij vedno večje dajatve. Tako jih dušijo v razvoju, zakaj z eno roko jim mašijo usta z drugo pa praznijo žepe, kot je dejal nekdo na razpravi na tem plenumu. To pa je politika, ki jo je predstavnik iz Niša označil s popolnoma občinsko in kratkovidno. Vzroke, zakaj takšni primeri po reformi, je večina članov plenuma našla v neurejenih virih financiranja občinskih proračunov. Občine vedo, da je to v nasprotju s cilji reforme, toda v skrajni sili to delajo. Tako nastajajo postopoma nova razmerja v porazdelitvi dohodka in vračamo se nazaj na stopnico, kjer smo bili. Seveda pa ob takšnem ravnanju ni mogoče pričakovati, da bi našli možnosti za razvoj storitev in uslug, kar naj bi bil tudi eden izmed temeljnih ciljev reforme. STALIŠČA SINDIKATA Na seji predsedstva je večina članov povedala, da je takšna gospodarska politika potisnila storitvene dejavnosti na rob propada. V povojnem obdobju so storitvene dejavnosti dobile zelo malo družbenih sredstev za svoj razvoj. Občine svoje dajatve do teh podjetij odrejajo v zakonskih okvirih in le malo je občin, ki bi uvajale dajatve, ki z zakonom niso dovoljene. Tudi podjetja nimajo nič proti, če jih obdavčijo. Nihče se ne zavzema za odpravo ali zmanjšanje družbenih dajatev. Vendar, če dajatve naraščajo, naj temu ustrezno narastejo tudi cene. Cene se naj formirajo na tržišču pod dejanskimi pogoji, ki jih postavlja tržišče. Sindikati predlagajo, da zvezni izvršni svet sprosti cene storitev in uslug. Cene se naj formirajo v občini. Pri tem pa bo stopil v ospredje nov močan vpliv tržišča, zakaj to bo odrejalo, kakšne cene bodo občani zmožni plačati. V nekaterih ob- činah so primeri že P°'KaZJ da so morali cene znižati, k jih tržišče ni sprejelo. Gosp darsko politiko storitev uslug naj torej vodijo obeli1 Te se naj odločijo, katero ° javnost bodo razvijale in P speševale s tržnimi cenami. Razen tega bi morali daja/fj dokončno preoblikovati iz / skalnih v ekonomske. To naj zagotovili s trdnostjo dajate v tem smislu, da med posl/,, nim letom ne bi bilo močj®", uvajati novih dajatev. Zd namreč večina delovnih orgad zacij te stroke ne ve, s k®*f„ nim uspehom bodo zaklju//. poslovno leto. Mnogim mai rlijj vim delavcem vzamejo voli” do dela, ker nikoli ne vedo, M liko jim bodo od ustvarjene. dohodka odvzeli za občin5' potrebe v »proračunskem bežu«. Na seji plenuma so tudi volili komisijo, ki bo priprav obširno informacijo in s P°/ žajem storitvenih dejavnosti 5 znanila zvezne organe. Z. POSLANO NA PP 313/VI LJUBLJANA 9 POSLANO NA PP 313/VI LJUBLJA# PRIPOMBE k stališče OfeSS Koper Komite ZK v Luki Koper je na seji 18. junija 1966 obravnaval tudi pismo Občinskega sindikalnega sveta Koper od 7. junija 1966 o grožnjah in izsiljevanju direktorjev v nekaterih delovnih organizacijah nasproti samoupravnim organom. V sindikalnem pismu je omenjena tudi naša delovna organizacija oziroma naš direktor (glej pismo v Primorskih novicah z dne 11. junija 1966 ali v Delavski enotnosti z dne 16. junija 1966). vključuje v splošne pogoje spodarjenja, ki jih je in jih / prinaša družbeno-ekonomska r forma. Komite ugotavlja, da so S/ moupravni organi v luki v njem letu uspešno opravi:// svojo funkcijo in pri tem zali polno zrelost odločanja )• odgovornosti. Pri svoji polij’. so imeli oporo v pretežni ved kolektiva, vključno s stroko?1/ Komite pozdravlja skrb občinskega sveta za samoupravne odnose in za zaščito samoupravnih organov pred raznimi izsiljevanji. To je naša skupna skrb, to je še posebno skrb in dolžnost komunistov. Vendar nas čudi, vsaj glede naše delovne organizacije, tako enostransko in zato škodljivo pisanje sindikalnega sveta. Samoupravljanje kot celovit družbeno-ekononiski odnos ni mogoče strpati v nekaj šablonskih form in potem soditi, kaj je napredno in kaj preživelo in konservativno. Danes, ko smo že uspešno prerasli proces boja za samo ’ samoupravno obliko, prehaja ta boj v sfero vsebine samoupravljanja, v bistvo samiii Prizadevanja veljajo proizvajalcu (Nadaljevanje s 1. strani) neposredno samoupravljanje razvija le v večjih delovnih organizacijah in da po drugi strani naraščajo delovni spori. Vse to, kot rečeno, je treba še temeljito preanalizirati, čeprav mislim, da bodo glavno nalogo le morali opraviti sindikati v delovnih organizacijah, da poslej zastavijo ves svoj vpliv, da bi se razvilo neposredno upravljanje proizvajalcev in da v delovnih organizacijah začno spoštovati svojo interno, zakonodajo. NOVINAR: In kakšne so naloge komisije za standard in socialno politiko? MARICA FAJT: Proučevati vplive na življenjski standard proizvajalcev, bi bil najkrajši odgovor. Sicer pa tole: v ptujski komuni imajo zelo slabo razvito otroško varstvo, tako da je le kakih 200 od 4.000 otrok zajetih v varstvene ustanove. Podobno ugotavljamo tudi za družbeno prehrano, saj nam podatki razkrivajo, da se komaj 3®/o zaposlenih hrani v obratih družbene prehrane. Eden od jesenskih plenumov pa naj bi odgovoril na vprašanje, kako se gibljejo življenjski stroški in kakšen je njihov vpliv na realne osebne dohodke. Predzadnji plenum občinskega sveta pa smo posvetili problemom stanovanjske izgradnje, in Se predvsem zavzeli za združevanje sredstev in za cenejšo gradnjo. NOVINAR: Ena izmed zahtev sindikatov je večja varnost pri delu. Ne le zavoljo izgublje- nih sredstev, temveč predvsem zaradi proizvajalcev. Dr. ANTE MILETA: Pri nas imamo vedno pripravljenih veliko gesel o zaščiti delavcev, izkušnje pa nam pričajo, da po navadi storimo bolj malo. Izdelamo pravilnik, nato pa leta obleži v predalih kdo ve katere službe. Težavnost nezgod na delu narašča — to lahko poveste, v kateri delovni organizaciji so razen ponesrečencu pripisali krivdo še komu drugemu? In nato: kakih 80“/o delavcev se vozi na delo od 5 do 30 km. Je zavoljo tega kaj čudno, če So obolenja zlasti v zimskem času izredno številna. In spet: lani je kontrolor opravil preglede pri 200 delavcih, ki so bili v bolniškem staležu, od katerih pa jih je kar 17G bilo dovolj zdravih za domača dela. Toda naj bo dovolj teh podatkov. Mislim pa, da bi morale zlasti sindikalne podružnice odločno zahtevati, da zdravstvena zaščita in skrb za varno delo vendarle postaneta sestavni element poslovne politike sleherne delovne organizacije. Po drugi strani pa bi morali zagotoviti tudi več sodelovanja med gospodarskimi organizacijami in zdravstveno službo, da da bi tako enotno reševali naše skupne probleme. Eden izmed njih je tudi ta, da Ptuj še nima svojega dispanzerja za delovno medicino, čeprav ima kader zanj in bi bilo treba zagotoviti le prostore in sredstva za opremo. In če smo