Med svojim enodnevnim obiskom v Sloveniji je soproga egiptovskega predsednika gospa Gihan Sadat skupaj s tovarišico Jovanko Broz obiskala tudi tovarno konfekcije Gorenjska oblačila i Kranju. Visokima gostjima, ki sta ju poleg drugih spremljali še tovarišici Ančka Brecelj in Vera Ribičič, so pokazali izbor modelov za letošnjo pomlad in poletje; gospa Sadatova in Jovankc Broz sta si ogledali tudi delovne prostore konfekcijskih oddelkov. — L. M. — Foto: Perdan Leto XXIX. Številka 29 Ustanovitelji: občinske konference SZDL ?«senice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka •n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni u»"ednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Ucakar glasilo soci n e z Kranj, torek, 13. 4. 197Ć Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih za gorenjsko Temno mrzli spomini T Štirinajsti in petnajsti april tisoč devetstodvainštirideset. *° sta dneva načrtne izselitve koroških Slovencev. Približno štiristo slovenskih družin, premožnih in revnih, je moralo v nekaj minutah, ne da bi bile prej obveščene, da se pripravijo za odhod, zapustiti svoje domove in pod nemškimi bajoneti zakorakati v neznano, negotovo bodočnost. Izpostavljeni na •nilost in nemilost uniformiranih nacistov so slovenske matere, °^etje, otroci in starčki bili odtrgani od svoje ljubljene zemlje, °d rodne hiše, od svojega stanovanja in dela, odtrgane od vsega Sv°jega. Samo nekaj skromnih kovčkov in cul je hranilo vso Premoženje, ki so ga izgnanci smeli vzeti s seboj. Nimam besedi — verjetno ni pisca ki bi jih imel — katere bi °svetlile srčno bolečino, duševno bol slovenskih izseljencev, ki s° morali čez noč v temno mrzlo negotovost. To dejanje je bilo Sre^nJcveško kruto. Izvršena »kazen« nad njimi samo zato, ker S°iv * PriPadniki slovenskega naroda. Na Koroškem do takrat še ni počila partizanska puška. Naša od Veif8 i nar°dna skupnost je bila tiste čase strogo izolirana nis °S ^l pa .s*°Venskega narodnega telesa. Koroški Slovenci o vedeli nič o ljudski protifašistični ustaji v Sloveniji in Jugoslaviji. Za to je poskrbela močna in spretna Gdbbelsova propaganda. Koroški Slovenci niso vedeli, da so bila izseljevanja tudi na Štajerskem, Gorenjskem, Dolenjskem. To pa je bilo za koroške Slovence še toliko hujše, ker so se čutili osamljene. Ko so pa naši koroški izgnanci zvedeli, kaj fašistični okupator počenja Po Sloveniji in da se je že aprila 1941 ustanovila protifašistična osvobodilna fronta in da pokajo partizanske puške po vsej Sloveniji in Jugoslaviji, ko so spoznali, da niso osamljeni, je m6-ra ki jih je neznansko kruto tlačila, izginila. Koroški Slovenci v izgnanstvu in doma smo zopet spoznali skupno usodo in zgodovino vseh Slovencev, vsega Slovenskega naroda. Že meseca avgusta, torej štiri mesece po izseljevanju, so ^apokale partizanske puške in mitraljezi tudi na Koroškem. * Robežah pod Malim Obirjem je padlo prvih šest SS-ovcev. Vest, ki je kaj hitro dospela tudi do naših izseljencev v Nemalo, da tudi že na Koroškem pokajo puške upora, je dala našim izgnancem pobudo novega življenja in vero v bodočnost. Za naše izgnance so bile tudi druge novice iz njih domovine srcno dobrodošle: P risilno mobilizirani koroški slovenski fantje 8° začeli zapuščati nemško vojsko in se zbrali še isto zimo v J; Koroško četo. Peca se je prebudila, v Košuti so na zvezo s partizansko vojsko nestrpno čakali selski uporniki, ki se vpoklicu v nemško vojsko sploh niso odzvali. Čez tri leta, tri mesece in tri dni so se naši izseljenci vrnili na svoje opustošene, a osvobojene domove. Zečelo seje novo poglavje boja. Že na začetku poti iz suženjstva se je izseljencem predstavil n°v nasprotnik. Angleške zasedbene oblasti so jim hotele Preprečiti pohod na domove. Beljaški kolodvor bo ostal nema Pnča teh dogodkov. Celovški škofijski ordinariat je odklonil fnaševati za v izgnanstvu umrlimi izseljenci. »Za dobrodošlico« J1« je celovška policija razgnala, ko so zborovali nemesto »vina sprave«, z vodnimi curki iz gasilskih brizgalnic. Prihod slovenskih izgnancev iz temne tujine in njih sprejem s*a naznanila koroškim Slovencem, da se nemški nacionalisti v Celovcu od pretekle vojne niso nič naučili in da se ne marajo spremeniti. Želijo ostati zvesti svojemu »Avstrijcu« Adolfu Hitlerju. Danes enaindvajset let suverene Avstrije zaradi tega še ^edno vlada duh nemških nacionalistov kot ob izseljevanju pred štiriintridesetimi leti. Danes ugotavljanje manjšine, ugotavljanje ozemlja, kjer živijo koroški Slovenci! Danes proslavljanje Pjebiscita! Danes ščuvanje človeka proti človeku! Danes je °ivšim in novim nacistom vsaka slovenska beseda, vsaka slovenska organizacija ali ustanova »Ogrožanje večinskega naroda«. Ožina in kratkovidnost koroških oficielnih politikov je porazna! Ves svet odpravlja politiko brezpravnosti in gre nenehno P° poti svobode in medsebojnega sporazumevanja. Samo Koroš-Jja se še vedno sklicuje na pravico močnejšega. Samo to je zanje demokratično! Nemci na Koroškem so ogroženi od Slovencev! Kaka Jronija!! Strašno jih omamlja njih tako imenovani prastrah, ^seljevanje, trinajstih obglavljenih Slovencev na Dunaju ^9. aprila 1943, na stotine umrlih po kazetih, petsto pokopanih Partizanov na avstrijskem Koroškem; povojni napadi na posamezne koroške Slovence in ustanove, razstreljevanje in skru- Nadaljevanje na 2. strani Kje so potrošniški sveti? Nova ustava je dala novo vlogo tudi krajevni skupnosti. Postala naj bi središče občanovega delovanja, kraj, kjer bi se križali interesi občana kot delavca, krajana in potrošnika. Se križali, stapljali in dopolnjevali. Poleg drugih organov naj bi v krajevnih skupnostih zaživeli tudi potrošniški sveti z dokaj široko nalogo: povezovati potrošnika, trgovino in proizvajalca. To naj bi bila le okvirna naloga. Za konkretne pa naj bi se dogovorili ustanovitelji, organizacije SZDL. Pred približno letom dni so se te naloge lotili skoraj povsod. V nekaterih občinah bolj zagnano, v drugih manj. Pri občinskih konferencah SZDL so določili ljudi, člane krajevnih organizacij SZDL, da v svojih KS organizirajo in ustanovijo potrošniške svete. Pa so jih ustanavljali. Tudi na sestav so pazili. Za člane svetov so imenovali gospodinje, delavce, strokovnjake. Do tu je šlo hitro in gladko. Toda sestaviti je bilo treba program dela. Z osnovno nalogo — povezovati potrošnika, trgovino in proizvajalca — si niso dosti pomagali. Drugih, konkretnejših nalog ni bilo. Pa so začeli čakati. Pred nekaj dnevi smo želeli zvedeti, če kje na Gorenjskem taki sveti že delujejo. Će so se že premaknili z začetne točke. Ustanovljeni so bili ali naj bi bili v vseh občinah, razen v Škofji Loki, kjer pa se je zataknilo zato, ker je hotela OK SZDL pripraviti okviren program dela. Vendar le ustanovljeni. Kdo je odgovoren, da sveti ne delajo? Potrošniški sveti oziroma ljudje, ki so bili vanje izvoljeni, najbrž še najmanj. Najbrž tisti, ki so imeli nalogo, da jih ustanovijo in poskrbijo za njihovo delovanje. To pa so občinske konference SZDL. L. Bogataj Še tesnejši stiki KRANJ - Med nedavnim obiskom župana angleškega mesta Oldham Jacka Armitaga v Kranju so se pogovorili tudi o prihodnjem sodelovanju med obema prijateljskima mestoma. Sklenili so, da bodo tudi v prihodnje obdržali