w u koristi 4*lav-t ||iid»iv» D»Uv-oprtviianl do ktr productr»|o. p»per la devoted intereeta of the claaa. Worker* omltled to all ^ ' they produce. .»rond««.* <*ttuir, ta«. I, 1MT, at lb* post off!'* III. UMlot Ik* Act uf Uonfrmi of Muro h «rd 1K7» Office: 587 Ho. Centre "Delavci Vseh dfŽeU, združite S©' PAZITE! na itevilko v okltp«|u. ki ee naha|a pole« va-iet« aasiovt, p H lepiti-nega apodal ali na ovitku. Ako *te-vllka tadal vam ( Al ) ■ pr I hodn|o it*- V ** ** ' vllko luktg« liata pot«, če naročnina. Prosimo ponovite |o tako|. »v. (No.) 62. Chicago, H!.. 17. novembra (November), 1908. Leto (Vol.) III migom! Slovenskim delavcem! g današnjo itevilko bo "Proletarec" spet izhajal v večji _ ; ? , / je bilo potrebno, kajti dosedanja pratikarsku oblika lista ni ivala našim potrebam niti se ni moglo s tako obliko vtrditi listu , gmotne podlage. , povečanjem lista se je povečal obseg berila, a povečali so se ^ tudi stroški. ...; i aktivni sodrugiin somišljeniki, ki se trudijo za Proletarca*, jamejo na snanje in ie s večjo vnemo agitiraio za list, da bo> lunagoval povečane stroške in si tagotovil trden obstanek, rim sodrugom ni bilo po godu, da smo v zadnjem avgustu .J Uit, in izgovarjali se so pozneje, da s tako majhnim listom tjo dobiti naročnikov niti drugače pomagati listu. Well, z od-Mtjo lahko rečemo, da če bi takrat ne bili pomanjšali lista, — j bi Proletarca" ne bilo več. Tako smo pa vendar zmagali eno več in ohranili tednik, brez kterega nikakor ne smemo biti. __smo vam, sodrugi, povečali smo vam list in šedaj priča- od vas, da storite svojo socialistično dolžnost. io besedo vas kličemo na resno delo. Nikdar, od kar eksisti-trto", nismo se tako potrebovali pomoči od vas, kakor jo io danes. Vi veste, da dobra eksistenca "Proletarca" je od-važega dala, kterega žrtvujete listu, ni list dodobra razširjen med delavsko maso, dokler nima > tisoč stalnih naročnikov, tako dolgo je njegova eksisten-List mora med rojake, med take rojake, ki ga še ne poje naloga in najsvetejša dolžnost rfaših agitatorjev 1 Na delo i I Vsak, kteri ima našo naročilno knjižico, naj se poda na i teden. Novi naročniki so nara najboljša garancija, da hočete roletarca" in nasprotno vammi spet garantiramo, da z obilnim jem novih naročnikov je obstanek listu zagotovljen. » oglasite, da ste voljni iti na delo za list in pomnožiti našo r novimi naročniki, nam je to dokaz, da ste z nami, da je i s želja, da se ohraai, vzdrži in napreduje naš edini sloven-čni list v Ameriki in mi bomo storili vse, da zadovoljimo in čitatelje našega lista z vsem kar sploh mora dandanes 'delavskim slojem delavski Ust. i bo pa še v nadalje v naših vrstah tista brezbrižnost, mlačnost kvaost kot je bila semtertje doslej, potem je kriza sa list sopet i in morda bo to kriza, ki ga pokoplje. Dve poti torej imate l tudi opominjamo in prosimo tiste sodr. naročnike, kterim , naročnina, da isto poravnajo, oziroma, ponovijo sa bodo-tega ne stori naizadnje v dveh tednih ali pred 1. decem- 8 ... .. . .. p.«»Ui llMSI« — «* P»AU \ bo to rad storil; kdor nima dela, da tega ne more storiti; naj VOLITVE. 750.000 socialističnih glasov Rezultat predsedniških volitev je že vsem znam. Taft je izvoljen predsednikom Zed. držav s 170 glasovi elektoralne in okrog 1,200.800 glasovi volilne večine. Dobil je 326 elektoralnih glasov, a njegov "nasprotnik" Bryan pa 157. V kongres je izvoljenih 213-republika neov in 178 demokratov, kar pomenja .'15 glasov republikanske večine. V državi Illinois je ponovno izvoljen gover- "Dobri časi". Po kapitalističnem leksikonu pomenijo 'dobri časi" za dela v* ca: i meji pravico delati, robovati in groi^aditi dobiček kapitalistu. " Dobri p&asi" za delavca so torej odvuni.ftd kapitalista,>4teri ima zmironildobre čase. Tako saj ne-misleči tlelavei razumejo to stvar. Ako ni*ia kapitalist boljih časov, potem delavce sploh ne more živeti . |i Kapitalist mora najprvo sebi zagotoviti dobre čaae in |hj-tem k pride delavec na vrsto če ti>loh pride kedaj. Kapita* Toliko za danes. In to se je dogodilo po volitvah, ko je bil Taft že izvoljen predsednikom. . (iospoda uredniki kapitalističnih listov, ali se to pravi, da se bližajo bolji časi za delavce? MEDNARODNA SOCIALNA DE M0KRA0IJA IN SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ. norjem republikance Deneen. Re- Vmt »,r4vi delavcu: Pridem bodi publikanci so zmagali v veliki ve-('» »ba^jiv, pa ti bom dal "dobre čini povsod razen jnžnili držav. ''as' 4« • ktere se še ponašajo, da so "solid 1,1 klavci so res "pridni" in democratic" I''posl ttfri i'Dokazali so to H, no- i . v v. i -i vembrdf Delavci so glasovali za (»lede natančnega števila socia-1 » ističuih glasov nismo še danes na jasnem. Zvcrižeiia poročila prvih par dni po volitvah ne odgovarjajo resnici. Oficijelna poročila se (»rigajo samo za republikanske in demokratične glasove: socialisti se moramo zadovoljiti le s poročili uaših sodrngov iz vseh krajev, katera pa prihajajo zelo počasi. Gotovo pa je, da bo Število vseh enkrat: VSAK SODRUG IN SOMIŠLJENIK NAJ SE OGLA VEMO PRI CEM PA SMO. Izdajatelji "Proletarca". NA NAŠE MRTVE. nekoliko dnevi — 11. no-^^-je preteklo Ji l«'t od kar fjjgeaška kapitalistična mafija znani,, zloglasui. straho-■ justični umor nad štirimi de tinti agitatorji, kteri so se vse življenje borili za interese delavskih sotrpinov. Žrtve umora so bili August Spies, R. Parsons, George Engel ^Adolph Fischer; peti, Louis « je dva dni pred umorom [sam končal življenje. Prvim Je krvnik na željo pobesni-E&aakih kapitalistov dne 11. £ 1887 v tukajšnji okraj- irgnil vrat. in tovariši so bili obdol-pa so v glasov i te m štrajku v liekovih tvornicah v Chi-Jlponiladi letA 1886 hujskali K in da so vprizorili znano it tragedijo v noči 4. maja aa Hay mark »'t S.piare. ko je !dosle policaje,. kteri so hote-ftti javni delavski shod. od jpadla bomba in ubila sedem ijev ter ranila okrog 60. drii-ib. Se danes ni dokazano — Bfcdar ne bo! — da bi kteri med umorjenih agitatorjev vr-tisto bombo — kapitalistični ti so to tudi dobro zrfali — ameriški delavci pred 20. le-niso bili tako zavedni, da bi potegnili za svoje nedolžne kakor so se lani za Hay-to njegova dva tovariša, in tovariši so bili brez tnoči, dokazali svojo nedolžnost, jitn je sedem let pozneje ja-l^ri/nal nepozabni illinoiški ler .Altgeld. in tako se nao-fa delavska prava, kterim so zvesti do sadqjega (liha. h m-basil ne amrt i na vislicah. !ni delavci, ne samo v Chilli v Ameriki temveč po ce •vetn. spominjajo se vsako le-Ihe 11 novembra mnreniške ftrvojih tovarišev. V Chicago vršil 11. novembra. kakor o-So vsako leto, delavski šesta k Brands TTalli, vogel Erie and No. Clark St., in predpoldne istega dne je posebna delavskia deputacija pose til a v VValdheimu grob naših mrtvih, na kterega je položila krasen venec. e Enoindvajset let že počivajo gomili Spit«, Parsons. Engel, Fischer in Lingg. Gomilo krasi veli-čanstni spomenik — delo zavednih ameriških delavcev —, a nad go milo tulijo orjaški glasovi, glasovi socialne revolucije, ki se širi liki plamen po vsej zemeljskej kroglji; glasovi vstajajoeega pro letarijata, ki se bo nekoč maščeval nad privilegiranimi morijci za nedolžne žrtve v gomili. Zavedno delavstvo vstaja boljinbolj . . Že se izpolnjujejo zadnje ttpiettove-besede, ktere je izrekel, ko mu je krvnik deval*vrv okrog vratu: "Prišel bo dan, ko bo naše molčanje v grobu močnejše, kakor pa glasovi, ktere danes zadavite." Taft je izvoljen. Nastanejo li sedaj boljši časi? "Bog ve!" Socialistom se oičta, da hoče so-ializem oropati tudi revnejše sloje privatnega lastništva. Koliko privatnega imetja pa imajo siromašni, delavski sloji? Časopisi poročajo, da je dal milijonar Vanderbilt zavarovati ig rače svojim otrokom za $2.'».000 Delavci pa ne morejo zavarovati svojih lastnih življenj, kam bi še zavarovali življenja ali celo igrače svojih otrok. Newyorski bankir Henry Clews, je nedavno v svojem govoru pri Maine Bankers' Association povedal sledeče: "Letošnja gospodar ska kriza je opomogla mnoge ka pitaliste. Malo pred krizo, so prodajali delnice po visokih cenah, a ko se je kriza pričela, pokupili so za neznatne cene vse nazaj. Ti možje so na tihem pozdravljali krizo." Tu jih imate I Kapitalisti so kovali denar iz vaše mizerijff in bede. x teri jim je po kapitalis-asopisju obljubljal "do-če bo izvoijeu. Taft je Isediiik, kapitalizem jc nar je zmagal! Bandi ka-in človeških trotov so zagotovili dobre čaae še nadaln. s štiri leta. Kje i o pa delavčevi "dobri ea- si"t O, nevuu vacu , , ... ... ... , . .. ... ... . , ke kar tslisticne liste .od prvega socialističnih glasov naraslo nad . * . 