malo prej ugotavljali potrebo po skupnem reševanju problemov družbenega standarda,1 potem bo brž- čas tudi razumljivo, zakaj moramo v sindikatih zahtevati, da skupno rešujemo tudi te probleme. NOVINAR: Ste v ptujskih sindikatih opredelili svoje naloge tudi na področju oddiha in rekreacije? IVAN BOMBEK: O tem smo razpravljali na enem izmed spomladanskih plenumov. Osnovna ugotovitev pa je bila, da so v delovnih organizacijah razmeroma dobro poskrbeli ra letni oddih zaposlenih. Veliko slabše pa za tedenski in dnevni oddih. Zato smo si v sindikatih zadali, da v delovnih organizacijah osnujejo namenske Sklade za oddih in rekreacijo delavcev ter da izdajajo programe ža tovrstno dejavnost. Sindikalne podružnice pa naj pripomorejo, da bodo ti programi zares dolgoročni in konkretni, da bodo v delovnih organizacijah zares zagotovili sredstva za njihovo uresničitev. NOVINAR: Zanimiva je ugotovitev enega izmed ptujskih sindikalnih delavcev, da se proizvajalci ne poslužejejo svojih pravic in dolžnosti tudi zavoljo tega, ker so njihova obzorja splošnega znanja Vse preveč ozko začrtana. MARIJA SVETELSEK: Vsekakor drži domneva, da veliko proizvajalcev, še posebej nas skrbi to, da so med njimi v večini mlajši, nima niti popolne osemletke. Toda, vsaj ta pogoj bi moral izpolnjevati sleherni državljan, ko se zaposli. Že zavoljo tega, ker je Jo osnovno, da sploh lahko poseže v gospodarjenje in upravljanje. Pa tudi zavoljo tega, ker bo čedalje več mladih stopilo po poti proučevanja. Sleherno izobraževanje, ki pa ne bi Slonelo vsaj na popolni osemletki, pa bi bilo seveda kaj trhel temelj. NOVINAR: Vprašanj je bržčas še veliko. Vendar le še to: kako v sindikatih rešujete svoje kadrovske probleme? FELIKS BAGAR: Zavze- mamo se za čimbolj demokratično izbiro članov v sindikalna vodstva. Kot najbolj uspešna oblika pa so se nam pokazale predvolilne konference v sindikalnih podružnicah, na katerih članstvo razpravlja in odloča tako o kandidatih za izvršne odbore kot za občinske organe Sindikatov. Zato menimo, da bi moralo članstvo v sindikalnih podružnicah razpravljati in odločati tudi o kandidatih za republiško in. zvezno vodstvo. Kljub temu pa imamo nekaj pripomb na dosedanjo kadrovsko; politiko v sindikatih. Najprej bo potrebno pritegniti v sindikalno delo in še posebej v izvršne odbore tudi kadre z višjo in visoko strokovno izobrazbo, ker bomo le tako uspešno reševali številne naloge. Drugi problem pa je v tem, da je v izvršnih odborih vse premalo delavcev iz neposredne proizvodnje. To pa je po našem mnenju tudi eden izmed odločilnih vzrokov, da posamezni izvršni odbori sindikalnih podružnic pomenijo le podaljšek upravnih vodstev« odnosov. Tu pa ni več mesta poenostavljenim in površinskim ocenam, brez globljega poznavanja posamezne sredine in dogajanja, brez dialektike. Samoupravljanje doživlja pritiske z različnih strani in tisti, ki želijo omejiti ta pojav edinole na relacijo delavci—uprava ali delavci—direktor, niso daleč, hote ali nehote, od tistih »ideologov«, ki skušajo umetno razdeliti samoupravljanje in vodenje, ali z drugo besedo, razbijati enotnost kolektivov na strokovne .n nestrokovne delavce; prvi naj imajo vodenje, drugi,pa samoupravljanje. Do zaostrovanj notranjih odnosov in konfliktov v resnici ne prihaja samo na relaciji samoupravni organi in vodilni delavci, temveč — in v zadnjem času še posebej — tudi na relaciji samoupravnega in demokratičnega reda na eni strani ter stihij nosti, samovoljnosti in obrambe posebnih interesom ožjih ali širših sredin v delovnem kolektivu na drugi strani. To pa je sindikalni svet v svoji oceni očitno prezrl. Gospodarska reforma ni le zbir ekonomskih in finančnih ukrepov, je zlasti tudi reforma ekonomskih odnosov. Spreminjanje teh odnosov pa nujno zahteva tudi marsikdaj in marsikje spreminjanje dosedanjih delovnih navad, spreminjanje že utrjenih položajev, spreminjanje tistega, kar je včeraj še zadoščalo, danes pa je potrebno preseči. Produktivnost, ekonomičnost, delitev dohodka po delu, strokovnost, odgovornost — to spreminja odnose, to sprošča nove pobude, nove dosežke in tudi nove odpore. Ti odpori, ti pritiski prehajajo v posameznih primerih do ostrejših konfliktov proti vsemu organiziranemu, in tako tudi proti lastnim samoupravnim organom. Taki pojavi niso tuji niti v naši delovni organizaciji, njihovo jedro je zlasti v krogih tistega dela delavcev, ki se še niso uspeli življenjsko povezati s kolektivom in se vključiti v redno samoupravno delo. Prikriti ali odkriti odpori in izmikanja novim organizacijskim ukrepom, različne zahteve za udeležbo na dohodku, ki niso odraz .vloženega dela, prenašanje odgovornosti na druge, samovolja pri izvrševanju delovnih nalog, posplošeno kritiziranje strokovnih delavcev in organizatorjev dela in odpor do novih strokovnjakov, to je samo del problemov, s katerimi se srečujejo samoupravni organi prav v sedanjem obdobju, ko si kolektiv začrtuje temelje svojega srednjeročnega programa razvoja in se na celotni Ironti S •seH mi službami in direktorjem P jetja. Kljub temu pa ko«11 meni, da ni podcenjevati v; prej navedenih pritiskov na no začrtano politiko samoupd/, nih organov. Zato se moramo zlasti komunisti z večjim p/j( tičnim posluhom in zavzetoS/ boriti proti stihijnosti in za toriteto samoupravnih organ1/, Taka je bila tudi misel in ,f seda direktorja podjetja, ko / 30. maja letos govoril na zb^ delavcev delovne enote P1'6? vorna operativa m je bila L ločna podpora samoupravo/ organom in njihovi politiki ;« strokovnosti dela in odl°c pritisk zoper tiste težnje in !L torte oosameznikov. ki Že1/, tode posameznikov, ki krojiti življenje kolektiva & J in mimo demokratičnih do8°\\ rov in zakonitih samouprav ^ organov. Govoriti zato v !< ,j, kretni situaciji o izsiljevanju/,, rektorja do samoupravnih oiv nov, pomeni tedaj politično sojati tistega komunista, k’ ,'.i| je javno in odločno postu proti resničnim izsiljevalcem,, proti tistem tendencam, ki 5 j šajo diskreditirati samoupri* red. Kako škodljivo lahko vp% na kolektiv taka samosvoja °/r na od zunaj, ki jo je tokrat # dal občinski sindikalni svet, ^ potrjuje sedanja ogorčenost/,g čine kolektiva in zadovolJ3/, ter občutek moči tistih posa1//;-nikov, ki želijo ribariti v _ * p Prepričani smo. da bi J i-a?1 nem činski sindikalni svet \(P pravilneje, če bi se predbe seznanil z dejanskimi ra* ^ rami in ne bi šel tako suv>-mimo vseh samoupravnih °;/tl nov v podjetju in mimo /'/j, družbeno-političnih organiz1 j celo mimo sindikalnega jr v Luki. Take metode dela ^ ločno odklanjamo in jih de’fl ep tirajo tudi same posledice- 4 morda tu tisti ostanki in preživelega v zavesti Jn yVj' lovanju posameznikov, M , rajo prizadevanja kolektive/ sj-izvajanje reforme, o katero ^ cer govori pismo sindika1 sveta!? Luški komite zato P///«!!1' je, da bo občinski sindm/ir svet ponovno temeljiteje m ji| ziral svojo oceno o °Sr°?0jz samoupravnih organov in/.m politično zrelejšo in resni? Shk°' Luški komite ZK Sindikalni odbor Luke Ajj? p er je na sestanku 27. 