sedanje že utečene izmenjave obiskov mladinskih skupin in okrepili še druge oblike sodelovanja. V okviru kulturnega sodelovanja je v soboto, 10. aprila, že prispela v Kranj skupina pevcev The hulme singers iz Oldhama. Na obisku bodo teden dni in bodo imeli več koncertov. Prihodnji mesec pa bo prišla v Kranj tudi skupina prosvetnih delavcev iz tega angleškega mesta. a. ž. V petek, 2. aprila, smo člani uredništva in uprave Glasa v okviru akcije »Gla prihaja k vam« obiskali krajevno skupnost Begunje v radovljiški občini. Veh ko novega in zanimivega smo videli in izvedeli tisto popoldne. Prijetno pa j bilo tudi srečanje s predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih oi ganizacij, delovnih organizacij in krajani. Nekaj zapisov o tem, kaj sm zabeležili in o čem je tekel pogovor, objavljamo v današnji številki Glasa n 4. in 5. strani. — A. Ž. — Foto: J. Zaplotnik Športno in rekreacijsko središče Krpin. Elan, TVD Partizan in turističm društvo so ga lepo uredili. — Foto: F. Perdan V skupščini krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacijah so se odločili, da bodo novo šolo odprli, ko bo urejena tudi okolica. - Foto: F. Perdan XV. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM od 9. do 18. APRILA r Bandaranaike odpotovala Iz Beograda je v soboto odpotovala predsednica vlade Sri Lanke jšjrimavo. Banda ramiike, ki je btia/ift. obisku in .zdrauhjenjii v Jugoslaviji. Na • surčin^kepi letališču -£q>je od. ^ pije poslovit go^^fMmeđ- /nik ZIS Džemal.iB#edič. . Mied obiskom. v'naši dr£nvi ' si? je predsednica -Sri Lanke pogovarjata s predsednikom Titoni, predsednikom ZIS Džemalom Bijedičem in zveznim sekretarjem za zvnartje žeufave Milošem Miničerti Pogovarjala seje o pripravah na i- konferenco šefov vlad in ' držabikiiho vKolombu. Miloš Minič Temno mrzli spomin Nadaljevanje s /. strani nitev partizanskih spomenikov in grobišč po vsej avstrijs" Koroški, kjer prebivajo Slovenci, so dejanja, ki koroški ahtitm**M 'mtmrističru-neuvrščene Jugoslaiije je vče-rttj odšel na pot tudi podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Mi-nič. Obiskal bo Iran, Indijo, Pakistan, Afganistan, Kuvajt in Irak. Na pot je odšel zaradi priprav na konferenco neuvrščenih dežel v Kolombu. Naša delegacija na kongresu V Prago je odpotovala delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki se bo udeležila 15. kongresa K P Češkoslovaške. Delegacijo vodi član predsedstva CK ZKJ Cvijetin Mi-jatovič. Mladina čistila mesto Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Center je v nedeljo organizirala akcijo za očiščevanje okolja. Udeležilo se jo je več kot 500 pionirjev in mladincev, ki so temeljito očistili ulice in parke v središču Ljubljane. Položaj novinarja Zvezni odbor zveze novinarjev Jugoslavije se je zavzel za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer novinarjev. Največ pozornosti je posvetil uresničevanju sklepov 14. skupščine zveze novinarjev Jugoslavije o izboljšanju življenjskih in delovnih razmer novinarjev, delitvi dohodka in izvedbi akcije za beneficirani delovni staž. V zvezi z beneficiranim delovnim stažem bo ZNJ pripravila točna določila, za katera delovna mesta v novinarstvu bodo omenjene olajšave veljale. Premalo varstva V Sloveniji se rodi letno okoli 30 tisoč otrok, v otroških varstvenih ustanovah pa je prostora komaj za '800 dojenčkov. 70 odstotkov mater teh otrok je zaposlenih. V starosti do treh let je v naši republiki 58 tisoč otrok, v otroških ustanovah pa jih je 4340 ali 7,5 odstotka. V starosti od treh do šest let je v naši republiki 83 tisoč otrok. V vrtcih pa je 21 tisoč otrok te starosti ali 36 odstotkov. Družbeni dogovor o brigadah Z družbenim dogovorom, ki ga je podpisalo 28 udeležencev, med njimi vse družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, izvršni svet skupščine SRS in univerzi v Ljubljani in Mariboru, so uredili načrtovanje delovnih akcij zveznega, republiškega in lokalnega značaja. Dogovor pravi, da bodo vse mladinske akcije organizirali predvsem v manj razvitih območjih republike, v primerih naravnih nesreč pa kjerkoli. Pomembno je tudi to, da se bodo mladinske delovne akcije načrtovale skladno s srednjeročnimi plani občin, regij in republike. mđ-Jt&rW-JteWW^»lija. S temjtetijjfa^ Kmnj'la^lr zds^tMnikifcu^^ ^uvi^tov.- tiffi^ in turistične 'zanitm^H: Tako »o bili v nedeljo popoldne tudi na Krvateu. S. člani komiteja občinske konference ZK, predstavniki samoupravnih,interes-'■■ nih skupnosti, skupščine in družbenoiM>litičnih organizacij Kranja pa sp imeli več pogovorov o samoupravljanju, gospodarjenju, turizmu in možnostih za sodelovanje. Na sliki: V soboto dopoldne so se gostje pogovarjali s predstavniki političnega aktiva in samoupravnih interesnih skupnosti o značilnostih in problemih kranjske občine. - A. Ž. - Foto: F. Perdan do sed^J imel, jelzđafonilo pod njajšim nožem, bomo očistili?« (Naši koroški »Nemci« bi imeli že nekaj vode, s katero bi se deloma očistili, ko bi molčaJVJco gre za izvedbo člena sedem avstrijske državne pogodbe. S tem bi bila vsaj deloma poravnana šfcoda. Koroški Slovenci biiilp ysa>d»la,lahko odpustili, saj pozabi ti teh zloči no v storjeni h d jta šim narodom je nemogoče. •; ';" ;\~V ' * ':'V$£*^ r• $e,samo spomin na izseljevanje to za vedno preprečuje. Demonstracije v Celovcu Minuti petek so po ulicah demonstrirale jt&g ,/wiyp^ »Čie^sede Jesenice Danes, v torek, 13. aprila, bo na Jesenicah seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o gospodarstvu v občini v letu 1975, o programu aktivnosti pri izdelavi srednjeročnega plana občine Jesenice za obdobje 1976 do 1980 ter o dogovoru o osnovah srednjeročnega razvoja občine, o programu dela občinske skupščine za leto 1976, o predlogu za povišanje stanarin v občini in najemnin za poslovne prostore ter o nekaterih drugih vprašanjih. rj. S. Na Jesenicah se pripravljajo na sprejem odloka o načinu upravljanja sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za udeležence NOB in načinu njihovega reševanja stanovanjskih vprašanj. Poleg tega odloka so predvidena tudi druga sredstva pomoči. Vsako leto pa se za te namene zbere na posebnem računu samoupravne stanovanjske skupnosti občine za 250.000 dinarjev letno. D. S. Kranj Danes (13. aprila) dopoldne bo v Kranju sedmi redni zbor upravljavcev kranjske podružnice Ljubljanske banke. Razpravljali bodo o upravljanju sredstev, namenjenih za kreditiranje stanovanjske in komunalne graditve, o načrtu kreditne bilance kranjske podružnice za letos, nadalje o zbirnem finančnem načrtu Ljubljanske banke in kranjske podružnice in o zagotovitvi sredstev za širjenje mreže poslovnih enot banke in modernizacije njenega poslovanja. Nazadnje bo na dnevnem redu še sklepanje o podpisu samoupravnega sporazuma o skupni politiki bank v Sloveniji. Potem pa bodo izvolili še delegacijo za 18. zbor Ljubljanske banke. A. Z. Radovljica Na osmi redni seji se bo jutri, 14. aprila, sestal zbor krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine. Tokrat bodo delegati tega zbora razpravljali o odloku o mejah krajevnih skupnosti v občini in o odloku o spremembi katastrske občine Češnjica pri Kropi. Odločali pa bodo tudi o predlogu samoupravnega sporazuma o enotni uvedbi obratovalnega