0 . . . r do zad jega s hakscrievin (»la- umit liinii 7» so že tukaj! Vzemite v ro- litv 650.000. Napredovali smo torej za 250.000 glasov v zadnjih 4 letih. V Cliicagu je dobil sodr. Debs 18.885 glasov; preti štirimi leti je dobil Debs tukaj nad 40.000, a več kot polovica je bilo demokratičnih. V New Yorku je dobil Debs > 27.000 glasov; jx» vsej državi pa 54.000. Za New Yorkom se je najbolj odlikovala Pennsylvania. V samem Pittsburgu so soialistični glasovi napredovali za 600%; vf Cambria Couuty-u, kier so slov k*. iMiet lhima it uudL glasov. V vaej Pennsvlvaniji je • . . .. . . , f .. . 1M1,W*.. , J ^ danem berači za istega »krog.tvor- imo okrog J0.(kX) glasov. Velik napredek socialističnih ' > . glasov je belježiti tudi na Zapadu .. KapiUliati po nektenh kra- in Jugu. od koder pa ni še vseh Jih dobro koristili Taftovo zrna- poročil. V državi Oklahoma je do- te »),ir Mto bil Debs 27.000 glasov pn>ti 444:1 a celo Vr predpreteklem tednu se jc vršila v Bruselju konferenca med-narodnega socialističnega biroa. Na tej konferenci se je razpravljalo o sedanji jnilitični stituaciji. Preti konferenco se je vršil javni ljudski shod nA katerem sd govo-riji zastopniki različnih narodov. Posebno je bil burno poztlra vi jen sodrug Varandian, ki jc zastopal turško socialno demokracijo. Pozdravil jc zbor v imenu svoje franke ter poda! za tem jasno sliko bojev, ki se vrše med kristjani in musulmani katere neti po-povstvo obeh cerkva. Narode se ščuva enega proti drugemu, končno se je vetnlar mladoturkom posrečilo združiti tew narode v bratsko slogo in tako je bilo mogoče uničiti sultanov despotizem in ohraniti svobodi in napredku tudi turške narode. Toda komaj se je začelo novo življenje, so bile druge civilizirane države, ki bi bile s svojim olmašanjem kmalu razdrle vsev dosedanje naše delo in vso nado in upanje v boljšo in mm i! Od blizo in daleč Vera je privatna stvar — pravi tudi Roosevelt.' Tekom minule volilne borbe so mnogi ameriški časopisi pisali, da je kandidat iu sedaj novoizvoljeni predsednik Taft — brazverc. To_je razburilo nektere katoliške nestrpneže in pisali so lioosevel-tu če je ta pennies, Sedaj j*? obe-lodanjen njegov odgovor. itobsevclt najprvo pravi, da odgovorja na ta vprašanja šele po volitvah, ker ni hotel mešati vere s politiko in na to nadaljuje v tem smislu: "Mr. Taftu se pred bacuje, da je brezvere, toda to je njegova privatna stvar, ki se nikogar druzega ne tiče. Kdor vlači vero v politični boj, ta dela nasilje svobodi vewti. V naši republiki je mnogo državljanov, k,te-rim j^' vera deveta briira, a so vse. eno dobri državljani. Sam nepozabni predsednik Lincoln, kteri je odpravil zamorsko sužnost, m pripadal nob<*ii cerkvi. V admi-nistraeiji naše republike sedijo brezverci, protestanti, katoličani in židje ..." Z eno besedo pravi Roosevelt : vera je privatna stvar Človeka in vsakdo naj veruje kar hoče. Tako pravimo tudi mi socialisti: V verskem pogledu naj bo vsakdo svoboden. Tako je tudi bilo do sedaj v A- da kapitalist nima od zaprtih tovarn nobenega dobička. Ce hoče torej kapitalist ohraniti svojo prosperiteto in nadalje gromaditi kapital, mora olH(,,,• niti jednega glasa, a leto« jih jc Panama. Kr„ 10. nov. — Želez po 10, 15, 20 do 80 glasov. V ne- niea Illinois Central je iz takajš kterih krajih je imel Debs celo «vojih delavnic odslovila 200 večino nad Brvanom in Taftom m<,ž nstalim delavcem nazna- n. pr. v Kielu, Wis., Debs 99 in ni,ft« d* i'm ^avni čas Bryan 98 glasov: Oak Lake, Minn. <*1 nH 8 »r lepš<» bmloenost. Mi je rekel go- ., . v,., , . • . . . . vornik - smo prepričani, da J'^k,. Nihče te n, vprašal kaj t. bo znala meilnaro* Imula1 w<»va Debs 16, Bryan 1 glas, a Taft pa nobenega. To dokazuje, da se tudi ameriški kmetje počasi zavedajo, Danville. 111. — V tukajšnjih tvornieah so znižali 10(H) delavcem delavne lire od 9 na 8 ur. da se sodijo tudi oni v proletarski Pred volitvami se je tukaj delalo razred. dan in noč, samo da se jc prid o- V Shamnu. W. Va.. ki jc pre- bilo delavce, da *o 3. nov. glaso- mogarski kraj, je imel Debs tudi vali za Tafta in Joe Cannona. večino; dobil je 560. Taft 465 in Paducah, Kv., 9. nov. — Takoj Bryan 392 glasov. Tudi premo- tretji dan po volitvah so v tukaj- garji se zavedajo'svojega razreda. ; in jih I. C. tovarnah odslovili 280 Po najnovejših "poročilih se za- delavcev. Na stotine praznih to- trjuje, da bodo socialistični gla- vornih vagonov se nahaja tukaj, sovi narasli na 750.000. n v*ak dan jih prihaja še več. po vsem svetu svojega najiskre nejšegs prijatelja v proletarjatu. Sodrug Avramov zastopnik bolgarske socialne demokracije je re kel. da ni donesla neodvisnost Bolgarske proletarijatu nobene svobode. Delavstvo je bezpravno in izven vsakega zakonodajatva Bolgarsko ljudstvo nima nobenih korisi od šovinizma ia militarist ičnega pokreta. Nadalje so govorili še Hodrugi Nemec za češke socialne demokrate, Pemerstorfer za nemške itd. Po daljši razpravi o aneksijr Bosne in Hercegovine je shod na predlog sodruga Fur-nemonta sklenil sledečo rosoluei-jo: Javni ljudski shod, ki se je vršil v Bruselju dne 10. oktobra 1908* v "Maison du pueple" po novno utrjuje energično voljo proletarijata celesra sveta, da se ohrani med narodi še nadalje mir ter da bo napovedal najodočnejši boj proti uničujočemu kapitalističnemu militarizmu. Raznim socialističnim skupinam se nalaga pa. da izvršujejo poverjene jim sklepe iz Stuttgarda. Shod se je zaključil s pevanjem mednarodne pesmi. Prva točka dnevnega reda na prvi aeji konference je bilo vpra šanje. ali se sprejme predlog angleške Labor Party, ki je prosila za sprejem v mednarodno socialistično zvezp.Predlog je bil spreiet: Labor Party je torej smatrati za socialistično stranko. Druga točka je bila "Politični položaj in razmere na Balkanu". O tej stvari se je razvila zelo obširna debata, po kateri se je sprejela od sodrngov Varianta in A-dlerja predlagana resolucija, ki izreka, da je dolžnost, socialistov vseh dežela, upreti se vsakemu motenju miru. za katero so odgovorne vladajoče stranke. se niso nilrdar prepirali in klali radi vewkih vprašanj, kakor se koljejo v Evropi. Mraenjaki-far-ji. večinoma katoliški, so pa pri-hssa ui aoa imp h«sa »f aojoj; TTTt «<}#a f rlivafTTTicfi TuTcajT^fe?T" dr.n so silovitejši. American Federation of Labor zboruje. 9. novembra t. 1. je bila otvor-jena v Denveru, Colo., 55. konvencija organizacije American Fe deration of Labor (Ameriška delavska zveza). Konvenciji prisostvuje okrog 400 delgatov raznih strokovnih unij širom Zed. držav. Predsednik Gompers jč takoj prve dni naletel na velik odpor od strani mnogih delegatov vsled znanega intrigiranja z delavskimi glasovi vprkl m-opadlega Brvana pri minulih volitvah. Najbrž bo pa Gompers spet ponovno izvoljen predsdnikom A. F. of L., kajti večina delegatov je še na njegovi strani. Veliko delgatov je za to, tla A. F. of L. vbodoče v politiki zavzaunv-socialistično stališče. Multimiljonar obsojen v 151etno ječo. Kapitalistični špekulant, bankir, kralj ledu in multimiljonar Charles W. Morse v New Yorku je bil prošli teden radi mnogih prevar in sleparskih financ pred ncwyorsikim zveznim sodiščem obsojen ma 15 let ječe. Morse je bil silno potrt, ko je slišal stojo obsodbo. 