1966 obravnaval pismo i stališče kot Luški komite ^ $ skega sindikalnega sveta -- -r in je v tej zvezi zavzel^ > dne 18. junija 1966 ter se govorom v celoti strinja. ^ Sindikalni of ° Luke Koper Iz naše družbe V času reforme, ki je močno Naostrila pogoje gospodarjenja delovnih organizacij, hkrati pa sprostila privatno iniciativo kmetov, obrtnikov in privatnih gostilničarjev, ker jim zakon-predpisi dajejo več možnosti ?a njihovo dejavnost, se stalno Veča število delavcev, ki sklepajo delovna razmerja z zasebnimi delodajalci. Po nepopolnih podatkih je takšnih delav-oey v Sloveniji že nad 30 tisoč, kljub temu pa dosedanji pravni predpisi odnosov, ki jih sklepajo z zasebnimi deledajal-C;- niiiso v podrobnosti urejali, tako da so bili ti delavci v Primerjavi z zaposlenimi v družbenem sektorju proizvodnje večkrat materialno prikrajšani. Da bi bilo to področje delovnih razmerij pravno uročno, bo skupščina SRS sprejela v jeseni zakon, ki bo podrobno reguliral delovno razmerje delavcev na delu pri zasebnih delodajalcih. Načrt tega zakona je republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije že dobil v r°ke, o njem podrobno razpravljal ter predlagal, da bi Kakršna pogodba — takšne pravice! Posamezna določila popravili, tako da bi zakon sam vseboval čimveč pravic delavcev, ki sklepajo delovna razmerja z zasebnimi delodalalci. Pred sprejetjem zakona namerava RO tega sindikata ponovno organizirati razprave o vsebini Zakona ter posredovati vse pripombe in predloge sestavljav-Cem zakona. Zato kaže vsebino zakona vsaj v glavnih obrisih posredovati javnosti. Načrt zakona predvideva, da je treba določati pogoje, dolžnosti in pravice iz dela za delavce, zaposlene pri samodejnih obrtnikih, samostojnih gostincih, v zasebnih kimati j-stvih itd. (ista določila veljalo tudi za gospodinjske pomočite, hišnike itd.) samo skladbo z zakoni, medsebojne obveznosti med delavci in delodajalci pa je treba določiti s Posebno delovno pogodbo, ki iora biti registrirana pri prisojnem občinskem upravnem °rganu, odgovornem za delovna razmerja. Vse določbe v Pogodbah, ki določajo neugodno j še delovno razmerje ali varnost pri delu, nižje osebne dogodke in druge manjše materine pravice, kot jih določa tZDR oziroma kot jih imajo Povprečju za enako količino ,n kakovost dala delavci v dejavnih skupnostih, ki delajo 2 družbenimi sredstvi, so nezakonite! Ce se izkaže, da je pogodba nezakonita, regulira olznesti in pravice obeh »o-Pogodbenikov občinski arbit-azn,i svet, seveda na zahtevo Prizadetega delavca, oziroma ^mdikalnega. ali ditugega arijca. Po načrtu zakona naj bi jn®t občinski arbitražni svet “ elane: enega naj bi imenova-a občinska Skupščina, drugega ,°spodarska zbornica SRS, Svetjega pa občinski sindikalni ^. Načrt zakona predvideva tuji J ^a je treba s pogodbo dolo-B v1 Pravico delavcev do letne-■ dopusta (ki naj traja naj-y 14 in največ 30 delovnih 1 * o ter pravico do tedenskega ^mevnega. oddiha. Po oceni J vrta zakona je treba posebej ^Udariti, da je sestavljavce C1*ta pri oblikovanju vodila ...eavsem misel, kako bi dolo-z ‘d tega pomembnega zakona drejanj® delovnih razmerij se ■ uskladili z TZDR, kar (3e]12raža tako s predlogi, naj taroVne Pogodbe vsebujejo na-določila o izplačilnih Zclr • 0 zaščiti pri delu, na škodljivih delih itd. Za> S oelotno vsebino načrta tv zmanjšale izgubo. V zvezi 5 tem načenjajo tudi vprašanja o pravilnosti razmejitve skupnih stroškov podjetij, ki ji*1 morajo pokrivati delovne enote. »Po mojem mnenju sc po sredi tehnične napake Pri planiranju v delovnih organizacijah,« je še posebej pouda-ril tovariš Čater. In še ugotovitev, ki najbrž ni povsem nova ali celo značilna za delo ptujskih sindikatov: po mnenju Draga čatr® namreč gospodarski položaj kmetijskih delovnih organizacij v celoti ni zaskrbljujoč, se manj pa tak, da bi — kot teir-b rečemo — »šlo za nohte«. Zaradi tega, kar bi končno lahko poimenovali tudi kot samozadovoljstvo nad trenutnimi razmerami, pa zastaja reševanj® omenjenih problemov. Tim občinski odbor sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev, ki si je sicer pripra' vil zelo obširen delovni P1"?' gram, po vsej verjetnosti vm zavoljo enakih vzrokov bržčač ne bo mogel izpolniti v cel :-y za letos zastavljenih nalog- Takšno je seveda osebp^ mnenje tovariša Catra. Ni®' govih besed pa ne kaže raz®' meti tako, da se bo občin5._ odbor tega strokovnega sim11' kata pomiril s pogledi in m0®' nji nekaterih sindikalnih 1 _ drugih delavcev, češ da P°]?u žaj kmetijskih gospodarski organizacij še ni tako zaskr®, ljujoč, da bi se mudilo P uresničevanju skupno dogoV? j enega programa in da je_ & volj, če se tega lotevajo h1 naglice in zelo strpno. ZA NAGRAJEVANJE PO DELU V STORITVENIH DEJAVNOSTIH NI POTI NAZAJ »Mar ni najbolj pošteno in pravično, če dobiš toliko kolikor si napravil.« Tako sta mi zatrjevala delavca v ptujskem Elektrokovinarju. In vendar ne bi mogli trditi, da so v delovnih kolektivih storitvenih dejavnosti in tudi v Elektrokovinarju poiskali prav vsa merila, ki bi odmerjala najbolj dosledno in pošteno osebne dohodke. Tak vtis sem dobila na začetku razgovora s predsednikom Občinskega odbora sindakata delavcev storitvenih dejavnosti JANKOM KOSIJEM. »V trgovini in gostinstvu so uveljavili nagrajevanje po prometu,« pripoveduje Kosi. »V obrtnih podjetjih pa je norma osnovno merilo za nagrajevanje po delu. Poleg tega pa imajo v nekaterih delovnih kolektivih še premiranje na število' efektivnih ur. Ze ti dve merili sta imeli kaj kmalu zelo pozitivne posledice. Boleznine, poljskih opravil, so močno upadle, zmanjšali pa so se tudi neupravičeni izostanki. Tako je nagrajevanje po delu prineslo poleg svojega osnovnega namena še red in disciplino. Danes ni potrebno z avtoriteto vzpodbujati delavcev k delu m redu, vse to urejajo v delovnih enotah delavci sami. Tisti, ki z enako prizadevnostjo ne ustvarja, tega delovna enota ne mara v svoji sredi. Žal pa takšnih naravnih spodbud za urejanje medsebojnih odnosov ni opaziti v manjših delovnih organizacijah.