časa trgovin v radovljiški občini. Na seji bodo izvolili tudi tri delegate zbora krajevnih skupno-ki bodo odgovorni za tolmačenje in spremljanje izvajanja tega spora- Stl, zuma. Škofja Loka V četrtek, 8. aprila, je bila v Škofji Loki prva seja žirije za podeljevanje priznanj OP, Člani komisije so pregledali predloge za podelitev teh priznanj v letošnjem letu. Danes ob 12. uri bo v Škofji Loki seja izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: informacija o stanju in problemih v gospodarstvu, prikaz rezultatov gospodarjenja v lanskem letu, načrt o izvajanju politike cen v občini Škofja Loka v letu 1976 in primerjava le-te z lanskim letom, osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni kontroli cen iz pristojnosti občine Škofja Loka, poročilo o izvršitvi proračunskih dohodkov in izdatkov v prvem četrtletju letošnjega leta, javno posojilo za ceste v SR Sloveniji in predlog za imenovanje občinskega štaba za izvedbo tega posojila, osnutek sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o pooblastilu strokovne delovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja na področju škofjeloške občine, informacija o problematiki v zvezi s pripravo zazidalnega načrta za obrtno cono v Grencu, predlog odloka o razporeditvi delovnega časa v državnih organih v občini Skofja Loka, predlog sklepa o razpisu prostega delovnega mesta ravnatelja škofjeloške glasbene šole, predlog soglasja k imenovanju Lojzeta Malovrha za predstojnika organizacijske enote zavoda SR Slovenije za šolstvo v Kranju ter obravnava osnutka družbenega dogovora o kriterijih investicijske politike, osnutka družbenega dogovora o pospeševanju in spremembi sestave izvoza ter racionalnem nadomeščanju uvoza in o vlaganju tujih sredstev, osnutka družbenega dogovora o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v naši republiki v letih od 1976 do 1980, tez za družbeni dogovor o politiki razporejanja dohodka in tez za družbeni dogovor o splošni porabi v občinah. V četrtek, 15. aprila, ob 17. uri bo v Škofji Loki seja koordinacijskega odbora za uvedbo celodnevne šole na šolah v škofjeloški občini. Člani koordinacijskega odbora bodo spregovorili o zastavljenih načrtih za prehod na tovrstno novo obliko izobraževanja osnovnošolcev — na celodnevno šolo. Poleg članov koordinacijskega odbora pri škofjeloški občinski konferenci SZDL so na sestanek vabljeni tudi ravnatelji osnovnih šol s področja občine Škofja Loka, predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti, zavoda za šolstvo iz Kranja ter sekretar komiteja občinske konference ZK Škofja Loka Janez Jemec. "JK Tržič V četrtek je bila na občinski konferenci SZDL v Tržiču seja skupine za spremljanje izvajanja zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Skupina deluje pri koordinacijskem odboru za stabilizacijo. Sestavljajo jo predstavniki vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, pomembnejših tržiških organizacij združenega dela in temeljnih organizacij in predstavniki tržiške enote Ljubljanske banke ter Službe družbenega knjigovodstva. Po dosedanjih ugotovitvah uresničevanje novega zakona v tržiški občini ne oov/.roča večjih problemov. Udeleženci letošnjega vlaka Bratstva in enotnosti bodo obiskali tudi tržiško občino. Da bi bila sprejem in bivanje prijateljev iz Srbije, ki so med vojno nudili gostoljubje našim izseljencem, lepša in prijetnejša, je občinska konferenca SZDL Tržič imenovala odbor za sprejem vlaka. Odbor se je sestal v četrtek, 8. aprila. Na sestanku so se seznanili z dosedanjimi pripravami na sprejem vlaka v tržiški občini in s programom bivanja gostov iz Srbije v Tržiču. Na sejo so bili vabljeni tudi nekateri tržiški izseljenci in izgnanci v Srbiji. iv je koro&ki Heimatdienst v »pričakovanju demonstra cij koroških Slovencev in vseh naprednih demokratičnih sil sosednje Avstrije napovedoval, da bo v primeru kakršnihkoli nepredvidenih dogodkov organiziral svoje veliko zborovanje, bi tudi brez njegovega nepotrebnega opozorila demonstracije potekale mirno, dostojanstveno, a dovolj prepričljivo in glasno. Vsem tistim, ki so nejevoljno, z žvižgi ali neumestnimi klici s pločnikov hoteli premotiti ali preglasiti mirne demonstrante, ki so se uprli preštevanju koroških Slovencev in zahtevali dosledno uresničevanje člena 7 avstrijske državne pogodbe, so demokrati v sprevodu kar najbolj verno pokazali, kako trdna je njihova skupna vez, kako zelo jih druži napredna misel, kako zelo se ob svojem prizadevanju za uresničitev svojih pravic trudijo tudi za to, da bi tudi sama avstrijska družba stopila na bolj demokratično pot. Petkov večer demonstracij koroških Slovencev in tudi pripadnikov številnih drugih, združenih v solidarnostnem komiteju za pravice koroških Slovencev v samem srcu Koroške, v Celovcu, nikakor ni bil le naključen, občasen protest ob omejevanju pravic narodnostni manjšini ali spor med dvema narodnostima, temveč veličastna manifestacija vseh svobodomiselnih in svobodoljubnih sil. In kot tak se je tudi vseskozi izkazoval, v odločnih, dovolj glasnih zahtevah po uresničevanju člena 7 avstrijske državne pogodbe, po uresničevanju člena, ki ni bil izpolnjen že dvajset let. Odločni korak demonstrantov s številnimi protestnimi parolami proti preštevanju je odobraval ves napredni demokratični svet, ki se je zazrl v dogajanje petkovega večera v Celovcu. Šibki in onemogli so bili izbruhi, ki so hripavo prihajali it temačnih obcestnih uličic in s pločnikov, preveč nesmiseln' slabotni, da bi kakorkoli že lahko zmotili zborovanje, ki je bilo po svoji misli in vsebini tako polno in prepričljivo, saj se je v njem javno in demonstrativno izkazovalo vse tisto, kar si želi po poti demokracije in svobode ustvarjati in živeti danes, jutri in pojutrišnjem. In bilo je zborovanje, ki ni opozorilo le na naprednejšo misel pri rešitvi vprašanja samih koroških Slovencev, bilo je zborovanje, ki je vsem svobodomiselnim vzbudilo pomislek o sami demokratični poti in demokratičnem razvoju Avstrije... D. S. Tržič V četrtek je bilo v Tržiču 13. redno zasedanje občinske konference ZKS-Na zasedanju so se člani konference seznanili z zunanjepolitičnim položajem in razpravljali o poročilu nadzorne komisije o lanskem poslovanju občinsk* organizacije ZKS Tržič. Potrdili so tudi letošnji finančni program organizacije. V soboto zvečer je bila v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah letna skupščina krajevne organizacije Zveze borcev Križe. Na skupščini so potrdil' poročilo o lanskem delu organizacije in sprejeli delovni program za letoS: Skupščina je bila združena s kulturnim programom, ki so ga pripravili učend osnovne šole Kokrškega odreda v Križah. - jk Mladi na vojaški gimnaziji Radovljica —Ljubljana — V četrtek, 15. aprila, bodo dijaki vojaške gimnazije »Franc Rozman Stane« iz občine Radovljica in mladi iz te občine pripravili na tej srednješolski ustanovi, vojaška gimnazija je bila odprta lani, »dan občine Radov- ljica na vojaški gimnaziji ,Franc Rozman-Stane'«. Mladi iz radovljiške občine bodo najprej obiskali gimnazijo in si ogledali njene prostore, nato pa bodo skupno z gojenci te srednje šole ob 18.30 v avli gimnazije pripravili kulturno prireditev, -jg Na svidenje pri Mercatorju. Cenjeni obiskovalci