'Ko bi me obsodili v dosmrtni zapor, bilo bi mi čisto vseeno," dejal je, ko so ga odvedli v celico, v kakršno redkoke-daj zaide kak ameriški kapitalist. • Ohsodha nad kapitalistom in izvršitev obsodbe, sta pa v Ameriki dve stvari. Vsled tega dvomimo, da bi prevarant Morse kedaj prestal svojo zasluženo kazen. Prestal je ne bo zato, ker je — mili-onar. Znamenje "dobrih časov" po volitvah. 4. novembra, to je prvi dan po volitvah, je v Chicagu padal prvi-letošnji sneg; pritisnil je obenem hud mraz. Mestni zdravstveni od- delek je 7. ozirorn na brezposelne Delavec jc zato brez dela. ker delavce, ki so tega dne prilezli od ne lastuje mašiu in delavnega oro- vseh strani in iskali gorkega za- dja. Ima pa delavce orodje, s ktc- vetja, objavil sledeče: "Mesto rim si lahko prilasti vsa delavna Chicago bo že skrbelo za svoje sredstva. To orodje je glasovnica, brezposelne reveže, a svarimo pa Pri zadnjih volitvah se je pa po- tiste, ki pridejo iz drugih mest kazalo, da ogromna večina ameri- semkaj, da naj raje ostanejo kjer ških delavcev ne poseduje še niti so, kajti Chicago bo ta^ce ljudi tega orodja: vse, in se delavčeva spreiel s odprtim orožjem in edi- pamet je v rokah kapitalističnih ni gorak prostor za nje bo Bride- bossov. Tbogi mezdni sužnji! well (jočaV , i A, ■ * UST Z4 1NTKRKSE DELAVSKEGA . jl ma ^eaaa a _ - -rr-r-aamnrm p R O L E T AR C Opitaliatičui aovrag ni bo morila se ,že začela kampanja za leti* 1012. 1(|)1| kratek odn*»r toda Kapitalist iiii moramo pa nadljevatii boj. do« vajo; delavstvu "prijsrni" članki kler ne pade ta so v rag in dokler, v kapitalističnih listih so takoj triumfujoči delavski razred ne o- drugi dan po volitvah izostali ka kliče aoeialistične ljudovlade. |kor bi odrezal. Tirani ao si v sve-Terre Haute, lnd., 3. novembra stl, da je kapitalizem za štiri leta IZHAJA VSAKI TORCH Lastnik in UdajsUlj. Jufo»lotau>ka dda»»ka fitkovaa drulba v Ckksfe, III. Nsročaias: Za Amtricofl.SO is rslo Isto. TSc n pol 1st*. Zs Evropo 11 ss telo Isto. $1 m pol leta. <)yla*i p* it*orn Tri tp/rtminbi biralHM j* poUtvii in Ijnbeznjivi oskrbi ^aših . teperii in izstradam, zato ai želijo aodrugov. To je najlepša s$ran te vah, brez malega na celi črti. Na mokratična stranka s svojim liryanom si je pri zadnjih volitvah skopala grob. Ostanki te stranke se bodo se nekaj časa vla- NASLOV 'ADDRESS): "PROLETAREC" 587 So. Centre Ave., Ohlcago, III. »t Našim sodrugom. kampanje, kajti iz nje veje pravi duh socialističnega aodružništva, kterega je rodilo naše gibanje in ktero iwtaue,( dokler ne triumfira socializem. Edina neugodnost pri tem, kte to vsi obžalujemo, je bila bolezen sodruga Hen Hanforda. Želel je iz srca iti v bitko, kjer je bil vedno doalej, toda žrtvujoč ae vidno svojemu delu in idejam, omagal je telesno in izostati je moral tz bojnih vrst. Njegova sedanja bolezen je dokaz truda polnega in prenapornega dela ui boja. ktert ga je prestal ninogo let kot socialist ; nadjamo se pa vsi, da se mu kmalu spet povrne zaravje in da kmalu spet stopi v nase vrste kot aktivni bojevnik. Kampinja je bila v resnici sijajna za socialistično stranko. Na-Si shodi od jednega morskega brega do druzega ao bili manifestacija nad vse in takega1* navdušenja še ni žela nikdar nobena politična kampanja. Reči moram, da so naši orato-rji storili vse, kar so mogli. Stotine in stotine delavnih, mladih in starejših aodrugov je pripomoglo k uspehu. Tudi socialistični listi so storili svoje najbolje za kar zasluzijo največjo pohvalo. Naše časopisje je vrlo stalo na straži in Odbilo vsak napad od strani kapitalističnega tiska s kte rim se je hotelo premotiti delav-r ee; sicer so pa letos ni toliko napadalo, kakor se je v prešnjih kampanjah. Odrednji socialistični odbor je tudi dobro vršil svojo nalogo. Kar se pa tiče posebnega rdeče--ga vlaka, se njegovo delo samo hvali. Diviti se moram le vstraj-nemu in oduševljenemu dehi vslužbencev na vlaku, kteri so o-stali ves čas neupogljivi napram vsem oviram in naporu. ČVatitam jim in obenem se jim za ves. rado voljno prestani trud, najgorkej-še zahvaljujem. Godba na posebnem vlaku je bila velike vrednosti in je tudi dosti pripomogla k uspehu kampanje. Ko bi imeli tak vlak stalno na potu. bilo bi kmalu po kapitalizmu. Ker sedaj to še ni mogoče tipam. da stranka v bližnji bodočnosti stori korake in si omisli svoj vlak. kteri bi neprestano drdral od mesta do mesta in sejal plodo-nosno seme socializma. Dasi sedaj še ne vem, kako stojijo socialistični glasovi, vendar nimam dvoma, da pridobitev bo velika. Ljudstvo letos prvič ve, da je socialistična stranka faktor, s kterim se mora računati. Socialisti si moramo samo čestitati na takem agitatoričnem vspehu in o-benem zreti s popolnim zaupanjem v bodočnost, ktera nas zagotavlja, da se bliža dan zmage. Končno, sodrugi širom Zed. držav, zahvaljujem se vam toplo za vso podporo, ktero ste mi izkazali, in vas pozdravljam!-— Borili sto se hrabro, a sedaj, brez izgubljanja časa, pripravite se za nadalnji boj. Kampanja za leto 1912 jie naj takoj odpre na celi črti. Mi nimamo vzroka, da bi počivali. Ka- še več brc in z največjim uavdu šenjem pozdravljajo kapitalistični korobač. Ogromna večina delavstva je še podobna Jobu v znani židovski pravljici, kteri je rado voljno sedel na kupu gnoja in lira bolj je gnoj smrdel, tembolj je Job prosil boga, da bi mu povečal smrad. Seveda, pri ljudeh, ki mislijo z lastno pametjo, ne zasluži tak Človek niti trohice sočutja. Č že kdo na vsak način «.ili v prepad, pa naj skoči — svobodno rnu! Volilni boj je končap in vprašanje dneva j*. kako je izišla iz tega boja socialistična stranka. Zgodilo se je nekako čudo: Dočim nas buržoazne stranke občudujejo in nam odprto priznavajo napredek v splošnem, je večina soeiali-stov nezadovoljnih z volilnim izi dom. So »odrugi. ki so tako prepojeni sN socialističnimi idejami, da že pričakujejo zmage vsak hip. Ampak to ne gre. Socialne revolucije se ne izvrže kar čez noč; rodi jih še le pravi čas. Volilna kampanja je bila res nad vse sijajna. Vendar pa primerjanje vspešne kampanje in mamljivega preroko vanja o milijonu glasov z volilnim rezultatom ne sme že nikogar o-plašiti. Res je, da je naša stranka v ne-kterih mestih kot npr. v Chicago dobila manj glasov kakor pred štirimi leti. To se ne da tajiti. Smo pa sijajno napredovali po drugih in še celo takih krajih, kjer je doslej imela socialistična tjtranka malo ali pa nič glasov. Zlasti so se odlikovali farmerski kraji, koder ni imel socializem doslej nobene zaslombe. 600,000 glasov, ki jih je dobil sodnig Debs. je vse-. Kakor lepo število, a najbrž jih je še več. kajti iz mnogih krajev še danes nimamo poročil o socialističnih glasovih. Pomisliti pa moramo, da je bilo veliko naših glasov valed nevednosti volileev zavrženih in za veliko glasov so nas tudi ogoljufali in okradli, kakor je že navada pri ljubeznjih kapitalističnih organih. Naj bo kakor hoče. in če tudi ni več kot 600,000 glasov, kljub temu smo socialisti napredovali za 200,000 glasov ali za 50 proc. od leta lfK)4, in s tem napredkom smo popolnoma zadovoljni. Smelo smemo trditi, da gla sovi. ktere je 3. nov. t. 1. dobil Debs. so trdni socialistični glasovi. In to je. kar mi hočemo. En glas prepričanega socialista je za našo stranko več vreden, kakor pa pet simpatičnih glasov; na prepričane ga socialista smemo vedno računati, med tem ko se na polovičarje ali veternjake ni nikoli zanesti. Ravno to je vzrok, da smo nazadovali v Chicago. Valed nezadovoljnosti demokratov napram takratnemu demokratičnemu kandidatu Parkeru, je dobil Debs 1. 