« Nagrajevanje po normi in število efektivnih delovnih ur pa sta v kolektivih storitvenih dejavnosti že vse predolgo edini merili za nagrajevanje po delu. »Slaba stran dosedanjih sistemov nagrajevanja po delu, je po mnenju sindikatov prav v tem, da so se kolektivi z njimi sprijaznili in da jih ne izpopolnjujejo,« ugotavlja Janko Kosi. »Se vedno ne vežemo delavcev na prihranek z materiali, poleg tega ne opažamo nobenega napredka v tehničnih izboljšavah, zato ker ne stimuliramo niti proizvodnih delavcev niti organizatorjev proizvodnje, da bi se bolj po svečali izboljšanju proizvodnih postopkov in delovnih naprav. In še nekaj je zelo značilno v mnogih ptujskih kolektivih storitvenih dejavnosti: delavci, ki imajo doma kos zemlje, se posebno ne pehajo za večjim zaslužkom in zato tudi ne za večjim delovnim učinkom. Ne moremo jim sicer zato naprtiti lenobe, vendar, ker delo v proizvodnji ni edini pogoj za njihov obstoj, ne iztisnejo iz svojih rok toliko, kot tisti, ki jim samo tovarna daje kruh.« Kako pa je urejeno nagraje- »«11111 umit iiiiiiiiiinii mini iiiiffliiiiiiiiiniiii iiiiiii vanje v organizaciji proizvodnje? »Ni urejeno. Redki so primeri, da kolektivi vežejo organizatorja proizvodnje na skupni uspeh proizvodnih enot. To pa je hkrati edino merilo, ki bi ga naj spodbujale za boljše delo. Res je sicer, da je silno težko poiskati merila, ker sploh nimamo urejenih plansko-analitičnih služb, smo pač manjša podjetja. Vendar je značilno, da je nagrajevanje po delu neposrednih proizvajalcev omajalo nekdanji odpor organizatorjev proizvodnje do nagrajevanja po delu. Nepopoln sistem nagrajevanja za vse zaposlene je podrl vsa razmerja, saj proizvodni delavci lahko dvigajo osebne dohodke, ker si jih z delom neposredno krojijo, organizatorji proizvodnje pa se morajo zadovoljiti z zapečateno fiksno plačo. Zato menim, da čaka sindikate prav na področju delitvenih sistemov še velika naloga. Pravilniki in statuti, ki so bili ob sprejemu sicer dobri, danes več ne ustrezajo. Potrebno jih bo izpopolniti in sisteme nagrajevanja razviti, kajti poti nazaj ni.« IIIIIIUllliHllllllUlUnilllllUlllllllllilllll!lllll!ll!lllllilll!lll!nil!il!llllllllll!llllllimilinitlll Medobčinsko sodelovanje na relaciji: pjuj-ormož-varaždin-tCakovec ŠTIRJE PRIJATE L JI pa pripovedujeta: »Od kulturnih in športnih srečanj in razgovorov med občinskimi sindikati, ki so bile najbolj značilne oblike sodelovanja v prvih letih, razpredamo vezi na vsa področja družbeno gospodarskega življenja. Ob nedeljah in praznikih je v Ptuju in njegovi okolici vse več turistov iz Hrvat-ske in nasprotno naše občane srečujete v Varaždinu in Čakovcu in njuni okolici. Pred nedavnim je na primer ptujski AMD zbral več kilometrov dolgo kolono * avtomobilistov, ki so se odpeljali v Turčin na Hrvaškem, kjer so priredili po kulturnem programu skupni piknik. To je rezultat sodelovanja med turističnimi druUvi. Lokalni radijski postaji Ptuj in Varaždin si izmenjujeta programe, ki jih poleg glasbenih oddaj zapolnjujejo tudi razgovori o kulturnih, družbenih in gospodarskih vprašanjih. Podobno se vključuje v sodelovanje tudi lokalni tisk.« Vse te oblike so rodile tudi prve poslovne stike med delovnimi organizacijami. Tako so- deluje ptujska Delta z medji-mursko trikotažo v Čakovcu, Volnenka z Varteksom in ^ »To, kar doživljajo naši občani med praznovanjem tedna bratstva in prijateljstva Dj vaseh, mestih in industrijskih središčih, je težko na kratko povedati. Praznični, nadejani, s cvetjem prisrčno stiskajo roke svojih drncih gostov iz sosednje Hrvaške. Mgsem, id.es. recitacija zveni tako domače, jezik nikogar ne moti, vsi ga razumemo.« pripovedujeta predsednik in sekretar odbora za medobčinsko sodelovanje -FELIKS in STANE STANIČ, In. da bi še bolj podkrepila svojo pripoved, dokazujeta z U’ "aii fotoerofij vseh srečanj, z medobčinskim glasilom in neštetimi zapisniki iz razlik' otov o na jrazličnejših vprašanjih. s ^ šestih letih, tako daleč nazaj prvo srečanje med ^ Alkalnimi delavci Ptuja in araždina, so sindikati štirih — Ptuja, Ormoža, Varaž-in Čakovca — navezali ^‘"'srčne stike in preko števil-UJ oblik sodelovanja zbližali cane vseh občin ter med nji-1 skovali večno prijateljstvo. I J^i naključje^ da so se od-. c'h že dve leti po prvem sre-ju za skupno praznovanje Lvskega praznika prvega ^aia. in odtlej je vsakoletni s^eu bratstva in prijateljstva j^Upna manifestacija delovnih j.«ektivov. V minulem letu so Praznovanja prenesli še na Stane Stanič tekstilno industrijo Krapina, živilska industrija Petovia s trgovskimi podjetji v Varaždinu, boi Feliks Bagar toed kmečko prebivalstvo. %n- je seznam rezultatov e§a dela. Bagar in Stanič ,3>io Sir? ^ePubll5kegti sveta Z.Su 8ka penijo izdaja CZP Delav-e jT.otnost v Ljubljani. List ir n°vljen 20 novembra uredniški odbor 1 ui odgovorni urednik Milan pogacnik !'as)0 ljub:-,?, uredništva ln uprave: Poštni a’ Dalmatinova ul. 4, UlV.-, 11 hrOrlnl mo/VTT tnlnlnn ?,reflma.Dredal 313/VI, tele J 0031 Va 31 66 72, 31 24 02 Nn uprave 31 00 33. Ra telefon 102 ln m Na “Prave 31 00 33. Račun ;}• Nn Tdnl banki v Ljubljani, .Vilka 501 "1-365 — Posamezna ► arihU..stane N. 50 par — 50 5% « ~ Naročnina Je čelih Qtn N- 6,50 din — 650 stanco starL Polietna N. 13 din -% 1‘ar‘h din ln letna N. 26 h?B,sov l600 starih din - Ro-°e Vra^amo — Poštnina BOtovini ~ Tisk in zp »Ljudska oraviro« Ljubljana Ptujska občina je prav na meji tega, da po merilih, ki smo jih oblikovali za materialno bazo komun, lahko še samostojno živi. In ne bi mogli reči, da živi dobro, kajti občinski proračun je vedno na natezalnici. In če je širokosrčen do enega, ne ostane drugemu nič, tako pač dobi vsak nekaj. Ta »nekaj« pa še zdaleč ne pokriva osnovnih potreb komune. Nedvomno, da so zato prizadeti vsi, ki živijo od občinskega proračuna. Sem pa sodijo tudi družbene službe. O materialnih težavah, ki močno prizadevajo šolstvo,^ kulturo, zdravstveno in socialno varstvo pa tudi druge družbene službe, veliko razpravljamo. O teh vprašanjih sva se tudi pogovarjala s predsednikom občinskega odbora sindikata delavcev družbenih služb CIRILOM SATEJEM. »Sredstva, ki jih odmerjamo posameznim družbenim službam, ne zadoščajo,« ugotavlja Ciril Šatej. »Že pri prvi delitvi ne moremo stimulirati posameznih delovnih organizacij s področja družbenih služb za njihovo delo. Za spodbudno, delitev sredstev bi morala bili na voljo rezervna sredstva, tako, da bi ob koncu vsakega delovnega obdobja mogli na osnovi ocene več primakniti prizadevnim kolektivom. Skopo odmer-zena sredstva imajo namreč, poleg tega, da zavirajo kvalitetno delo posameznih služb, še to posledico, da onemogočajo izdatno stimulacijo za dobro opravljeno delo. Kakor ne nagrajujemo pošteno in pravično prizadevnih delovnih kolektivov, tako ne moremo znotraj teh kolektivov izdatno nagraditi prizadevnih posameznikov. Razlike pri nagradah med dobrim in slabim delavcem so majhne, prav tako pa so premajhne tudi razlike med posameznimi strokovnimi kvalifikacijami. Iz teh primerjav bi mogli izvzeti le zdravstveno službo. Razlike v osebnih dohodkih med nižjim, srednjim in visokim medicinskim kadrom pa so tolikšne, da je kar nerodno povedati razpon v konkretni številki.