sejma! V MERCATORJE-VEM paviljonu v hali C si lahko ogledate in nabavite po ugodnih cenah vse vrste pohištva belo tehniko, akustiko, male kmetijske stroje, ročne kosilnice motorje, kolesa, peči za centralno kurjavo Mercator Potrošniki, razstavljeno blago v paviljonu Mercatorja si lahko nabavite tudi na potrošniško posojilo za pohištvo do 3 milijone S din brez porokov ter brezplačno dostavo na dom. Obiščite paviljon Mercatorja v hali C. 01 imm os 9< so 8. aprila Omahnil je v smrt revolucionar komunist IVAN KRIŽNAR - VID iz Lipnice pri Kropi. Njegovo življenje je bila nepretrgana pot dolgotrajne in težke borbe delavskega razreda Sod vodstvom Komunistične partije Ugoslavije. Rodil se je 1892. leta In& Okroglem pri Kranju kot sin kmečkih staršev. Po končani osnovni ioli se je izučil sedlarskega Poklica in takoj v mladih letih občutil krivice takrat vladajoče kapitalistične družbe. To ga je spodbujalo >n pričelo v njem krepiti voljo in zavest po razredni borbi za osbovo-oitev zatiranega in zasužnjenega delavskega razreda izpod kapitali-stičnega izkoriščanja. Občutil je Prvo svetovno vojno, njene grozote ln posledice, saj je bil kot mlad vojak ranjen na fronti v Galiciji. V tistem času je pričel se resneje Razmišljati o povzročiteljih vojne kot družbenega zla. Po razpadu avstro-ogrske monar- Snije se je prostovoljno vključil v {oslovansko vojsko in se udeležil jev za osvoboditev slovenske Ko-j*oske. Katero je kasneje plebiscit dodelil Avstriji in s tem prizadejal ■lovenskemu življu vse prej kot svobodo. V letu 1919 se je po končani vojni vrnil domov in se takoj v Kranju Priključil revolucionarjem, ki so se vračali iz ruskega ujetništva in vnašali med ljudstvo ideje socializma. V letu 1920 po ustanovitvi »So-c'al»stične stranke Jugoslavije« (komunistov) za Slovenijo je postal njen član v podružnici Kranj. Na prvih volitvah v ustavodajno "kupsčino Srbov-Hrvatov in Slovencev dne 23. novembra 1920 je bil *ot zastopnik KPJ na volišču v branju. V času »Obznane« in zakona o zaščiti države je v letu 1921 Pred zasledovanjem policije za n*kaj časa sel na delo v Bosno in se 1922. leta vrnil v Slovenijo. Zatem ■e je nastanil v OvsiAah, potem pa v Upnici pri Kropi, koder je pričel s sedlarsko obrtjo. „aPS^reimua8u. je bil nameščen vltrfisl«n^ avl,kot So,8ki uPra" viteb Stane Žagar, komunist in veli- leltf 8.t,k Z- Djim- V letu 1023 e že sodeloval pri ustanovitvi Nezavisne delavske stranke Jugoslavije, podružnice Kropa, ki je delovala kot legalna oblika KPJ v ilegali. Za vso ilegalno delovanje KPJ je bil Križnar izredno dovzeten in močna opora tako Stanetu Žagarju, kot celotnemu revolucionarnemu gibanju v tej okolici. V letu 1931, ko je Stane Žagar ustanovil partijsko celico na Srednji Dobravi, je bil Križnar kot star komunist povezan v to celico. Delal je kot obrtnik -sedlar in je prejemal delo na dom v delavnico. Hodil je pa tudi delat po nišah ter je imel stalne stike in bil seznanjen s težavami delovnih ljudi. Stalni stiki z ljudmi in delo v partijski organizaciji mu je omogočilo, da je širil napredne ideje in marksi-•tični nauk in prepričeval ljudi o Potrebi organiziranega boja proti režimu. 8 tem si je siril revolucionarno zavest in svoje znanje ter vednosti o marksizmu na preprost način prenašal na ljudi. Pred vojno je zbiral podpise za "ruštvo prijateljev Sovjetske zveze , za protestne resolucije za inter-nirance v Bileči in Ivanjici. Bil je jndi vnet borec proti nacizmu in fašizmu. Ob napadu nemškega in italijan-'*ega fašizma na našo domovino je vedel, kje je njegovo mesto. Takoj oo razpadu Jugoslavije je bil organizator zbiranja orožja in ostalega materiala za borbo proti okupator-Ju-. Udeležil se je posveta za Pripravo vstaje ih bil navzoč pri *°rmiranju Cankarjevega bataljona Jelovici. Vendar ga je Žagar poslal nazaj v dolino na organizacijo Jerena za potrebe NOV in POJ. Vse *° delo je vestno opravil kot sekre-•* Partijske organizacije in predsednik vaškega in kasneje rejon-?k«ga odbora OF in član okrajnega komiteja KP8 za Jelovico. Vzgojil je ~*di svoja dva otroka v njegovem duhu, da sta kot člana SKOJ odšla v »etu 1943 in 1944 v ilegalo. Tudi domobranci so ga neprestano zasledovali in preganjali. Zato se J* moral skupno z ženo Katarino Umakniti v ilegalo v jelovške gozdove, dasiravno sta bila oba stara že Preko 50 let. Križnar je deloval kot član okrajnega komiteja KPS Jelo-in kasneje kot sekretar vse do **voboditve. Po osbovoditvi se je vključil v obnovo porušene domovine in nadaljeval s političnim de-l°m. Bil je sekretar osnovne organi-**cije ZK in član okraj nega komiteja ZKS Radovljica, dolga leta pa Predsednik Zveze borcev na Srednji "obravi. ,. Njegovo osebno in družinsko živ-jjjenje sta izpolnjevala skromnost in ^elo. Mnogi se ga spominjajo, kako vestno je opravljal svoje delo in & Je ter samoupravnega socializma. l* te ideje se je zavzemal do smrti član Zveze komunistov na Sredili« dobravi in zavzet družbenopo-Uli*ni delavec. Petnajsti jubilejni mednarodni kmetijski in gozdarski sejem v Kranju je v petek, 9. aprila, odprl predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin. Po podatkih uprave Gorenjskega sejma je zanimanje za letošnji sejem veliko. V prvih treh dneh si ga je namreč ogledalo okrog 18.000 obiskovalcev, največ s Štajerske in Dolenjske. - A. Z. — Foto: F. Perdan Tržiški MERCATOR je svoji prodaji na Gorenjskem sejmu dal tudi to pot največ poudarka izbranemu pohištvu. Nekaj izredno lepih spalnic, kuhinj in dnevnih sob je videti. Posebnost so sedežne garniture, ki so jih ročno izdelali pri Obrtnem podjetju Tapetništvo Murska Sobota. Na sliki je Alplesov program TRIGLA V, za katerega so dobili najvišjo nagrado — zlati ključ Beograda; zanj je v Mercatorjevem paviljonu tudi največ zanimanja. Nov delovni čas ob sobotah Škofja Loka, 12. aprila — Predstavniki trgovskih organizacij, občinske skupščine, občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov so podpisali družbeni dogovor o enotnem poslovnem času v trgovinah s prehrambenimi artikli. Dogovor se nanaša na delovni čas ob sobotah. Z njim so se podpisniki sporazumeli, da bodo tudi delavci v trgovini imeli soboto popoldne prosto. Trgovine v škofjeloški občini, dogovor velja predvsem za prodajalne z živili, bodo ob sobotah odprte do 14. ure. Da pa bi kljub temu vsem občanom omogočili redne nakupe živil, so se podpisniki dogovorili, da bo na območju mesta Škofja Loka vsako soboto popoldne ena samopostrežna trgovina dežurna. Razpored dežurstva so trgovci že določili. V drugih trgovskih središčih občine pa bodo dežurstvo uvedli po potrebi oziroma željah potrošnikov. Ob nedeljah bodo vse prodajalne s prehrambenimi proizvodi praviloma zaprte. Če pa se bodo podpisniki dogovorili drugače, bodo posamezne prodajalne lahko odprte tudi v nedeljo. Pred prazniki bodo trgovine poslovale tako kot običajno, le 31. decembra jih bodo zaprli ob 16. uri. Će pa so državni prazniki v nedeljo in so prosti trije dnevi, morajo biti prodajalne s prehrambenimi živilskimi proizvodi odprte tietji dan od 8. dc 13. ure. Će se podpisnice dogovora ne bodo držale njegovih določil, bo skupščina občine Skofja Loka predpisala z odlokom minimalni poslovni čas in sankcije za kršilce. Nov delovni čas ob sobotah bo v trgovinah