1W4 v Chicago nad polovico demokratičnih glasov. Letošnji Deh-sovi glasovi v našem mestu so pa izključno trdni, socialistični. Socialisti smo torej v polni meri zadostili našim dolžnostim, a sedaj — s podvojeno močjo zopet na delo. Mi ne smemo počivati I Naša kampanja za 1008 se je končala 2. novembra. 3. novembra so bile volitve, a drugi dan, 4. nov., se je čili semintja, a naposled, kar je konservativnih * demokratov, se pridružijo republikancem, a kar je radikalnih, preidejo v socialistično stranko. Istotako je mrtev tudi Hearstov "independent" bluff. Leto 1912 bo našlo v zopet netn volilnem boju v Zed. državah samo dve stranki: kapitaliste v republikanski'in delavce v socialistični stranki. V boj do zmage! MOČ RUSKEGA KKONANEOA TIRANA SEGA TUDI V AME RIK0. Amerika ni več pribežališče p< svobodi hrepenečih ljudi. Borilci za svobodo, za politično svobodo v Rusiji, kjer vlada v imenu krnite in vislic krvavi hatjuška, največji morilce 20. stoletja, nimajo več zaslombe v tej, nekdaj svobodni zemlji. Washingtonska vlada se je ponižala tako globoko, da gre na roke ruskemu earu in mu vrača semkaj pobegle ruske revolucionarje, kteri so se pregrešili le,v tem, da protestujejo proti kr vavi strahovladi carjevih biričev, kar je res pravi škandal in sramota za ves civilizirani svet. Zvezina naselniška oblast je na ukaz zvezinega tajnika Roota sporazumom ruskega zastopnika nedavno tega pridržala v New Vorku v zaporu Jana Pourena, kteri je pribežal iz Rusije.J^er ru fcka vlada ve. da Zedinjeri^tržave vračajo le kriminalce, ne pa političnih zločincev, obdolžila je Pou rena umora, kterega pa Pouren na ravno ni nikoli zakrivil. Pouren ni še zdaj prost, dasi je bila že pred par tedni v Washington!! predložena peticija s pol milijona podpisi, ki zahteva njegovo osvoboditev. Pouren pa ni sam. Enaka usoda, kakor njega, je doletela 5. nov. še dva druga ruska ubežnika v Chi-cagu, A. Alcksandroviča in Kri-stiana Rudoviea. Prvi je slabotni 201 etri i mladenič, doma iz Vilne, in po tukajšnjem ruskem konzulu obdolžen "tatvine" v Rusiji. Ru-ddvie. pri prost in reven mužik iz baltiških provinci j, je pa obdolžen umora. Oba so izvohali pinkerton-ei. ,ki so v službi ruske vlade, in na zahtevo ruskega konzula ju je aretiral svežini marshal. Alcksandroviča. kteri ni imel zagovornika. so takoj deportirali in je že na potu v Rusijo. Na preiskavo proti Rudovieu je pa k sreči naletel odvetnik Peter Sisman, ki je takoj zahteval, da se da mužiku par dni odloga, da se tako dokaže če zasluži deportaeijo ali ne. Ru-dovie ne taji, tla je socialist in da je pomagal ustanavljati znano 'baltiško republiko", ktera je živela le par dni — in to so vsi njegovi "zločini". Odločno pa trdi, da ni nikdar izvršil umora, kterega ga dolži ruska vlada. Lokalna ruska socialistična organizacija se je zavzela za Rudoviea in je pripravljena položiti jamČevino za njega. , Tako se godi pobeglim žrtvam krvave ruske vlade na svobodnih ameriških tleh. Od zanesljive strani se poroča celo, da je car poslal v Zed. države 60 špijonov, ki naj Vohunijo za semkaj pobeglimi ruskimi revolucijonarji. Živela ameriška Rusija! NAROČNIKOM Zadnja (61.) številka "Prole-tarca" je morala vsled momentnih finančnih poteikoč izostati. Prosimo naročnike, da nam to oprostijo. Za izgubo te itevilke jih bomo odškodovali s prilogo, ktero izdamo pri prvi priliki. Prosimo pa zveste naročnike, da nas gmotno podpirajo, da se v bodoče več ne pripeti kaj takega. APPEAL TO REASON" IN . SVOBODA TISKA PRED , SODIŠČEM Pri zvezinetn sodišču v Fort Seottii. Kana., se je 9. nov. pričela obravnava proti Fred D. War-rediti, uredniku socialističnega tednika "Apiwal to Reason". Warren je obtožen, da je 12. jan. 1907 iiatisuil v "Appealu" " krilu i na-lerr" članek. V tem članku je Jiilo namreč razpisano $1000 nagrade tistemu, kdor vjt)me Tavlora, bivšega govermfFja države Kentucky in ga izroči sodnim oblastem v imenovani državi, kjer je baje izvršil politični umor. Iti ta razpisana nagrada je baje |n» poštnem /akouu nepostavna, to je, ne bi se smela odprto razpošiljati po pošti — dasi ima "Appeal to Reason" pri rokah nad 300 dopisnic, po kterih se je odprto razpisavalo nagrade po raznih policijskih organih v KansM.su za pobeglimi kriminalnimi osebami iri ra/.|s>slalo iste po pi>šti. Omenjeno razpisano nagnalo je natisnil Warren v času kapitalistične persekucije delavskih voditeljev Moyera. Hav-wooda in Pettiboneja. ko je zvezi-no nadaodišče v Washiugtonu zavrglo "habeas corpus" proti nasilnem ropu teh treh mož iz Colo-rada v Idaho in i/reklo, da je bil ta človeški rop — postaven. So d rug Warren je bil aretiran in stavljen pod jamČevino 8. maja 1!M>7 in sodišče je določilo, da se prične proti njemu obravnava v novembru 1907. Ko je pa došel ta čas, je sodnik preložil obravnavo do maja 190S — in isti čas zopet do novembra "ko minejo volitve". Med zagovorniki toženca je tudi znani odvetnik Clarence S. Darrovr, kteri je tako krepko zagovarjal Havwooda. Z Warrenom. oziroma, "Appeal to Rcasonom", je na sodni klopi tudi tiskovna svoboda. <*'e se zgo di, da je Warren spoznan krivim, tedaj je v smrtni nevarnosti tudi ta najboljši in najbolj razširjeni socialistični list. ki je prizadjal a-tneriškim kapitalistom že toliko bridkih skrbi. Delavci! Kakor ste pred poldru gim letom stali s Ilaywoodom in tovarišema v Boise, Idaho, ko so hoteli kapitalisti uničiti organizacijo Western Federation of Mi-ners. tako stojte danes z Warrenom. ko hočejo kapitalisti zatreti delavski tisk. PO MILOSTI BOŽJI ie pred kneževini nastopam ha vil z vladno politiko s katero ( bavi še Vedno. Stvar se je zgodila takole: smo na lhmaj,~ds tam najdemo potrebnega kneza za našo Bolgarsko. Rabili smo moža, ki bi s svojo rodbino in svojimi vezi z raznimi vladarji zagotovil nam dobrih diplomatskih zvez. Takega moža najti, je pa bila res težavna naloga. Ko smo pa prišli na Dunaj, nas nihče ni hotel sprejeti, nihče poslušati na ših želja. Zgodilo se je takti, da smo na večer in ponoči popivali po raznih varjete restaurantih in pivovarnah. To so. bili seveda kra ji, v katerih smo bili gotovi, da u< najdemo bele vrane, katero smo iskali. Nek večer smo se podali pa v dvorno opero. Med odmorom; nuni je voditelj pokazoval dame in gospode, ki redno obiskujejo gledališče. Ko je miril s prstom na eno ložo je pa rekel: "Ta je pa Izrine Ferdinand od Saksen-Ko-burga, nečak poslednjega fran-citskcga kralja." Koburgo, sem si na to mislil. Lepo je to ime in do bra je francoska družina. Morda bi pa ta mož vendar le lahko postal naš princ. (Jovoril sem na to z drugimi delegati in smo takoj sklenili, da ponudimo temu princu Ferdinandu našo Bolgarsko. On je sprejel, bil je naš princ in sedaj se jo proglasil za Bolgarskega carja. Sejisj cartije "po milosti božji". To je samo po, sebi umevno. Kaj pa tla! "Delavski List". Kako milost božja kralje vstvarja? Cestokrat se čuje govoriti, kako da je [Mistal kedo "po milosti božji" kralj enega naroda ali več na rt slo v skupaj. Ampak ker jo zelo zanimivo vedeti, kako je lahko postati kralj "po milosti božji" smo sklenili, tla objavimo v to svrho sledečo kratko sličico: Se vsak od nas se še prav dobro spominja o umoru srbskega kralja iu kraljice v letu 1903. Takrat je dunajska "Osterreichis-che Rundschau" trdila, da je bil pri tej zaroti zapleten tudi sedanji srlmki kralj Peter. Zarotniki je rekla — se niso obvezali samo umoriti kralja Aleksandra za in kraljico Drago, ampak zavezali so se tudi. da proglasijo po smrti Aleksandra za srliskega kra ja Petra Karadjordjeviča. — Vo dja zarotnikov, Peter Genčič, je šel v Ženovo, kjer