« Če govorimo o nagrajevanju, podjetje za popravilo železniških vozil s hrvaškimi železniškimi podjetji itd. Podobno kot med gospodarskimi organizacijami so težnje po sodelovanju v družbenih službah, komunali in kmetijstvu. »V programu imamo posvet o proizvodnji in kooperaciji v kmetijstvu, o problemih standarda in zadovoljevanja potreb delavske družine, posvet prosvetnih delavcev o problemih šolstva, o komunalni politiki,<-našteva Bagar najpomembnejše razgovore, ki jih predvideva program medobčinskega sodelovanja kot novost v letošnjem letu: »Še naprej pa bomo poglabljali sodelovanje med sindikalnimi organizacijami. Novost pri našem delu je navezovanje stikov med strokovnimi sindikati in rezultat tega je prvi medobčinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva. K Naša srečanja in sodelovanje nas je vse obogatilo,« 'sklepa razgovor Feliks Bagar. »Zgra- j dili smo čvrst most nerazdruž-ljivega bratstva, enotnosti in prijateljstva. Ne motijo nas meje, kultura in jezik. Svojih težav ne držimo vsak zase, skupno se veselimo uspehov in napredka na vseh področjih družbeno ekonomskega življenja in si pri tem nesebično z novimi izkušnjami tudi pomagamo.« DRUŽBENE SLUŽBE V UTESNJENI BLAGAJNI OBČINSKEGA PRORAČUNA NESKLADJA V DELITVI potlej bi ga morali nasloniti na delo in na gospodarjenje delovnih organizacij družbenih služb. »Presenetljivo je to, da govorimo na primer o primanjkljajih v zdravstveni službi — zlasti so ti primanjkljaji veliki v zobozdravstveni službi zavoljo neizdelanih cenikov del —. na drugi strani pa opažamo, da si delijo zdravstveni ..delavci dobičke. Menim, da bi morali precej pogumno odstranjevati takšne anomalije.« Kaj pa sodite sindikati, kaj bi morali storiti kolektivi družbenih služb. »Menim, da bi morali predvsem dobro proučiti notranje odntise in jih začeti urejati najprej s sistemom delitve po delu, kar. bi nedvomno vplivalo na kvaliteto dela družbenih služb. V šolskih kolektivih bo potrebno ne le urediti odnose med učitelji, ampak tudi med učitelji in učenci. Povsod tam, kjer je možno, zlasti pa v zdravstvu, moramo podpirati pobude za integracije, kajti tudi v tem so še izdatne možnosti za racionalnejše gospodarjenje.« 1ERVIRAM STOLPEC Martin Vegan predsednik komisije za pomoč nezaposlenim pri ObSS Ptuj Po podatkih zavoda za zaposlovanje je v vaši občini približno 550 delavcev brez dela. Kako občutite problem nezaposlenosti in kako pomagate blažiti materialne težave nezaposlenih delavcev? V sklad za pomoč nezaposlenim oddvoji sindikat iz svojega proračuna približno pol milijona starih dinarjev letno. Zavoljo skromnih sredstev lahko ugodimo le najnujnejšim primerom, in še to z manjšimi zneski. Letos smo, na primer, od 29 prošenj ugodno rešili 27. Splošnim težavam za zaposlitev, delovne organizacije namreč ne odpirajo novih delovnih mest, se je pridružil letos tudi silno težaven položaj delavcev v Tovarni strojil v Majšperku, ki je nastal z ukinitvijo te delovne organizacije. Med njimi je še danes 14 delavcev, ki nimajo zaposlitve, 22 jih čaka na odločitev invalidske komisije, 6 pa jih je invalidska komisija že zavrnila. Osemnajstim delavcem te tovarne smo iz našega sklada izplačali enkratno pomoč v skupnem znesku 240.000 starih dinarjev. Delavcem iz nekdanje tovarne strojil mora še posebej veljati naša skrb. Večinoma so pustili 25 let svojega dela v tej tovarni, tako da so danes zgarani in v letih, ko jih delovne organizacije ne zaposlijo no.jraje. Sindikati se zavzemamo za to, da bi delavcem, ki so sposobni za delo, našli zapolitev, tistim pa, ki niso, da bi pospešili postopek na invalidski komisiji. Za delavce, ki pa ne prejemajo denarne pomoč na zavodu za zaposlovanje, zaradi visoke in ponekod nerealne davčne osnove, pa moramo zahtevati, da se pogoji za davčno osnovo znova proučijo. Angelca Žiberna član komisije za standarda pri ObSS Ptuj Kot predsednik Občinske zveze društva prijateljev mladine veste toliko bolj, kako je v vaši komuni poskrbljeno za otroško varstvo? V občini imamo 5 vzgojno varstvenih ustanov, kjer je deležnih varstva 310 predšolskih otrok. Tri ustanove so v Ptuju združene pod skupno upravo, ena je v Kidričevem in ena v Majšperkuj Slednji sta nastali po zaslugi kolektivov TGA Kidričevo in Volnenka v Majšperku. Potrebe po organiziranem varstvu pa so mnogo večje, saj je v varstvenih ustanovah zajetih komaj 0,03 °/o vseh predšolskih otrok. Skorajda neurejeno je varstvo dojenčkov, saj varuje 20 dojenčkov samo vrtec v Kidričevem. Za 5SO dojenčkov pa zaposlene matere sploh nimajo organiziranega varstva. Tako neurejeno varstvo otrok ima več posledic: nasploh ugotavljamo, da zaposleno mater skrbi ovirajo pri delu, poleg tega pa se žena-mati za 7 let izloči iz družbenega življenja komune. Razumljivo je, da bi to moralo zaskrbeti delovne kolektive. Vendar je pokazala anketa, ki smo jo izvedli skupno društvo prijateljev mladine in sindikati, da delovni kolektivi ne poznajo težav svojih delavcev. Na to se navezuje tudi problem plačevanja ekonomske oskrbnine v vrtcih. Nekateri starši je ne zmorejo in menim, da bi jim morali delovni kolektivi ublažiti izdatke za varstvo otrok. Pri tem bi morali kolektivi videti ekonomski učinek, ki je lahko mnogo večji, če staršev ob stroju ne obremenjujejo skrbi za nevarovane oiroke. Miloš Jeromel predsednik odbora za šolstvo pri ObSS Ptuj Neurejeno financiranje šolstva je večletni problem, ki prizadeva šolske delovne organizacije, da ne morejo zagotoviti kvalitetnega pouka, kot ga terja naš čas. In kakšne so vaše izkušnje na to temo? Pred nedavnim smo se zbrali vsi učitelji naše občine na posvetu in razpravljalj o aktualnih problemih v šolstvu in o nalogah sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev. Učitelji so spregovorili prav o vseh problemih, ki tarejo šolske kolektive, tako o sistemu financiranja kot o neurejenem, šolskem izobraževanju in seveda o tem, kakšne posledice zapušča vse to v vzgoji naših najmlajših državljanov. Pri tem velja omeniti dva osrednja problema, na katera opozarjajo naši učitelji. Učni načrti že leta otežkočajo učni vzgojni