veljal od 1. maja dalje. Dogovor pa mora pred tem potrditi še občinska skupščina. Vendar pri občinskem svetu sindikatov, ki je akcijo vodil, upajo, da delegati ne bodo imeli ugovorov. Hkrati s podpisom družbenega dogovora pa so se podpisniki sporazumeli, da se bodo še naprej prizadevali za boljše delovne pogoje v trgo- Ob smrti Ivana Križnarja sta komiteju občinske konference zveze komunistov Radovljica v imenu centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije poslala sožalno brzojavko France Popit in Franc Šetinc. vinah in za izboljšanje življenjskih razmer, predvsem mater in žena, ki predstavljajo večino zaposlenih. Prav tako pa tudi za to, da bodo vsem potrošnikom omogočene normalne možnosti nakupa živil. L. B. /O ljubljanska banka OBVESTILO LJUBLJANSKE BANKE PODRUŽNICE KRANJ UPRAVLJALCEM IN DEPONENTOM O NAČINU PRIDOBIVANJA SOGLASIJ ZA INVESTICIJE Ljubljanska banka, podružnica Kranj s svojimi enotami na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici, v Škofji Loki in v Tržiču sodeluje pri financiranju razširjene reprodukcije svojih komitentov tako, da odobrava investicijske kredite, prevzema garancije za zagotovitev sredstev iz tekočega priliva investitorjev in avalira menice za odplačilo blagovnih kreditov V okviru odobrenih kreditov in izdanih garancij o zagotovitvi sredstev izdajajo enote tudi garancije in avalirajo menice za zavarovanje plačil investitorja izvajalcu del oz dobavitelju po določilih 5. člena zakona o zagotavljanju plačil za investicije (Uradni list SFRJ št. 30/75) in 6 člena zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Uradni list SFRJ št 60/75) Garancije in avale na menicah lahko dajejo enote do višine likvidnega investicijskega potenciala Ugotovljeni likvidni investicijski potencial mora banka zmanjšati za sredstva tistih svojih ustanoviteljev in deponentov, ki niso bili pripravljeni jamčiti za zadevne investicije Upravljalci Ljubljanske banke so se z dogovorom o poslovni politiki za 1976 in z ukrepi za njegovo izvajanje dogovorili, da bo banka določila glede pridobivanja soglasij za investicije izvajala tako, da bo preko informativne službe obveščala upravljalce in deponente o vseh odobrenih posojilih, izdanih garancijah o zagotovitvi sredstev in danih avalih na menicah za investicije. Kolikor se posamezni upravljalec oziroma deponent v roku enega meseca ne bo izjavil proti sprejetim sklepom, bo banka smatrala, da soglaša z izda>o garancij in avalov v smislu navedenega zakona Izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnice v Kranju je na svoji seji dne 18. 3 1976 razpravljal o načinu obveščanja upravljalcev in deponentov o odobrenih kreditih, izdanih garancijah za zagotovitev sredstev in danih avalih in sprejel naslednji sklep: 1. Enote LB podružnice Kranj bodo o sprejetih sklepih obveščale svoje upravljalce pismeno 2. Deponentom pa bodo podatki o sprejetih sklepih v zvezi s kreditiranjem in garantiranjem investicij na vpogled na oglasnih deskah — v enoti Jesenice, Titova 8 — v enoti Kranj, Cesta JLA 4 — v enoti Radovljica, Gorenjska 1 6 — v enoti Šk Loka, Šolska 6 — v enoti Tržič, Trg svobode 1 V Kranju, dne 26 3 1 976 SPOMLADANSKE UGODNOSTI na spomladanskem sejmu v Kranju od 9. do 1 8. aprila 1 976 v paviljonu SKkovinotehna ■tv jM ^ d'1' že kaj premaknilo glede razvoja kmečke^ turizma. Ugotavljajo, da brez posoiil pomoči ne bo šlo. Razen tega kraju manjka ustreznih gostinskih objektov, vendar *' sti, ki bi pri tem lahko kaj premakni' ne kažejo pravega zanimanja. Če bi na . področju uspeli in če bi popestrili zabavno in kulturno življenje, potem b-tudi turizem v tem delu kmalu zaž-vj' Možnosti vsekakor so. A. Z V razpravi o krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini so sodelovali predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in krajani. Da je bilo srečanje čimbolj delavno in prijetno so prispevali Janez Jane, Slavko Knafelj, Maks Vrečko, Mojca Kokalj, Vin ko Pačnik, Janko Kranjc, Franc Pogačnik. Janko Kralj, Franc Gogala, Jože Malna: Janez Princ, Vlado Princ, Franc Cvenke' in Marjan Kejžar. Pismene prispevke pa st. nam kasneje poslala še Vida Horvat i.. Andrej Golob. GLAS pa so v Begunjah zastopali gla ,i urednik Igor Slavec, odgovorni urednik Albin Učakar, vodja komerciale Danica Dolenc, novinarji Darinka Sedej, Jože Ko.-njek, Gojmir Bernot in Andrej Zalar in tajnica Helena Jelovčan. Po njenem stenogramu so tudi narejeni zapisi iz krajevne skupnosti Begunje Galerija Kranj — da ali ne (Nadaljevanje iz petkove številke, 2. aprila) Združitev Centra za estetsko vzgojo z osamosvojeno galerijsko dejavnostjo pa je vendar vprašljiva, če pregledamo dejavnosti CEV, ki ima kot samostojna organizacija v okviru ZKPO Kranj v programu likovne krožke ter likovno šolo za mladino in odrasle, skupino likovnih amaterjev ter skupino filmskih amaterjev. Mimo likovnosti pa so v okviru CEV še jezikovni krožki za predšolske otroke, baletna in plesna šola, šport -no-plesni klub, ki bi pa v na novo ustanovljeni Galeriji ne mogli dobiti mesta. Predlog sicer nakazuje rešitev problema z osamosvojitvijo posameznih dejavnosti ali pa priključitev k že obstoječim zavodom kot npr. k Osrednji knjižnici, Prešernovemu gledališču, Glasbeni šoli itd., vendar je že v predlogu samemu tudi izražen dvom o takšni rešitvi. Rešitev pa bi vsekakor bilo potrebno poiskati preden bi se naj dejavnosti združili v »organizacijo Galerija Kranj«, ki naj bi imela naslednje kabinete: kabinet za slikarstvo, za kiparstvo, grafiko, samorastniško likovno kulturo, otroško likovnost, uporabno umetnost, arhitekturo, urbanizem, fotografijo, film ter scenografijo in kostumografijo, torej enajst kabinetov, ki bi povezovali ustvarjalce določenih področij. »Konkreten predlog fuzije delovanja Galerije Kranj in Centra za estetsko vzgojo. Potrebno je: Institucionalizirati CEV in 2. osamosvojiti galerijsko dejavnost. Ker imata obe dejavnosti poudarek na likovnosti, vsaka zase pa nima dovolj kadra za samostojno ustanovo, predlagam, tla se združita. Obe dejavnosti obdržita dosedanjo vlogo delovanja. Ker je večina oblik tako Galerije kot CEV v organiziranju predavanj, seminarjev, krožkov in razstav se organizacijsko lahko dopolnjujeta. Mentorska dejavnost, ki jo sedaj opravljata obe dejavnosti, bi bila z novo obliko močneje povezana in organizirana, prav tako tudi pionirska in likovna vzgoja v CEV, ki bi poleg dosedanjih ciljev dobila še proučevalni namen, kar bi koristilo splošni likovni vzgoji in likovnemu napredku. Organizacija: CEV ohrani dosedanje prostore in uslužbence. Galeriji se dodeli iz kolektiva dva ali tri delavce, vodjo CEV in likovnega pedagoga, Gorenjski muzej pa kustosa za galerijsko dejavnost, do-kumentaristko likovne dejavnosti, ki prevzame tudi knjižnico in daktilo- Mira Puc-Miheličeva: Svet brez sovraštva Premiera amaterskega gledališča »Tone Čufar« Jesenice s četrto premiero domačih ev — od Čufarjevega Poloma, im-žičeve Pohorske bajke, Šte-^ncevih Večnih lovišč do Sveta brez sovraštva — se najlepše praznuje stota obletnica Cankarjevega rojstva, ki jo bodo jeseniški gledališč -niki zaključili z izborom iz Cankarjevih del. Svet brez sovraštva Mire Miheli-čeve ni zanimiv toliko zaradi umetniških kvalitet kakor zaradi primernosti