je dobil od princa Petra zagotovilo, tla zaradi krvoprolitja ne bo pozval zarotnikov na odgovornost. Zato je dal Peter T. pismeno izjavo, katera se glasi: Jaz, princ Peter Karadjordje-vič se s svojo častjo zaklinjam. da dokler bom na srbskem prestolu jaz in dokler bodo na tem moji potomci, se zarotnikov ne samo že bode kaznovalo, ampak še zagotovljena jim bodo vedno najvišja mesta v državi." S tem pismom je kralj Peter od (rito dokazal, da je sokrivec u-mora kralja Aleksandra in kra-jice Drage, ki se je izvršil dne 22. junija 1903. Iti sedaj ima ta mož še pogum škamlalizirati se nad drugimi. To je aeveda morala osebe, ki živi "po milosti božji." Tudi je zanimivo, kako je postal sedanji kralj Ferdinand bolgarski knez. O tem pripoveduje dopisnik pariškega "Petit Jour-nala" sledeče: Meni je natančno vse raztolma-čil furnalitt Stambulov, ki se je Danes je 14 dni po volitvah. "Dakota." nova oklopnica Zve-zine mornarice in največja bojna ladja na svetu, je danes teden spuščena v morje. Znak "prosperite-te" in "boljih časov" po Taftovi zmagi, kaj T I, seveda! Življenska sila. Znanstvenikom se še ni posrečilo dognati vir takozvane živi jen-ske sile, to je, sile. ktera nas drži pri zdravju in moči. Vsi se strinjajo s tem. sla hrana prerodi izčrpane in mrtve celice telesa, kar dokazuje. da brez potrebne hrane ni zdravja niti življenja. Absolutno je torej potrebno, da vzdržujemo prebavijalne organe v popolnem redu, in kakor hitro opazimo, da izgubljamo apetit ali telesno moč. vživajmo Trinerjevo zdrav ij no grenko vino. To zdravilo opomore sprejemati in prebavi jati jed ter Rojakom v Chieagi n nahrani vsak organ našega teles-' J^J^^J^L^i °c,r! nega sistema. Priporočati ga je za vse bolezni v želodcu in č.revih. Jos. Triner. 6lfi—622 So. Ashland Ave., Chicago. III. Dr. W. C. Ohkndorj Zdravulk sa notranje la rauncclnlfcr Tadravnilka pretakava brta Aati je I« sdavils, 047 In b« Ave. Chicago. Za dae urs- o* popol. Od 7 do 9 eve4sr. Hve€i bolniki naj pitalo Vac. Touri Izdelovalec finih Havana cigar Prodaja cigare na ikatlje. "f i/, vršu )«• jo to«a*" 1210 So. Albany A v., Chiciioj Aka hočei dobro naravno oglaai se pri JOS. BERNARD 620 Blue Island Avei Telefon Canal S42| Hri njemu dobii najbolja kali aka in importirana I. STRAUl URAR 336 W. 18th St., Ima ved jo zalogo or, veriti^ uov in drugih dragotin. IBV] vaakovretna popravila v tej zelo nizki eeoL Obtičite gal Frai Kva$ni Trgovina z ieleznino, razota In pohiitvom. Topravlja peM. 643-645 W. lHthSl. Chicaao. Ill, Najbolje ia neje obuvsle pri John Kli 631 BIse Mm CHICAGO. Sprejema tu4 I pra via; —— NOVA SLOVENSKA GOSTU pri FRANC CECI Importiran starokraj-ski tobak vsake vrste Za cigarete, pipe in žvečenje Importirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah Vac. Kroupa 479 W. 18th St. Chicago, 111. Mjeeje Slovenski krojač Izdelujem nove moške obleke po najtiovejšej modi in poravljarn stare po najnižjih cenah. Cenjenim rojakom v Chieagi se priporočam v obili obisk. Gabriel Vouk, 624 So. Center Ave., cor. 19th St. CHICAGO, ILL. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON a modernim kegljl&ea Sveie pivo v sodčkih in buteljkah ia druge raenovrstne pijače ter linijske smodke. Potniki dobe čedno premo čiftče za nizko ceno. Postrežba točna in taborna.*^, j Vsem Slovencem in drugim Slovanom 1 toplo priporoča MARTIN POTOKAR, R«4 SO. CENTEB AVE., CHICAGO MIRKO VADJINA. 392 W. I8th 8t. SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC. Na razpolago so kopelji. kte-rem točim vedno sveže pivs, vino itd. Dobre sinotke na rwL Imam tu
  • ae mu oči, in ako se ne ana brzdati, je izgubljen. Dajte duhovniku raakošao kivijonje, vsega zadosti, in aaj bo fte tako čiet in utlan veri, za kr«-tlrl bo v neotorainost. Nemoralni duhovnik po hujša dobrega duhovna četudi ae brani, in jaz ne morem nikakur zanikati, da bi ne bilo med njimi pro-palic — —," —- Senatni dokument štev H*), strun .11»—11», 56. kongres, t. zaaedanje. Civilni uradniki v ječah. (Svedočba Franciseo Alvaree a, bivšega sodnega pisarja.) Španski iupniki ao ai podvrgli lokal af eivilne oblasti, tako da so - imeli prvo besedo pri athniuiatraeijah, sodiščih in pri ekonomskih uradih. Ako je mirovni sodnik razlalil župnika, zgo-1 dilo se je navadno, da je bil v par dneh zaprt v ječo ali pa celo deportiran iz deftele. kajti duhovniki so imeli vedno pri roki ovadbe kot Izdajstvo, nepokorščina do španske vlade itd. Glave šj»an-ski vlad*- ao bile le še golo orodje duhovnikov; prepričani ao bili namreč, da za duhovnike z ogromnim l>oga-stvom. nakupičenim v Manili in povsod, — ni postav. Pubomiki so imeli večjo moč kot earn generalni guverner filipinskih otokov. — Senatni dokument štev. 190, stran 258, 56. kongTea, 2. zoeednnjo. ••Absolutni gospod in vladar". (Evodočba J. C. Mijares a.) Farni župnik se je povspel na stali iče absolutnega goepodatva in se je obeatml kot absolutni gospod in via dar ljudi in pos^etev v svoji iupniji. Vse ae je moralo ukloniti njegovi volji. Razpolagal je z voljo ljudstva, ki an je bik> ndano. ne iz ljubezni, tem-vsied bojazni, in potom zasulnje-aega ljudstva je nastavljal le take lokalne, eivilne uradnike, kteri ao nje-mu ugajali. Volitve ao navadno izpadle tako, kakor je hotel iupnik, in vsak sklep v mestnem za s topu je bil iele tedaj »» dovolila rop na severu, misli bilo v Toplicah in v Libercu, kjer «a«ia na rokovnjaštvo na jugu. so nemški nacionalisti naskočili; \ - socialne demokrate, ko so demon- Nemški cesar — velcizdajalec. strirali za splošno in enako volil- Nemški dvorni bedak, kteri je no pravico za deželni zbor. Poli- P® "milosti božji" tudi cesar eija je bila očitno zvezana z naei-1 Nemčije., je zadnje dni izlegel spet onalisti in razvijali so se pravi i tako politično blamažo. da se mu boji. v katerih je bilo mnogo lju-1 ves civilizirani svet. (Vaar di ranjenih. Te rabuke so blazne, i«' namreč izdal Angliji nemške dr ampak kako naj bi bilo drugače j *»vn* tajnosti in vojne načrte z na v državi, ki je nalašč slepa in noče] tnenom. di# j«> pridobi za Nemčijo storiti ničesar, da bi se rešilo vpra- proti Franciji, s ktero se je netn- štev. 190, stran 181—187, 56. kongres, 2. zasedanje. Duhovniki - trustijani. (Svedočba H. P. White-marsh a, a meriškega časnikamkega korešpon- denta.) Taftova omizij a: Kako je duhovnik oropal svoj« žu pljune f Priča: Oro(ial jih je tako le. Priailil jih je, da so riž in druge poljske pridelke prodajali njemu in sieer po takih cenah kot jžh je sam določil. Poljedelci niso smeli tvojih lastnih pridelkov voziti na trg, dasi sta f>ila trg in železniška postaja prav blizo. Taft. kom.: Zakaj ao Filipine i sovražili duhovnike? , Pr.: Duhovniki so jih tlačili, izko riščali, preganjali, rojwli in izrabljali njihove žene in hčere, kolikor se jim je ztttbilo. ~ Senatni doknment, štev. 190, stran 172, 56. kongres. 2. zase danje. •) Pemada" je bil posebni privilegij nekdanjih plemičev in fevv, s kterim so smeli pri svojih podložnikih iti k novtopoTOČeni ženi prej kot njen soprog. »000 0 0 0 00 00 00 0 00« ......... I DOPISI i m i oatoooooco»oo »»»»oooooeoe Panama, 111., H. nov. — Drago uredništvo "Proletarca"! Dovoli mi nekoliko prostora v našem delavskem listu, v kterem gotovo še ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine. Slovencev nas je tukaj zelo malo. Nevem, kaj je temu vzrok, morda jim ni kraj zadosti priljubljen. Delavci drugih narodnosti lepo napredujejo. Naša krajevna socialistična organizacija je naš ponos. 