proces in vsi smo pričakovali, da bomo dobili nov učni načrt, izšel pa je le popravljen. Druga težava pa je samo izvajanje učnega načrta. Vsi se zavedamo, da je nujno potrebno posodobiti pouk, vendar na naših šolah po večini tega ne moremo storiti. Stare šole iz avstroogrskih časov držimo z razpoložljivimi sredstvi komaj pri življenju. Štiri nove šole in 12 učiteljskih blokov — to so vse večje investicije, ki smo jih namenili za osnovno šolstvo v zadnjih dvajsetih letih. Občina daje skoraj polovico proračunskih sredstev za šolstvo, kljub temu pa to še zdaleč ne zadošča za vse potrebe, da bi tudi našim otrokom zagotovili normalne pogoje šolanja in s tem enake pogoje za vpis V poklicne šole in šole druge stopnje. Zdravko Turnšek upravnik Delavskega kluba »Franc Kramberger«, Ptuj Kakšna so prizadevanja programskega sveta vašega delavskega kluba, da bi zagotovili čimbol.jšo kvaliteto prireditev ter seveda tudi večje zanimanje za dejavnost vašega kluba? Od ustanovitve kluba je minilo dobro leto. Ves čas smo si prizadevali, da bi pripravljali tak program, ki bi pritegoval čim več občanov, posebej delavcev in mladino, ki do ustanovitve kluba in ureditve klubskih prostorov sploh niso imeli možnosti, da bi se lahko shajali. Zdaj klub nudi vse možnosti za različne- dejavnosti s področja kulturnega življenja. V njem se shajajo dramske sekcije, šahisti, literarna sekcija... Slednja je organizirala že tri literarne večere. Še posebno lepo obiskan je bil literarni večer ob podelitvi bralne značke našega rojaka pisatelja Ingoliča, 24. maja letos. Nastopilo je 9 slovenskih pesnikov in pisateljev, med njimi tudi France Bevk. Lahko rečem, da takšnemu zanimanju in navdušenju, kot je bilo ob tem literarnem večeru, v Ptuju še nikoli nismo biti priče. Poudariti pa moram, da se zanimanje za prireditve še stopnjuje. Od začetnega nezaupanja smo že prišli tako daleč, da je tudi prenovljena dvorana ptujskega gledališča premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki bi želeli obiskati katerokoli izmed naših prireditev. Omenil bi, da se naši ljudje zanimajo za vse vrste prireditev, samo da so kvalitetne. REZERVIRANI STOLPEC Jožica irašovee predsednica komisije za kulturo pri ObSS Ptuj Kakšen delež imajo sindikati, posebno pa vaša komisija v kulturnem življenju ptujske komune? Najtesneje sodelujemo z občinskim svetom kulturno prosvetnih organizacij, s ptujsko Svobodo in z drugimi kulturnimi ustanovami. Vendar nastopa sindikat večkrat kot samostojni organizator kulturnih prireditev. Tako smo organizirali likovne razstave slikarjev amaterjev iz Varaždina in Ptuja, literarni večer slovenskih književnikov in še nekatere druge prireditve. Za vsakoletno tradicionalno srečanje občin Ptuj, Ormož, Čakovec in Varaždin pa se posebej pripravljamo preko vsega leta. Na teh prireditvah si pokažemo uspehe in prizadevanja amaterskih kulturnih skupin štirih komun in dveh narodov. Kot vidite, si prizadevamo, da bi našo kulturno dejavnost premaknili iz občinskih meja na medobčinsko sodelovanje. Razumljivo je, da nas takšno sodelovanje spodbuja k večjim prizadevanjem za razvoj delavske kulture, zlasti še, ker imamo dobrega vzgled-nika v varaždinski občini, ki vztrajno goji amatersko kulturno dejavnost in vključuje vanjo zelo veliko število delavcev. Morda velja poudariti, da smo začeli prav zato bolj spremljati delo umetnikov amaterjev iz vrst delavcev in jim hkrati pripomogli, da so pokazali svoje umetnine prek razstav vsem občanom. Franc Golob vodja poverjeništva Delavske enotnosti pri ObSS Ptuj Ptujski sindikati so že nekaj let med najzvestejšimi sodelavci našega lista. Za učinkovito širjenje glasila pa so pred nedavnim imenovali tudi svoje poverjeništvo. Zato: kdo sestavlja poverjeništvo in kakšen program ste si zastavili? Člani poverjeništva so liredniki tovarniških glasil, občinskega in medobčinskega glasila in redni dopisniki Delavske enotnosti. V programu smo si zastavili dve osnovni nalogi: prek poverjenikov pri sindikalnih podružnicah zbirati nove naročnike in razširiti dopisniško mrežo. Menim, da je že sestav poverjeništva tak, da bomo, seveda ob vsestranskem sodelovanju s sindikalnimi podružnicami in njihovimi poverjeništvi, obe nalogi uspešno reševali. Tako propagiramo glasilo že zdaj prek lokalnega radia in tiska, želimo pa to doseči še v tovarniških glasilih. Jasno je sicer, da bo najbolj učinkovita reklama sama vsebina Delavske enotnosti. Menim., da jo bomo morali, složno oblikovati. Zato nameravamo sklicati nekaj posvetovanj s poverjeniki, kjer bi se poleg drugih vprašanj posvetovali o vsebini lista. Ze prve izkušnje kažejo, da je bila zamisel našega sindikalnega sveta, da je ustanovil poverjeništvo, dobra. V kolektivih jo pozdravljajo, ne samo IO sindikalnih podružnic, ampak tudi vodilni delavci. To smo pa vedno želeli, da bi sc za probleme sindikatov in s tem tudi njihovega glasila, zanimali tudi vodilni delavci, saj so tudi ti člani sindiltata, mar ne? Albin Pišek predsednik komisije za delavske športne igre pri ObSS Ptuj Nekatere izkušnje kažejo, da je tam, kjer so sposobni organizatorji, tudi med delavci čedalje več aktivnih športnikov. Kakšne pa so vaše izkušnje in kaj ste v sindikatih storili za množičnost v delavskem športu? V programu smo razdelili celotno športno dejavnost po panogah, ki so hkrati najbolj priljubljene v delovnih kolektivih. Prek vsega leta so se vrstila tekmovanja v namiznem tenisu, kegljanju, šahu, smučanju, streljanju, nogometu, športnem ribolovu. Na teh tekmdvanjaih je sodelovalo več kot 1200 tekmovalcev. Vrhunec dosežejo športne aktivnosti vsako leto v tednu bratstva in prijateljstva. Izkušnje kažejo, da je šport množičen in najbolj uspešen v tistih kolektivih, kjer spodbujajo in zbirajo okoli sebe sodelavce tisti delavci, ki so bili v mladih letih aktivni športniki, in seveda tam, kjer so kolektivi uredili pogoje za športne aktivnosti. ' Posebej pa velja omeniti, da delovni kolektivi vse bolj izrabljajo odmore med delom za rekreativni šport. Če bi prišli med odmorom v TGA Kidričevo, v TAP, v podjetje za popravilo železniških voz pa tudi drugam, bi našli delavce na igriščih ob žogi, namiznem tenisu, ob šahovnicah. Vsi, ki aktivno delamo v ptujskih sindikatih, si že selo dolgo prizadevamo, da bi naš haloški človek izkoristil letni oddih za tisto, čemur je dejansko namenjen. Zadnje čase nam to vsaj delno uspeva tudi pri tistih članih sindikata, ki delajo v kmetijstvu. To pa je nedvomno rezultat skrbi za organiziran oddih, za kar so poskrbele delovne organizacije, ko so odprle svoje počitniške domove v različnih