ob različnih obletnicah in posvečenostih, zaradi dejstva pač, da je tekst izrazito delo za ženski ansambel, da pripoveduje o ženski in njenih konfliktih — navznoter in navzen — ki pa so obenem tudi družbeno in politično poantirani konflikti; da je sicer kompozicijsko-dramaturško izklesan primer drame, a se ji že pozna patina časa. Izdajstvo, predvsem pa materinska ljubezen, čas, ki je pogojeval konfrontacijo dobrega in zlega ter tako pravilnega in nepravilnega, ugotovitev, v čem je kaj zlo in podobna vpraševanjska nizanja spoznanj, je svet časa med vojno. Ali bolj določno: Miheličevi uspe ujeti trenutek dramatske napetosti osmih žensk v ljubljanskih političnih zaporih, dramatske napetosti pa so vendar podrejene zgolj kompoziciji drame, njeni učinkovitosti, tako odrski kot aktualistični. Predstava prikazuje odločujoči del kompleksnosti, ki jo je pisateljica vsekakor ujela in vnesla v delo: konflikt med Svetelovko in njeno snaho, obe sta materi, ena pomembnega političnega aktivista, druga nekajmesečnega dojenca. (Interpretirata ju Vera Skumavec in Magda Flander.) Katerega od otrok se brez težjih očitkov vesti v dani situaciji lahko žrtvuje? Pomemben Hf problem, ki pa k sreči ne potrebuje verbalnih tehtanj, tudi v Svetu brez sovraštva ni razrešen, ni pa tudi ustrezno izpeljan. Konflikt ni toliko etično nakazan kolikor je podrejen v vprašanje o koristnosti enega ali drugega otroka, s tem pa tudi ene ali druge matere. Vendar, živa ostaneta oba — zaradi razpleta — izigrana je le snaha. Čeprav je moža izdala, da je rešila sina, ga policija ni ujela, in čeprav so ji obljubili svobodo, jo pošljejo z ostalimi v taborišče. To bo njena katarza, rešena pa je še vzdevka izdajalke. Spelca (Tatjana Košir) je s svojo vizijo sveta brez sovraštva dosegla z dobrotno vsiljivostjo celo »omehčanje« Kolonelov-ke (Darinka Korošec), kavarniške pevke, danunciatke, ki po materinem odhodu poskrbi za otroka. Edini resnejši problem, problem materinstva ali materinske ljubezni, je znala režiserka Stanka Gerša-kova postaviti v »prvi plan«, kot osrednjo pomembnost in način, ki nas čustveno osvoji in prizadene. K sugestivnosti vsekakor primorejo igralske kreacije, čeprav seveda ne dajejo neke nove razsežnosti, sploh soustvarjanja, pač pa jih odlikujeta zavzetost in skorajda poistovetenost z vlogami. Čustveni akcent z vseh strani gledalca pripravi — ne toliko do razmišljanja o krutostih nekega obdobja — da sočustvuje, kar pa spet ni pravi odnos do tragičnega. Vse skup>aj je prej na meji sentimentalnega. Ko izgubi beseda moč in pomen-ljivost, ko zaide v nepomembnosti, tudi igralske interpretacije izgubijo neposrednost, videne so v vsej pomanjkljivosti, neznanju, nemoči. Ansambel ni uigran; razpon je velik, od dokaj asketsko in skrbno grajene vloge Slave Maroševič, ekspresivnih Magde Flander in Vere Skumavec, ljudsko-komične Rezke Torkar in teatraličnih Lidije Bitežnik, Tatjane Košir in Ide Stražišar. Darinka Korošec je s svojo nezainteresi-ranostjo mestoma bila prepričljiva, podobno kot moške vloge, ki pa so tako ali tako ves čas v podrejenem položaju — tudi igralsko. Enotno; ves čas prisotno izpovedni so bili le kostumi Anice Srančeve, preveč dekorativno realistična scena Jožeta Bediča, ki z masivnostjo sicer ponazarja ječo, a ni v sozvočju s »trdnostjo« vlog oz. interpretacij, je boljše obrtniško delo kot oblikovanje, scenografija. Lektorjevega dela, na žalost, sploh ni opaziti. Svet brez sovraštva na jeseniškem odru je torej pokazal, da je v viziji takšnega sveta, brez sovraštva, mnogokaj čudno, prenapeto, pre-idealizirano in poenostavljeno, česar pa sta kriva tako tekst kot postavitev. J. Poštrak grafska dela, administratorko ter honorarne sodelavce CEV in Galerije. Razstavne prostore v pritličju Prešernove in Mestne hiše bi si tako kot do sedaj delila muzejska in galerijska dejavnost z naprej določenim letnim programom. Sredstva: sredstva ostanejo v okviru sredstev, ki sta jih do sedaj dobivali obe organizaciji. Finančno poslovanje bi vodil računovodski center. Tako nastala organizacija bi nosila naslov Galerija Kranj, imela pa bi naslednje organe: galerijski svet (družbeni organ), svet za proučevanje likovne dejavnosti (strokovni center za likovno dejavnost) ter samoupravne organe. Galerija Kranj bi tesno sodelovala po strokovni plati z Društvom likovnih umetnikov Gorenjske, s skupino kranjskih likovnih amaterjev in samorastnikov, likovnimi pedagogi občine in regije, z vsemi likovnimi organizacijami v Sloveniji itd. Specifične dejavnosti CEV: jezikovni krožki ostanejo organizirani kot sedaj s honorarnim vodjem. Baletna šola bi se morala sčasoma priključiti Glasbeni šoli. Plesna dejavnost ostane organizirana v CEV kot do sedaj s samostojnim honorarnim vodjem. ZKPO Kranj ima svoje člane v galerijskem svetu in v strokovnem svetu ter tako kot sedaj vodi organizacijsko samostojne skupine, ki so mentorsko povezane v Galeriji. Kranj, 10. XII. 1975. Milan Batista« Na zadnji seji Kulturne skupnosti se o predlogu ni razpravljalo, sestavljena pa je komisija, da ga preuči. Ostane pa vendar vprašanje, koliko bo Galerija Kranj bolj samostojna in oprta na »neposredne proizvajalce«, likovnike, kar je največji očitek Gorenjskemu muzeju, če se h Galeriji priključi dosedanji CEV z vsemi oblikami dela? J. Poštrak Filmskega festivala letos ne bo Jesenice - Sredi aprila letos bi moral biti na Jesenicah že tradicionalni deveti mednarodni festival amaterskega filma. Člani filmske skupine Odeon pa 80 se odločili, da festivala letos ne bodo organizirali Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Poravnati morajo namreč še denarne obveznosti lanskoletnega festivala, ki pa niso majhne. Organizator ni dobil nobene organizacije, ki bi bila pripravljena sofinancirati filmski festival. Na Jesenicah je tudi premalo zanimanja za filmsko dejavnost, kar potrjuje tudi, da letos jeseniški kinoamaterji niso posneli niti enega filma, ki bi ga lahko poslali na katerikoli festival. Člani filmske skupine Odeon so se tudi odločili, da bodo namesto festivala jeseni priredili revijo filmov, na katero pa bodo povabili samo nekaj klubov. Seveda če bodo do takrat z. 'otovljena sredstva. A. K. Za nalož )e Jesenice — Jeseniška kulturna sKupnost si bo zato, ker v letošnjem letu nima zadosti finančnih sredstev, prizadevala, da del denarja za nove naložbe prispeva republiška kulturna skupnost. S temi sredstvi bi radi opremili arhiv na Jesenicah, obnovili Liznekovo domačijo v Kranjski gori in obnovili fasado Titovega doma na Jesenicah. Po posebnem vprašalniku za naložbe v letošnjem letu in za srednjeročno obdobje, ki ga je posredovala kulturna skupnost Slovenije, bodo Jeseničani predlagali naložbe v Titov dom in za akcijo za preureditev prostorov v Kosovi graščini ter nadaljevanje del adaptacije prostora za muzej delavskega gibanja. Ob tem si bodo prizadevali, da bi se čimveč sredstev zbralo v sami občini. D. S. Osnutek srednjeročnega programa Jesenice - Na zadnji seji izvršnega odbora kulturne skupnosti Jesenice so obravnavali tudi osnutek temeljnega programa kulturnega razvoja v občini za obdobje 1976 do 1980. Osnutek predvideva vzajemnost, solidarnost in program skupnih nalog kulturne skupnosti Slovenije, izhaja iz programskih in