16. oktobra smo imeli demonstrativen shod in obhod do bli inje železniške postaje. Dosegli smo lep uspeh, pristopilo je mnogo novih članov. Pri korakanju smo tudi imeli r^eči prapor na čelu — in godbo, ki je igrala navdušujoče socialistične koračnice in druge komade. Na ahodu nam je govoril 701etni mož, kteri je povdarjal. da je socialistična stranka najbolja stranka, ki i-ma bodočnost. Vsak! elo-vek — rekfl je govornik — je lahko socialist, razen onih, ki so leni za razmišljanje, in pa onih, ki se debelijo na stroške in žulje delavcev, to so kapitalisti in razni izkoriščevalci v službi kapitalizma. Mož je povedal resnico. Bogataši niso samo naši izkoriščevalci temveč tudi nasprotniki naših stro kovnih in političnih organizacij. Čimbolj delavec razmišlja in u-stvarja svoje nazore o sestavu današnje človeške družbe, temveč nasprotnikov ima. Poleg požrešnih kapitalistov mu nasprotuje tudi verski fanatizem in njega pospeševalci, duhovni, ki bi najraje videli, da so ljudje danes še tako neumni, kakor so bili pred tisoč leti. Seveda, lenuhi to ali druge vrste se po pravici bojijo izobraženega del a vat v at kajti kolikor toliko jim diši. da v socialistični družbi, ki nasledi današnjo kapitalisti- čno, bo moral vsakdo sam služiti si kruh. ne pa zanašati se na druge, kakor je to danes. Nas delavca, ki nimamo ničesar, mora le veseliti razredni boj in bodoči socialistični svet. Truditi se nam ne bo treba od zore do inra ka. kakor danes, in kar produci-ramo, bo naše; delali bomo zase in svoje potrebe, ne pa za lenuhe in postavače v finih oblačilih, kot delnmo danes. Zatorej boj kapitalizmu, in celemu kapitalističnemu sistemu! Proe s krvosesi, ki nam tako trdo sedijo na tilniku in sesajo našo kri. Sodrugi v boj, vsi kot eden! Moj sklep je, da bom vse svoje življenje, do zadnjega diha,»povsod kamor pridem, deloval za naše socialistično stranko. In dalje, kjerkoli bom le mogel, skušal bom pridobiti svoje znance in prijatelje, da se naročijo na MProletarca". Delajte tudi vi tako. sodrugi sirom Amerike. Vsak naj pridobi po enega naročnika in naš list bo napredoval. Povečal se bo, rasel bo in končno, kar je moja srčna želja, mora postati , dnevnik; tega nam je krvavo treba, da ne bomo slovenski delavci v Ameriki res vedno odzsd. Jaz sicer čitam tudi druge, večje slovenske liste, toda za nas delavce je edino "Proleta-ree". Podpirajmo socialistične liste. ne pa kapitalističnih! Pozdravljam vse naše sodmge in zveste čitatelje in čitateljice našega lista, a "Proletarcu" pa želim toliko naročnikov kolikor je slovenskih delavcev v Zed i njenih državah. Luka Huntar. Beseda "dividenda" vam je najboljši dokaz, da se že danes deli. Bill Bryan je dokončal svoje Dolitično življenje. Prisostovati mora le še pogrebu demokratične stranke — in to bo njegova zadnja politična ceremonija. dokler se ne rešit Med Turčijo in Bolgarsko so se razmere znatno izboljšale. Pričakuje se. da se v kratkem začno neposredna pogajanja med vladama obeh držav. Turč»ja je pripravljena, priznati neodvisnost Bolgarije, ne pa Vzhodne Ru-melije. Ta naj bi bila z Bulgarijo združena samo potom personalne unije. ška vlada Nprla radi afere v ('asa-blanci v Maroku, kjer je francoski konzul sprejemal v svoje varstvo nemške begune. Toda nemški kronani osel se je grdo prevaril. Anglija ni samo obrnila hrbet Nemčiji, temveč se je očitno zvezala s Francijo. Zadnji se je pridružila še Rusija in tako je Nemčija sedaj osamljena in v zadevi easablaiiške afere se bo morala hote ali nehote udati francoskim zahtevam če noče doživeti vojne, v kteri bi pa učakala le poraz. In sedaj se cela Nemjfija jezi na svojo kronano "diko", klowna Viljema, ki jo je tako imenitno za-vozil. V parlamentu grmijo proti Napetost med Turčijo in Avstrijo pojema. Turška vlada je izrazila, da hoče nastopiti proti bojkotira-nju avstrijskega blaga. Avstrija hoče baje tedaj odpoklicati svoje Čete iz novopazarskega fltodl»k% I »i««« 1,1 ** °*itno nalivajo vele-kadar preneha bojkot. izdajalca; s tem imenom ga je na- ♦4 padel tudi znani Harden v svojem časopisu "Zukunft", v kterem tudi obenem zahteva, da V Srbiji mora rogovilijo prenapeteži še vedno.. . . . Sedaj se je oglasiio baje že 30.000 cesar odstopiti. Ce ta kronana prostovoljcev . ki so razdeljeni v,P°k™*a cvdstop, potem mor- dvajset legij. Cela stvar je stra- da polno simpatijo občinstva in če se z nobenim drugim sredstvom, bodisi s pogodbo organizacije z upravo ali pa s parlamentarnim posredovanjem ne pride, do cilja. — Za sedež mednarodne zveze je izvoljen Hamburg. Srbski prestolonaslednik Gjorgje se je s posebno deputacijo od peljal v Petereburg, da izroči carju Nikolaju lastnoročno pismo kralja Petra. Da je vročekrvni Jurček zapustil Bclgrad, je na vsak način koristno. Kar se tiče njegove misije, bo pa najbolje, nekoliko poT'ati. Srbr.ka vojna stranka razglaša, da je car sam izrazil željo, da bi Gjorgje prišel k njemu. Posebno verjetno to ni. Vsekakor izvajajo bclgrajski mgovileži, da so se nazori v Peterbnrgu izpre-tnenili in da hoče car podpirati na roka" na Zapadu ga je držala s tovarišema Moyerem in Hay woo-dom po nedolžnem sl^oro dve leti v ječi, kjer si je Pettibone nakopal neozdravljivo bolezen, ktera ga je tudi spravila v prezgodnji grob. Soe. $1.25; Listu v podporo. klub št. 10, Aurora, 111., A. Andolšek. Cleveland. O., 25c.; John Jereb Chicago. $1.00. SLOVENCEM V POOLED Cenjeni zdravnik: — Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi zkazovali za časa moje bolezni. I*-verjena in prepričena sem, da sem. da sem le po Vaših zdravilih zadohila popolno zdravje, nad katerim sem bila skoro obupala. Sedaj pa se počutim zdrava 'ko ke-daj pred boleznijo, zato Vas priporočam vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki. — Vas pozdravljam, ter bilježim z vsem spoštovanjem Vaša hvaležna 1 . Lucija Tori. Box 126. Meadow Lands. Pa. M, A. Wehskopf, M D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, JU. "Radnička Straža" je edin! hrvatski socialistični list v Ameriki. Izhaja vsako drugo ore do in stane 81.00 NA LETO. Naslov: '' RADNIČKA 8TRA2A , 115 PISK ST., CHICAGO, ILL. Priporočajte ta list bratom Hrvatom! Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne •fthlfkc P0 naJIM,ire-i*OTn klpioiu- tJaijako delo; trpežno in lično V zalogi imamo t di razne druge potrebščine, k apa. dajl v delokrog oprave*—-oblek Pridite in oglejte ai naio izložbo. Z vsem epoštovanjecn iar rjACXII IU A dobro'in vedno preskrbljena VJvrO I I Li 1 Aj z najboljšimi pijačami, linijskimi smodkami in prostim prigrizkom. rVy/\t»/jtiA za društvenene seje, svatbe, U ▼ U1 u 11 Vf zabavne večere, veselice itd. PotujoCi rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen |obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. Spomin na ženitvanjski dan. Bezona ieninov in neveet prihaja. Ce oe tem i te, je vain o za vao, da ai omislite dobro aliko kot apomin na vaš ženitvanjski dan. Dobro aliko, da boljše no morete dobiti, vam izdela izkušen fotograf, 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. Ima večletno akuinjo in izdeluje najfinejše fotografije po zmernik cenah. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1888. • 00 000000«0 0 + 00»000»000>0 0»ooooooooooooooooooooooooo. Slovenci Pozor! I! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK 581 Center Avenue, : blizo 18. ul., Cbicflgo >0 0000000 00000000000 00» .. .................... ... ........................... li ZEMANOVO "GRENKO VINO",:: o '' < > je najboljše zdravilo ovoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- 1» < ► nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV J \ o LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. ;; < I Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", ;; želodečni grenČee T^tra je izdelana is zdravilnih zelišč tatran- < > \\ skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko p :*ebavo <► ;; želodčevo in ae je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. < ► Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu «» < * teh najboljših zdravil. <; Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. J \ ¥1 7 FMAN 777 A1P°rr street' j; D. Chicago, 111. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce. mineralne vode In runih neopojnlh pijač. •3-84 P lak »t. Tel. Canal 1405 DR. F. J. PATERA Ordlnuje: na aerorotah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE. od 12. do S. ure popo].; od 7. do 8. ure zvečer v pondeljklh, torkih, četrtkih in petkih. Telefon Canal 180. Strahovi. Svarilo vaem rodoljubnim Slovencem. Opomin vaem dobrim katoličanom. (Ponatia ix R. *\) (Nadaljevanje in kuuer •♦Prolatarea.* i i 55. *tev. ) SOCIALISTIČNI SVET. Še se *di marsikomu neverjetno, da bi aocializiranj« delavnih sred-atev bivat veno učinkovalo na družabno življenje. Najprej se jim adi nemogoče, da bi »o tako ailno spremenila lastninska pravim, čeprav se j« v preteklosti že neštetokrat predrugačila. Taki skeptiki naj le, če noče je natančno študirati ekonomistične zgodovine, pomislijo na drlavne okupacijo in aneksije, na padec fevda iu odpravo tlake, na odpravo sužeiHitva, na vojaške rekvizi- cije t *6asu vojne, na podržavlje nje železnic, po4t, na državne monopole soli, tobaka, alkohola, na i piaj&i v kapitaliatični dvnžbi, v ao Kaksuo notranjo moč mora imeti socializem, dl vggaja take nake! Socializem ima urediti gospodarsko življenj«. Tako ga imfc uriti it i, da izgine g»M»podarsko au-ženstvo, torej tudi gospodarsko g(mpodovanje. Ekonomija ne izpolnjuje vaega življenja. Ampuk gospodarstvo je temelj, na katerem atoji in ae razvija človečka družba; če »e nima zemlje pod nogami, ae ne morejo loviti ideali nad oblaki. S socializiranjeni delavnih aredatev, z zistematično ure>iši materiali- Vttt> kar p0trebujejo, a da ai bodo tudi olajšali delo kolikor bo le mogoče. Bogastvo plodov ae mbra pomnožiti vsled ureditve dela. Trud se pa zmanjSa. ker postane družbinski delavec za družbo tako dragocen, da bo za njegov blagor vse drugače poskrbljeno. kakor sedaj. Ce ae dandane« žrtvujejo zavlada! bo najpustejši materiali ženi. želodec bo najvišji bog in bolj£ je, poginiti lakote a srcem, polnim idealov, kakor pa živeti v taki aurovi puščobi. Ne vprašujmo. kakšni so včasi ideali takih idealistov. Gotovo je pač, da se marsikdo izmed njih le zato ne ukvarja z vpraševanjem želodca, ker mu ni treba. Ampak ^ogaatva za rejo žlahtnih in moč-če ne stoluje njegov bog v kuhi- nih konj bo d„d0fa družba skrbe-nji, ga najdemo v banki, v katerij la Zft ^pienienitev in okrepčanje ima '»ranjene svoje tisočake in f|ovejm»L' M t . • . • i • 1_________ človeštva, ki prenaša'največ muk in težav* To seveda ni čudno. Velekapitaliat je z današnjim redom vsaj relativno zadovoljen, pa nih sredstev ne bo nikogar poganjala v bedo, pač pa koristila vaem, se bo tehnični razvoj po v zdi go val tem bolj, ker bo tudi si ne želi, da bi se izpremenil. Ti- veliko več talentov prostih za nje-sti, ki jih najbolj tlači beda, ima- pospeševanje. Krepkej&i člo-jo največ interesa, da bi izbredli. vei< bo torej imel lažje delo in iz nje. Drugače niti biti ne more kakor da se organizirajo v prvi vrati delavci. Ampak kdo more reči, da v tej organizaciji ni idealizma? Zlasti man je dela. Če bi ob sedanjih sredstvih zadostovalo štiriurno dnevno delo za vae potrebičine, je jasno, da se bo delavni čas ne znansko skrajšal v novih razme- v prvih začetkih je življenje orga- rah, ko bodo mehanični pripomoč niziranega delavca, socialnega de- ki boljinbolj prevzemali človeško mokrata prav tako mučeniško, delo. Tisti trud, ki končno še o-kakor je bilo življenje starih stane človeku kot obligatorična kristjanov v dobi rimskih, novi dolžnost, bo tako malenkosten, da veri sovražnih cesarjev. Morda &e bi bilo smešno, bati se ga in t. njim ječe" in "prisilne Bojazlivei najdejo že še drug (Copyright, 19uS, I***, bjr Uptun Sinclair.) Toda vpričo mrtve One Jurgis pač ni mogel na to misliti, da bi avojega otroka zapustil. Da, pravi, poskusiti hoče, te zaradi Auta-nasa. Malič k nebo stradal, — isti hoče takoj na delo. da že jutri, ni na Onin pogreb ne bo čakal. Uhkaae u^nj zanašajo, besedt>>> držal, in naj potem pride, kar hoče.^^ Iu tako ae je odpravil drugo^TTfro pred dnevnim svitom na pot a skelečo glavo, ranjenim arcem iih ves potrt. Ubral je smer naravnost k DurhamovMin gnoj i na rn am, da vidi, Če more ie dobiti svoje prejšnje mesto. Toda bosa je zmajal z glavo, ko ga je uzrl, — ne, njegovo mesto za zasedeno že davno, in*tudi nobeno drugo ni prosto zanj. , 4 4 Al i mislite, da se bo ktero za me spraznilo!" upraša Jurgis. 44 Saj lahko čakam." 44Ne," odvrne oni, 44raje ne čakajte, ne bi se splačalo. Za Vas tukaj ne bo dela." * Jurgis ga zaČudemo |M»glcda. "Kaj pa vendar!" upraša. 'Mar nisem atoril dela!" Na lpaznik zapiči vanj hladen, brezbrižen pogled in ponovi: 44 Ne bo nič za Vas, kakor sem že rekel." V Jurgisu se je vzbudil gotov sum; slutil je, da ne pomenja zanj •lie dobrega; odešel je » teškim srcem. Napotil se k oddelku, kjer se dela od ure, in čakal tan. ute in ure. popolnema tešč, z množico lačnih nesrečnežev, dokler ni prišlo nekaj policistov, ki ao s krepclci razgnali ljudi. Danes torej še ni bilo nič z delom. Jurgis se je v teku svojega dolgega dela f klavnicah seenanil z mnogimi osebami: z gostilničarji, kj ho mu dali na vero kako merico žganja in košček kruha z maslom, s člani svoje stare delavske zveze, od katerih si je v sili mogel izposoditi kak nikelj. Ni ae mu torej šlo za življenje in smrt; lahko je iskal dela ves dan iu se zvečtC vračal, in tako ae je mogel preživeti cel teden, kakor so to delali vsak dan stoteri in tisočeri. Med tem pa je sla teta Klzbila beračit v okraj Hyde Park, in otroci so prinašali domov dovolj, da so potolažili Anielo in da so se mogli vsi živeti. Koncem tega tedna brezkončnega čakanja in potikanja v strupenem mra/u s kratkimi oddihi v gostilnah zasmejala se je Jurgisu čisto nepričakovana sreča. Zdelo se je, da mu je us^da naklonila delo v velikih Joufaovih klavnicah. Opazil je delovodjo pri odprtih vratih mimo iti in ga poprosil za delo. "Ali znate voziti lovrijo!" upraša delovodja, in komaj je izgovoril zadnjo besedo, že je Jurgis zaklicaj: 44Da, gospod!" 4 Kako se pišete!" 44Jurgis Rudkua." 44Ste-li v klavnicah že delali?" 44I)a" 44Kje pa?" 44Na dveh mestih — v Srovroovi klavnici in v Durhamovi gnoji-nami." • 44Zakaj ste delo pustili?" 44Prvič je bila nezgoda, in drugič aem moral za en mesec v zapor. " 44 Razumem! No. poskusiti hočem z Vami. Pridite jutri zjutraj in uprašajte po gospodu Thorn**/' Jurgis je zdirjal domov z veselim sporočilom: dobil je delo! Muka-polno čakanje je minulo. Preostala družina je obhajala večer z malo veselico, in drugo jutro je stal Jurgis že eno polno uro prej pred vrat-mi. predno so se odprla. Delovodja ie prišel kmalu potem; ko je Jur-gi«a ugledal, se mu obraz zmrači: 44O." reče, 44obljubil aem Vam delo, kaj ne?" 44Da, gospod," odgovori Jurgis. "Obžalujem, zmotil sem se. Ne rabim Vas." Jurgis ga gleda kakor okamenel. 44Kaj naj to pomenja?" zaječi s težavo. 