krajih. Če pa že smo v minulih letih nekako le poskrbeli za letni oddih naših proizvajalcev, pa se nam je šele letos posrečilo, da smo v neposredni bližini Ptuja, na Gorci nad- Podlehnikom, uredili počitniški dom, namenjen dnevni in tedenski rekreaciji proizvajalcev. Sindikalni odbor kmetijskega kombinata je namreč renoviral razpadajočo stavbo na Gorci in tako ustvaril prijeten dom oddiha vsem članom ptujskih in seveda drugih sindikalnih, podružnic. Izletnikom bo na voljo pristna domača kapljica, vse vrste domačih specialitet, razen tega pa bo dom imel še 14 ležišč. V neposredni bližini tega doma je še ena, večja stavba, v kateri bi lahko poskrbeli za dodatna prenočišča. Sčasoma — in kolikor bodo dopuščala sredstva — mislimo urediti še bazen za kopalce in obnoviti nekdanje ribnike. Lovci pa tako ali tako vedo, da je tamkaj veliko srnjadi. Torej samo tole: na svidenje na Gorci! T sz "07" • sz sz* sz Jeze Krizancic namestnik predsednika UO Počitniškega doma na Gorci pri Ptuju Če bi se odločili za pogovor na temo oddih in rekreacija, kaj bi v tem primeru rekii? RAZGOVOR S FRANCEM KLEMENCtCEM, PREDSEDNIKOM TOVARNIŠKEGA ODBORA SINDIKATA V TGA KIDRIČEVO: SO RES VSI TOPILCI ENAKO DELAVNI? Iztočnice za razgovor v sindikatu Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem ni bilo treba dolgo iskati. Franc Klemenčič, predsednik tovarniškega odbora, jo je sam ponudil: nagrajevanje. Od tod naprej se je tudi najin pogovor razživel. — V Elektrolizi je kakih štiristo zaposlenih, pravi Klemenčič. Pa res mislite, da je teh štiristo elektrolizerjev enako delavnih, da dosegajo, če tako rečem, enako produktivnost? Klemenčič obmolkne, kot da bi zamenjala vlogi in bi bil zdaj na vsem lepem on tisti, ki naj v razgovoru sprašuje. Toda ne, Klemenčič se odloči, da bo sam nadaljeval. — To pa je osrednji problem, ki se z njim srečujemo pri vrednotenju našega sistema nagrajevanja. V tovarniškem sindikatu namreč zagovarjamo zahtevo, da bi bilo treba stimulirati individualno prizadevnost proizvajalcev in ne le zbir točk na posameznih delovnih mestih, ki jih je dala analitična ocena delovnih mest, ter še rezultat akorda. Dokler pa bo na primer vseh štiristo elektrolizerjev dosegalo enake dohodke in neodvisno od njihove individualne prizadevnosti, si bržčas tudi proizvajalci ne bodo prizadevali povečati svojo , produktivnost dela bolj, kot je to v tem trenutku -potrebno. Nasprotno, marsikdo si bo poskušal oddahniti v senci svojega delovnega tovariša. Mar ni tako? — Bržčas res, če tako ugotavljate. —• Sicer pa-to ni edini problem v našem sistemu nagrajevanja. Poglavje zase so namreč obračuni dohodka po delovnih enotah. Ti so vse preveč odmaknjeni, da naši delavci še vedno ne bi mislili, da jim na koncu vsakega četrtletja delimo nekakšen dobiček. Če pa bi imeli mesečne obračune, potem bi tudi naši delavci začutili, da je vrednost točke vsak mesec odvisna ne le od skupne realizacije podjetja, temveč od njihove prizadevnosti v njihovih delovnih enotah, se pravi od njihovega boljšega ali slabšega gospodarjenja. No, tudi to je stara resnica, da ne kaže o njej izgubljati besed. — Pa je vaš sindikat tudi zastavil svoj glas v samoupravnih organih o vseh teh vaših pomislekih. — Se razume. Rezultat pa je bil, da je upravni odbor na isti seji, ko je obravnaval naše pomisleke, sklenil razdeliti na osebne dohodke še eno plačo in da imamo zdaj zagotovilo, da bodo v drugem polletju obračuni po delovnih enotah pripravljeni za krajša časovna obdobja. — Ste malo prej hoteli reči, da imajo delavci občutek, da je eno pravilnik o nagrajevanju, drugo pa osebni dohodki. — Nekaj takega, Res pa je, da nam meglijo delitev še nekateri drugi vzroki. Zdaj na primer pol leta delamo in akumuliramo, da imamo kaj za sušne mesece, ko nastopi redukcija električne energije. Razen tega je v zimskih mesecih električna energija še enkrat dražja. In tako se primeri, da vedno nekaj prelivamo za sušne mesece. Razen tega pa nov problem: ko nastopi obdobje redukcij, je delo pravzaprav za naše delavce najtežje — osebni dohodki pa tedaj najnižji, ker seveda tudi realizacije ni. Tako tudi ti zunanji vplivi podirajo pri naših delavcih prepričanje, FRANC ZEMLJIČ, predsednik sindikata v tej tovarni pravi: »Če analiziramo zunanje činitelje, ki vplivajo na gosne-darjenje in s tem na uveljavljanje samoupravne funkcije proizvajalcev, se ne morem izogniti problematike preskrbe podjetja z reprodukcijskimi materiali iz uvoza. Če je razumljivo, da v lanskem letu, ko smo uvajali reformo, nismo imeli sklenjenih pogodb z Jugobanko, nam ni > razumljivo, da je malone enako stanje še zdaj, čeprav smo bili prepričani, da nam bo novo poslovno leto dalo mnogo jasnejšo perspektivo. Novi sistem vezanja uvoza na izvoz pa se je kvalitativno spremenil, še preden so ga začeli izvajati. Podjetje zato ni moglo realizirati svojih proizvodnih programov, ker ni imelo jasnega odgovora, koliko surovin in v kakšnem obdobju jih bo imelo na razpolago. Takšne razmere pa vnašajo zmedo na domači trg in otežko-čajo sklepanje izvoznih poslov. Zato so tudi samoupravni organi in strokovne službe primorani, da se kar naprej ukvarjajo s problematiko nabave reprodukcijskega materiala in pri tem nehote ne posvečajo dovolj ’0-zornosti tehnologiji dela in organizaciji poslovanja. Prizadevanja kolektiva za dvig produktivnosti so torej v stalnem na- da so nagrajevani po rezultatih gospodarjenja. — Imate v sindikatih kak konkreten predlog, da to razrešite. — Se vam ne zdi, da so to bolj naloge samoupravnih organov in služb kot pa sindikata? Predlagali pa smo že, da naj bi v našem podjetju osnovali poseben oddelek, čigar naloga bi bila stalno proučevati sistem formiranja in delitve dohodka ter nagrajevanje. Tako bi bržčas kmalu prišli do najboljših rešitev. Samo dokler bo v tem oddelku samo en zaposlen opravljal te naloge, je to natanko toliko kot nič. sprotju z materialnimi osnovami, ki bi to omogočile, to je z zadostno in pravočasno oskrbo s surovinami. Vsemu temu se pridružuje še neurejenost prodajnih cen in administrativni način določanja cen za domače tržišče, kar vse prej kot spodbudno vpliva na osvajanje novih artiklov, vzorcev in proizvodnih postopkov. Zai*adj tega tudi upada pestrost vzorcev na domačem trgu, saj smo prisiljeni opuščati proizvodnjo artiklov, po katerih trg povprašuje, vendar administrativno določene cene povzročajo nerentabilnost pri proizvodnji takih artiklov. Vse to doživljamo v času po reformi, ki naj bi tudi nas spodbudila k temu, da bi hitreje modernizirali proizvodnjo, obogatili proizvodni program, povečali