prednostnih nalog, ki jih letos razdeli v več programov s prioriteto knjižničarstva, opredeljuje investicije in poudarja, da letošnja materialna osnova ne more biti osnova za prihodnje leto, zato je v osnovah sporazuma predlagana povečana stopnja od 0,97 na 0,99 v globalu. To zagotavlja občinski kulturni skupnosti 0,2 odstotka več v okviru občinskih sredstev in 0,2 odstotka več v okviru sedanjih republiških sredstev. Osnutek tudi predlaga posebno stopnjo za zbiranje sredstev za adaptacijo in obnovo Titovega doma. Posebna skupina bo osnutek uskladila in ga pripravila za javno razpravo. u'- Prizor iz dela Mire Miheličeve Svet brez sovraštva. — Foto: J. Bedič kredit do 30.000 din dobava na dom UIl IZBIRA IZDEL LiSTli PROIZVODNJE Sejemska hala Savski log Kranj v času XV. jubilejnega mednarodnega kmetijskega in gozdarskega sejma od 9. do 18. aprila L J T* Ivan Cankar: Martin Kačur KRANJ vam nudi v času spomladanskega GS v Kranju ugoden nakup pohištva SEJEMSKI POPUST DOSTAVA DO 30 km (brezplačna) — posojilo do 30.000 din s 1 5 % pologom brez porokov Pri izbiri pohištva pa vam bo pomagal strokovni svetovalec novo — novo — novo — novo — novo — novo za kleti in shrambe PROGRAM »HOPO« po reklamni ceni z 10 % popustom, vsak dan demonstracije programa HOPO Obiščite Lesnino na sejmu v hali A, trgovino na Titovem trgu v Kranju in veliki razstavni salon pohištva na Primskovem. Gorenjska predilnica Škofja Loka obvešča cenjene kupce, da bo za vse kupljeno blago in ročne preje v svoji industrijski prodajalni (Kidričeva 75) od 12. 4. do vključno 30. 4. 1976 nudila na tovarniške cene še dodatni 10% pomladanski popust. Trgovina je odprta vsak dan neprekinjeno od 8.30 do 19. ure, v sobotah od 7.30 do 13. ure »Hoj!« je kričal Ferjan hripavo. »Kaj že spiš, falot? Na večer svoje poroke spi in pusti ženo na cesti!« Kačur je odprl okno. »Martin! Zakaj pa si šel!« je klicala njegova žena s sladkim polpijanim glasom. »Lahko noč, Ferjan!« Zaprl je okno, duri so zaškripale, iz daljave se je glasilo pijano petje. III Jeseni je bilo; v temi in mrazu je že ležal Blatni dol; siva, neprijazna luč je sijala v izbo. V zibki je spal otrok; poln, svetal in miren je bil njegov obraz. »Tak ne vpij, če spi otrok!« je šepetal Kačur. »Počakaj, da se zdrami! Potem vpij, kolikor se ti hoče!« Žena je bila zaripla v obraz in objokana. »Ne bi vpila! Jaz predevam otroka, previjam ga in vstajam ponoči! Kaj pa ti delaš zanj? Nič ne delaš! Zdaj si še te komedije začel, tako da bomo poginili vsi skupaj na cesti! Kaj pa ti je tega treba, ki imaš ženo in otroka!« Kačur ji je pogledal v obraz z zlobnim očesom, vzel je klobuk in je šel. »Le pojdi, le!« je klicala žena za njim in je zajokala na glas. Tudi otrok se je zdramil in je zajokal. Kačur je hitel po blatnih ulicah. »Zdaj pridi, ti Ferjan, in me poglej! Zdaj se boš šele smejal evangelistu!« Na večer je šlo; Kačur je ugledal človeka, ki se je opotekal, blaten in brez klobuka, ob hišah, opiral se ob zidu in padal. »Glej ga, moj tast!« se je začudil in je hotel urno dalje. Krčmar pa ga je bil ugledal in je omahnil s širokimi koraki in z razprostrtimi rokami preko ulic. »Kaj si ti, Martin? Primi se me pod pazduho . . . težko hodim ... en liter ga bova še spila! .. . E, Martin, staršem, star!« »Pojdite spat, oče!« je zaklical Kačur in se ga je skušal otresti. »Spat? Cemu?« Gledal je nanj z jeznimi, rdečimi očmi in se je opotekal. »Ker ste pijani!« »Kdo je pijan? Bolj sem trezen kakor ti! — Poglej ga no, škrica, kako me bo v nič deval!« »Pojdite spat!« se ga je otresel Kačur in je stopil. Krčmar ga je prijel za roko. »Le nikar ne bodi tako gosposki! Ti lakota! Povzdigovati se misliš? Čez nas vse? Učil bi nas rad?« Sunil ga je z močjo pijanca, da se je Kačur opo-tekel. »Pojdi no! Kaj misliš, da ne vemo, da še hlače, ki jih imaš na riti, niso tvoje?« Kačur je hitel; krčmar se je zasmejal, prestopil se je široko in se je zvrnil v blato. Nekdo je pogledal skozi okno, smejal se je in gledal za Kačurjem; ob oglu je stal kmet, prižigal si je pipo in je mežikal zadovoljno. »Takle bi rad svet prevračal! Ni mu prav, kako orjemo, kako sejemo, kako ravnamo z živino! Takle! In brati bi nas učil! Takle! Sam naj gleda!« Kačur je stopil v županovo krčmo; zardel je bil v obraz in oči je imel solzne. Zupan je sedel za mizo, naslonjen globoko v stol; pušil je iz kratke pipe in je gledal iz polzatisnjenih oči dolgo na Kačurja. Nazadnje je vzel počasi pipo iz ust in je pljunil na tla. »Kaj pa vi, učitelj?« »Kaj bi jaz?« Zupan se je nasmehnil široko, na pol prezirno, na pol škodoželjno. »No, zdaj mislite poleg mladih še stare učiti? Kdaj pa boste začeli pri meni? Kako naj točim vino? Saj 19 učite kmete, kako naj zemljo obdelujejo! Še mene učite — tudi jaz imam zemljo! Veliko zemlje!« Smejal se je, da se mu je svetil ves obraz. Tajnik se je pačil v kotu, gladil si je dolgo, ozko brado in je mežikal zelo hitro. »Gospod župan!« je zaklical nenadoma. Zupan se je okrenil na stolu. »Gospod župan, vi bi bili pouka zelo potrebni! Pouka in palice!« »Kaj!« se je raztogotil župan in se je vzdignil s stola. »Parlez-vous francais?« je prašal tajnik in si je gladil brado. »Kaj si dejal?« »Parlez-vous francais?« Zupan je obstrmel in se je ozrl na Kačurja. »Zdaj govori francoski! Ne zna nič več drugega!« se je nasmehnil Kačur. »O ti prekleta gnida! — Mica, prinesi mu še pol litra!« Nato se je obrnil h Kačurju in je nabral obraz v resne gube; lasje so mu segli globoko v oči, usta so se zavila do podbradka. »Saj nič ne rečem, učitelj, pameten človek ste in tako! Ampak — « Udaril je z dlanjo po stegnu. »— doslej smo živeli v miru in bi živeli radi v miru še poslej!« »Kaj sem vam storil? Kaj vas ne pustim na miru?« je odgovoril Kačur. »Nak! Ne pustite me na miru!« se je razsrdil župan. »Kaj pa se ukvarjate z ljudmi brez moje vednosti? Ali ste me kaj vprašali, ko ste jih sklicali v šolo? — Ze vem, Samotorec je to skuhal!« »Kakšen Samotorec?« »Zupan bi rad bil!« se je oglasil tajnik iz kota. »Ampak le zapomnita si obadva, vi, učitelj, in tista zgaga, ki se je prijela za vaše škrice; ne bosta me tako hitro! Njega, in vas še celo — obadva kupim lahko s tem, kar imam zdajle v mošnji!« In je udaril z roko na žep, da je zažvenketalo. Kačur je bil na pol jezen, na pol začuden. »Kdo pa je mislil na tisto? Živa duša ni mislila! Jaz ne vem, če je bil Samotorec zraven, morda je bil. Saj ne gre za politiko, tudi ne za županovanje! Za to gre, da se ljudje kaj naučijo, da se jim razum izbistri, da pogledajo malo dalj, preko teh hribov ... za to gre! — Knjig bi si naročili in časopisov in tisti učitelji, ki hodijo po deželi in učijo ljudi, kako je treba gospodariti, naj bi prišli tudi v Blatni dol! ... To smo rekli, drugega nič!