44Nič druzega. kakor da Vas ne rabim." reče mož trdo. In zopet opazi Jurgis isti mrzli, sovražni pogled, kakor pri nad-pazniku v gnojinami. Vedel je, da bi bila vsaka nadaljna beseda brezuspešna : zatorej se je obrnil in odael. V gostilnah m mu mogli možje popolnoma natanko povedati, kaj to pomenja; gledali so ga sočutno, — revež je zaznamovan v črnem imeniku! Kaj je vendar zakrivil?Kaj svojega bosaa je pretepel?Bog v nebeqih, potem bi moral to vendar vedeti! Ravnotako lahko bi računal na to, da postane chikaški župan, kakor dwbiti po tem dogodku delo v klavnicah! Četnu je vendar zapravljal po nepotrebnem čas! Bil je v tajnem zaznamu. v vsaki pisarni v vseh klavnicah naj bo že majhna ali velika. In zdaj vedo za njegovo Ime tudi že v St. Louisu in New Yorku. v Omahi in Bostonu, v Kansas City in St. Josephu. Spoznali so za krivim in obsodili, brez zaslišanja in brez priziva; nikdar več ga nobena klavnica ne. bo sprejela v delo, — ne niaraja ga niti za sriaženje hlevov, niti za najslabše drugo delo. Saj lahko poskusi, če hoče, kakor jih je poskusilo na stotine pred njim in prepričali so se sami o tej žalostni istini. Povedal mu ne bodo o tem nikdar ne besede; vedno bo zvedel le to, kar je zvedel danes, namreč to, da ga ne rabjo. In prav nič bi mu ne koristilo, če bi tudi povedal drugo ime, — družba je imela svoje vohune, ki so bili nastavljeni samo v to svrho. in v nobeni klavnici bi ne delal dalje kakor kvečjemu tri dni. Za klavničarje je bil tajni imenik velike vrednosti, kot svarilo za njihove ljudi in kot sredstvo za volivno agitacijo ter da se potlači politična nezadovoljnost med delavstvom. Jurgis se je vrnil domov in povedal vse, kar je zvedel. Nahajal se je v krutem položaju; tu v tem okraju bil je doma; bil je to kraj, na katerega se je privadil, in ranotako tudi njegova družina. — in zdaj mu je onemogočeno dobiti tukkj kako delo. V klavniškem okraju ni bilo druzeara nego klavnice, in zato je pomenjalo to toliko, kakor če bi era pregnali z doma. (Nadaljevanje.) i Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobitefako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika naj-starejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA ' » On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju A vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali za«, tarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, .želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju^ vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznoat. Živčne bolezni, bolezni gtl a, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reOmatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato Žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, pol uri jo, posledice onatti je, Smnenje v oSesih intokizuSesgluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih ženskih ustrojih, glavoUd, neredno mesečno čiščenje,belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. 0q edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! /\ko ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi troSite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem Času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZA5T0NJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavjajte točno na sledeči naslov: TKE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE bolj. Kajti vse moči gospodujoče konstruirati družbe se združujejo zoper njega, delavnice." Gospodar nyi odpoveduje delo; oblasti ga preganjajo s hišnimi | strah. Če ne bo dosti dela. bodo preiskavami, s sodnijskimi proce- ljudje zarjaveli od same lenobe si, z zaporom in z ječo; politični Ampak — kako da ne zarjavč nasprotniki, celo nezavedni tova- dandanes tisti, ki jim ni treba ne riši ga sovražijo, zbadajo, zasme- kopati tetnlje ali premoga, ne ko hujejo in zaničujejo. S celo dru- vati železa, ne prenašati tovorov, žino zabrede včasi v najstrašnejšo Sp0h ne opravljati dela v ožjem bedo. Od mesta do mesta roma, da pomenu? Namesto da po sili išče bi našel dela in kruha, a kjerkoli jo take ugovore, naj rajši nekoli potrka, se zapirajo vrata pred ko pogledajo v večja mesta, kjer njim, ker je v njegovi delavni so socialistično organizirane pro-knjižici njemu neznano znamenje, letarske množice. Rccima na Du-da je "nevaren puntar in socia- naj. Več let predavajo že vsettči-list." Koliko energije in koliko liških profesorji v takozvanih po-čistega, svetlega idealizma je tre- ljudnih vseučiliških tečajih. Usta-^ ba. da ostane a svojo lakoto, ob novijeno je veliko društvo 4 Volks-žalostnih pogledih svoje žene in bildnngsverein' z znanstvenimi ob joku svojih otrok r.vest sam kabineti! knjižnicami i. t. d. Na sebi in svojemu prepričanju! I tisoče deUtvcev, učiteljev, malih ura« I ni kov. ki so delali ves dan, pohiti zvečer na predavanja, k eksperimentacijam, v društvene čitalnice. Dokler ni bilo tega. so si delavci sami s težkimi žrtvami in z velikim trudom snovali svoja izobraževalna društva, ki so se razvila v velike institucije. Profesorji so večkrat pripovedali. da je to delavsko občinstvo najhva-ležnejši uČeniški material. Težko je. dokazovati onemu, ki v teh pojavih ne vidi dokaza, da je ljudstvu potreba po kulturi globoko vcepljena v organizem ... Odkar se je ustanovilo prvo delavsko izobraževalno društvo, se je delavni čas v industriji precej skrajšal. V marsikaterem podjetju, kjer Se je pred par desetletji garalo Ifli 16 ur na dan, se dela sedaj po devet. In kakšna je posledica? l/judstvu namenjene kulturne institucije se pomnoihijejo, pOVeČajO, število obiskovaleev i/ delavskih krogov narašča, pro grami se razširjajo. Pred dvajse timi leti bi se bil smejal človek, če bi bil slišal, da hočejo industrial ni delavci pogledati Rim. Pariz. Kristianijo. Z Dunaja hodijo se daj vsako leto velike skupine delavcev z dobrimi voditelji na take izlete, kjer se osvežujejo in po uČujejo obenem. Samo v izprideni družbi, v kateri se smatra delo za ponižujoče, je prebitek časa nevaren. Kjer vsi delajo, je tudi tekmovanje v ple menltem užitku splošno. To pa ne pomeni nič druzega. kakor povi Sanje kulture. Kdor vidi v socializmu strahove. naj izpraša svojo vest. Prepričal se bode, da mu jih le ona vstvarja. če je slaba. Pošasti strašijo v kapitalističnem svetu, v temni noči in o belem dnevu, so- 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Hermankovi praški Valentin Potisek GOSTILNIČAR so najboljše zdravilo za glavobol in neuralgijo. Ustavijo bolečine v 15 minutah. Cena 25 centov. J. G. HERMANEK, lekarnik, 686 So. Centre Ave., Chicago, 111. 1237-lst St., U Salle, IU Fino Opremljena Gostilna > najboljupi pijačami kaker a Atlas in Pilzen pivom, vinom in raznovrstnimi likerji, dalje • stnodkami in prostim 'lunehom". Zastopstvo najboljlh parobrodnih črt; prodaja parobrodnih listkov ln potil Janje denarja t staro domorlno. Postreiba točna in aolidna. Mohor Mladič Novi pToator: 583 So. Centre Ave. vogel 18th St. Chicago, 111. M. Mmi in Fr. 978 West lit h St., Ckicsgo MODERNO OPREMLJENA SLOVEN-8KA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (GROCERIJA.) Najbolj« ril, kava, «aj, moka itd., •ploh vsakovratno domače in prakomor-■ko blago v »dno svete po najaitji aaai na prodaj. Na Eahtevo razvatam blago tnd na •lom, rn kar nič n« računim. Toči vae, goatilni podrejena pijafc inae priporoča rojakom aa obilaa obisk. Pootretba točna in aolidna. Pozor Rojaki Slovenci! Prevael aem na novo opremi jano go-stilno"TRIGLAV od brata Mohorja. Točim aveie pivo, domače vino is drage raznovrstne pijače, na rat polar o imam moderno kegliiče in potujočim vedno pripravljeno vrf» očiiče. Postrežba točna in aolidna. Priporočam ae za obili obisk. John Mladič, 617 So. Centre A v., Chicago, 111. Joseph Kratky, pTrXr^ KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Bine Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. SVOJO FINO OPRAVLJENO unljsko BRIVNICO vaem bratom Slovencem 573 W. 17tHSt.. Chicago, 111. Izdelovalec najfinejših cl«ar 6,0 ^^ Ave vsake vrste. Na debelo in drobno. john horvat Chicago, 111. Slovanaki in hrvataki časniki na ras-polago. cializem pa je magična moč, ki jib prema*a in treači v hrezdno, kakor so svetli bogovi mitologije jypemagali Titane. Tonočni ptiči, ki ae boje svetlobe, krokajo nad socializmom; komur je mila solnč-na luč, Ra pozdravlja, kajti kadar zmaga socializem, ae bo zasvetilo po zemlji in strahov bo konee. R. Kristan. John Krika, slovenski BRIVEC v Chicago, 111. 131 W. 16th St.