izvoz... Zaradi tega. ker pač odlašamo z urejanjem tako bistvenih vprašanj, kakršni sta devizni režim in režim cen. imamo praktično zvezane roke. Samoupravni organi podjetja žal ne morejo vplivati/na reševanje te problematike in je ,.ri reševanju teh vprašanj samo upravna funkcija proizvajalcev močno okrnjena. V odnosu do banke, administracije in oiro-kracije smo brez moči. Pač — razpravljamo lahko, kolikor hočemo, vendar imajo škarje in meter drugi v rokah,« je zaključil tovariš Franc Zemljič. IZ RAZGOVORA S FRANCEM ZEMLJIČEM, PREDSEDNIKOM SINDIKALNE PODRUŽNICE TOVARNE VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK_ Zunanji vzroki krnijo samoupravnost Tovarna volnenih izdelkov Majšperk je lani izvozila SO °lo vse proizvodnje, bodisi direktno na ameriško tržišče, bodisi posredm/prek konfekcijskih tovarn. Kako pa bo letos z njihovim izvozom, še ne vedo. Pravzaprav, ne vedo, ali bodo imeli surovine. Jugobanka jim je prvotno izvozno obvezo 320.000 dolarjev povišala na 560.090 dolarjev, lastno udeležbo pri devizah za nakup surovin pa zmanjšala od 70 °/o na 55 °/o celotnega potrebnega zneska. ZAPISEK O DELU SLUŽBE PRAVNE POMOČI PRI ObSS PTUJ Kakšne izkušnje si ob dosedanjem delu ti9“r la služba pravne pomoči P občinskem sindikalnem s'‘ tu, kako je spremljala P1 zadevanja delovnih org^ zacij pri oblikovanju oj1*1 ve interne zakonodaje? ti dve vprašanji je odg0'! ril FRANC STIPLOVSV vodja službe pravne p01111 pri ObSS Ptuj. Iz dneva v dal več strank Po njegovih besedah sl°^ pravne pomoči nudi vse vf’ in oblike pravne pomoči, indirektnega zastopanja na s°,, šču. Največkrat pa stranke prosijo za pomoč v razlU delovnih sporih ali pa v A s sklepanjem raznih pož° kajti to je — po zvišanju vetniških tarif — povezan0 velikimi stroški, medtem k° usluge službe pravne P01”., pri občinskem sindikalnem tu brezplačne. Po besedah tovariša V lovska število delovnih sp°°, narašča. Če so lani v c°- letu nudili pomoč v 15 Prl rih, so že letos do srede ni j a zabeležili prav toliko merov. Največkrat gre za sPjl ki nastanejo v zvezi z iA‘;, čitvijo delavca iz delovne s P*, n osti, ukinitvijo delovnega sta ali premestitvijo na delovno mesto. V vseh prim0,: noči si služba pravne pomoči zadeva, da bi spor uredila miren način«, v sporazum1', samoupravnimi organi in uP‘» nimi vodstvi podjetij. Če P3,-ne uspe, potem prizadetega ' veda napotijo na sodišče in hkrati tudi pojasnijo nje.-0., možnosti za izid pravde. danje izkušnje kažejo, da . bila nekako nolovica vseh 5, rov. o katerih je končno U. do moralo izreči sodišče, šena v korist prizadetih “I lav cev. J Po drugi strani pa je s!£: ba pravne pomoči pri O.j Ptuj nudila delovnim orga0', cijam znatno pomoč pri Popravljanju njihove interne t konodaje. V občini sicer je A kih 30 diplomiranih pravni p vendar so zvečine zaposlen1 ,, sodišču, v organih o hči A skupščine, ali pa delujejo C samostojni odvetniki. Le ■ \ naivečje delovne organizacij6, komuni zaposlujejo tudi A kovnjake s pravno izobr3' Tako je bila organizirana..^, moč delovnim organizacij pri pripravljanju interne , konodaje nujna. V ta namslV, takoj po izidu novega I pripravili seminar za vse Postavni lre delovnih organski so skrbeli za formalno U kovanje samoupravnih a L Ko so se dodobra pogovoiU,« temeljni vsebini novih &J. upravnih predpisov, so v y pravi razčiščevali različna jasna vprašanja, o katerih, služba pravne pomoči pripravila tudi svoja sta11'd V veliki večini primero^ delovne organizacije ta lišča in priporočila tudi 11 števale. VLOGA DELOVNIH ENOT V SISTEMU UPRAVLJANJA IN GOSPODARJENJA KK PTUJ O sredstvih naj odločajo proizvajalci Kakršen koli pomenek o vlogi in položaju delovnih enot KK Ptuj v sistemu upravljanja in gospodarjenja se nujno začenja ob ugotovitvi, da so sedanji organizacijski okviri preozki in preveč togi, da bi lahko celovito zaživelo samoupravljanje; in nato, da predvidene spremembe, o katerih se v kombinatu pogovarjajo precej časa, uresničujejo preveč počasi. Vendar pa hkrati lahko izveš, da ima vse to tudi koristno »stran medalje«, namreč: ponovno je možno analizirati dosedanje izkušnje in tako vnaprej zmanjšati možnost za morebitne spodrsljaje, kakršnih je bilo doslej kar precej. Kakšne so dosedanje njihove izkušnje in kakšna sta zdaj vloga in položaj delovnih enot KK Ptuj? Pri nagrajevanju fizičnih delavcev uporabljajo cenike del, ki bi — po njihovih ugotovitvah — še kar ustrezali, če ne bi, nekaj zavoljo sezonskega značaja dela, nekaj pa tudi zavoljo pomanjkljive organizacije, delavcev preveč pogosto premeščali z dela na delo. Ker so različne delovne operacije različno ovrednotene, vsi pa so PO potrebi tudi delali vse, zaposle- ni niso imeli možnosti, da bi dosegali tak osebni dohodek, Iti bi ga lahko ob boljši organizaciji dela in če bi hkrati opravljali tisto delo, ki ga najbolje obvladajo. Po drugi strani pa preostali zaposleni prejemajo stalni osebni dohodek »plačo«, ki ni odvisna od boljših ali slabših delovnih uspehov. In še: v sedanjem sistemu oblikovanja in delitve osebnega dohodka delovne enote odločajo le o delitvi osebnih dohodkov, o drugih materialnih pristojnostih pa delavski svet podjetja. »Ne vemo še, kako naj bi vse to spravili v tak red, da bi bila delitev dohodka spodbudne jša za slehernega zaposlenega in da bi se v delovnih enotah bolj uveljavilo samoupravljanje,« pravi Anton Potočnik, predsednik sindikalnega odbora Kmetijskega kombinata Ptuj. »Ugotovili pa smo, da so spremembe nujne. Doslej smo že reorganizirali sindikalno delo. Prej smo imeli pododbore pri obratih. Zdaj so se ti pododbori prelevili v samostojne sindikalne podružnice, ki jih je sedemnajst. Pokazalo se je, da je bilo to pametno in koristno, saj v delovnih enotah zdaj sami in laže rešujejo probleme, seveda v povezavi s sveti delovnih enot. Razen tega smo že spremenili tudi organizacijo podjetja. Od prejšnjega teritorialnega načela organizacije podjetja smo prešli na speci-alizcijo po dejavnostih. Obenem smo v sodelovanju z zavodom za produktivnost dela v Murski Soboti popisali in ocenili delovna mesta. Predlog ocene delovnih mest ie v razpravi in pripomb tudi težko rešljivih probl6 , ne manjka. Se nekaj: let°s(j/ hodek že ugotavljamo i° . mo po delovnih enotah, P1"1^ mer seveda sredstva za enote „pri& skupne P° pi podjetja v odvisnosti od sk / vloženih investicij v te e^ Dogovorili smo se tudi _ if da ne bomo več regresir3. f gub pri posameznih enotaUi bi nastopile zavoljo ka*5^/ že bodi vzrokov, ampak UJ ta vprašanja urejali s istee/ posojanja sredstev med tami. Predvideno je tu<č g da bodo delovne enote J"