« Zupan je gledal nezaupno. »To si pa kar zapišite, učitelj: proti meni le nikar! Jaz že vem, kam meri ta reč! Saj ste začeli z bajtarji, z gostači! Kaj pa je tem beriva treba? Pa kaj je treba vedeti gostačem, ki nimajo polja, kvečjemu leho v najemu, kako se zemlja obdeluje? Jaz sem živel dobro, ko sem še platno prodajal, in živim zdaj prav tako dobro! Ne maram čisto nobene izpremembe! Ne knjig ne časopisov ne šomaštrov! Ne, jaz ne maram tega in nobeden v Blatnem dolu, ki ima kaj grunta! Bajtarjem in pritepencem, ki še bajte nimajo, pa so všeč take reči! Zakaj so jim všeč? Prišel je, predlanskim je menda bilo, človek sem, in je delal pri kovaču; nemški je znal; od kod je prišel, ga nismo vprašali, in da smo ga vprašali, bi se bil zlagal. In ta ni bajtarjev in gostačev samo učil, temveč razlagal jim je, da zemlja ni samo naša, ki imamo grunte, ampak vseh ljudi na svetu, in da je vsak človek enako vreden, če ima kaj v mošnji ali ne, in da je krivica, če imam jaz kračo na mizi, gostač pa krompir v oblicah. Tako je učil — in veste, kaj se mu je nazadnje zgodilo? Nesreča ga je doletela, obležal je ob cesti in glavo je imel pn klano. To je bilo ob žegnanju, ob žegnanju pa je zmerom toliko tepežev, da se žandarji še veliko brigali niso, kdo ga je bil tako neusmiljeno pobožal. Kaj pravite?« Črtomir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela .. . (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (15. zapis) Iz »Barda« bomo prečkali — seveda p0 asfaltirani, četudi le ozki gorski cesti — do Dolenje in Gorenje Vskorše (Monteaperta). Spet čudo-Vlt položaj slovenske vasi: vse hiše !£oje na pobočju — tako tudi župnije, ki je postavljeno v bregu pod Cerkvijo (tjakaj me je vodil župnik, j*e »buchiere« kot se tamkaj povabi). Povedal mi je, ob kozarčku rezkega *Verduca« (zelenkasto rumeno vi-n°), da ima krajevno ime Viskorša Syoj izvor najbrž v rastlinskem ime-^ ozkoruše (lat. sorbus domestica). .a Še to mi je navrgel, da tudi laško sosednje vasi Lusevera izvira Najbrž iz slovenskega Lužjega brda. "** Tako iščemo potrdil naši starosel-^}§ki zavesti... Seveda pa moramo blti nekoliko tudi neverni Tomaži; ^Pomnimo se le starega Zunkoviča, *l je ob krajevnih imenih »dokazal«, so stari Slovenci segli celo v Špa-^jo, na Pirenejski polotok! DOLINA KARNAHTE ot mi je Brdo ostalo v srcu — tako se spominjam tudi Vi-, —-.skorše. Obe gorski vasici, priženi kot orlovski gnezdi na pobočju *^Uzcev, sta eni od poslednjih slovanskih straž na večerni strani naše Benečije. K Tu se moram pa brž popraviti: po tradiciji (in naših upanjih) sta prav poslednja slovenska zaselka na zahodni etnični meji Podbrdo (Cesa-riis) in Breg (Pers). Zal, vasici sta že skoro mrtvi, kar je bilo mladega in zrelega, je emigriralo. Le starke in otročaji ju še oživljajo ... V primerjavi z njima sta Brdo in Viskorša pravcati močni trdnjavici na etnični meji. Stal sem na verandi neke hiše (vse so zidane iz obdelanih skal, domačih skal!) v Viskorši in zrl v hudourniško globel, po kateri hiti Karnahta v ravnino. Rečica (po njej se imenuje tudi vsa dolina) ima tako strm tok, saj se niza slap za slapom, da niti rib ne premore! K sreči močno leščevje in kostanjeva drevesa ob strugi branijo, da bi hudournik trgal še več zemlje, ki je je že tako malo ... Od Viskorše je zdaj mogoče potovanje na vzhod tja do Učeje (Volčje?) na državni meji nad Zago pri Kobaridu. Nas pa bo pot vodila po strmih serpentinah navzdol v dolino, v Neme (Nimis). Med potjo bomo videli tablo z imenom Debelis, kar pa je le naš Debelež! Nekoliko pod to »debelo« vasjo je odcep poti v Tajpano (Tipano), lep kraj sredi goj^a — glej ilustracijo k temu za- pisu!). Cerkev je prav zanimiva — zgrajena v pravi mešanici slogov. Bržčas zato, ker so jo »sporazumno« gradile kar štiri stare občine: Neme, Torlan, Ramandol in Kanalič (Val-lemontana) — pač vsaka je domnevno hotela dati cerkvi svoj pečat. Leta 1482 so se občinski veljaki teh malih občin pred notarjem dogovorili o svojih gradbenih deležih. Cerkvica je posvečena sv. Janezu in velja za eno od najstarejših v teh krajih. Tajpana pa niso le hiše iz klesanega kamna, niso le balkoni, polni geranij, niso le ulice s starkami, ki nosijo značilne ozke koške oprtiv. Tajpana je tudi zgodovinski kraj. Clara Cautero pravi: »Izvor slovenskega jezika v teh krajih sega v leto 664, ko je VVarnefrido, poveljnik Slovanov, dokončno sklenil, da bo zavzel Čedad. Ko pa so ga še isto leto pri Nemah porazili Langobardi, je pustil v teh krajih ob Teru in Kar-nahti svoje sorojake iz Koroške, ki so se potem združili (pomešali) s Slovani iz Dalmacije in Hercegovine.« — Spet ena od trditev o slo-vensko-hrvaškem značaju beneške slovenščine. Citiram Cautero z vso zadržanostjo. Čeprav pa sam vidim take krajevne oznake: Juretiči, Fun-tiči, Kanalič, Fratiči, Grmoščica, Vočaci, Ronac, Zejac, Muzac, Gnji-dovica, Duge, Zverinac ipd. Imena res zvene hrvaško, ali pa je to le sled stare slovenščine? Dolina Karnahte ima ime po rečici, bolj hudourniku, ki ima tri izvire pod tremi vrhovi: Mali vrh (1466 m), Brinica (1836 m) in Viskorška gora (1613 m). Ime Karnahte je zavito v skrivnost, najbrž ni le predsloven-sko; je pač tudi še predromansko — takp tuje z,veni.c . ± r ' Po Clari Cautero posnemam: »Zgodovina doline je zelo stara; raziskave kažejo, da je Jadransko morje nekoč segalo prav v Karnahto. Ko se je morje umaknilo, je v dolini nastalo malo jezerce, kar potrjuje prodnata formacija terena v različnih plasteh. Po od teku morja so se pojavili hudourniki, ki so poslej prosto drli z gora v ravnino. Največji med temi je bila današnja Karnahta.« Zanimivost slovenske Benečije je tudi v istovetnosti priimkov z imeni krajev, kjer so le-ti domačini: v Trušnjah žive Trušniki in Truš-njaki, v Drenkah so doma Dreščaki, v Praprotnem Praprotniki, v Kraji Krajniki, v Brnkih Berniki, v Trin-kih Trinki, na Bregu so Brežani, prav tako pravijo tudi prebivalcem Brezij. Zgodovinar Simon Rutar meni, da ta pojav spominja na staro-slovanske zadruge. Za dopolnitev še statistična podatka: v letu 1881 so našteli v tar-čentskem okraju 8360, v letu 1895 pa le še 7572 Slovencev, ki so govorili tersko narečje beneške slovenščine. Kako je danes? Če bi uradno šteli, bi bilo Slovencev res le še malo; če pa v vaseh sprašuješ in govoriš z ljudmi, potem postane podoba bolj optimistična. Saj tudi na Koroškem ni nič drugače. Eno je: priznati se in tvegati, drugo pa je »modro« se umakniti in biti tiho, za vsak primer ... Zal, je tako: ne le asimilacijsko nasilje, tudi hlapčevstvo, ki se bodro skrije za pojem miroljubnosti, nas tepe in redči že toliko stoletij ... Beneško-slovenska vas Tajpana (Tipana) nad Karnahtsko dolino, kjer žive rojaki, ki govore tersko narečje. • i x ? i vi '*■'-!? a i. , 2 OPEKARNA KOŠAKI/MARIBOR OPEKARNA PTUJ/PTUJ GRADITELJI: Izkoristite novo ugodnost, da se na enem mestu oskrbite z vsemi potrebnimi kvalitetnimi opečnimi izdelki po konkurenčnih cenah. OPEKARNIŠKO PODJETJE MAP - OPEKARNA KOŠAKI MARIBOR _ OPEKARNA PTUJ se priporoča s svojim proizvodnim programom: — modularni blok 6/1 - SKOK — klinker zidak — navadni zidak — dimne in ventilacijske tuljave — montažni strop MAP — montažne okenske in vratne preklade MONTAŽNI STROP MAP V primerjavi z ostalimi podobnimi proizvodi ga odlikuje ekonomičnost in cenenost z manjšo količinsko porabo na 1 kv. m ter kvalitetna armatura iz re-brastega betonskega jekla. MONTAŽNE OKENSKE IN VRATNE PREKLADE Opekarna Ptuj je na jugoslovanskem tržišču edina, ki proizvaja ta nov izdelek z naslednjimi prednostmi: — brez opaža in betoniranja omogoča hitrejšo in enostavnejšo zidavo z velikim prihrankom časa in materiala v primerjavi s klasičnim načinom. Informacije, naročila in vplačila za vse navedene izdelke je odslej možno pri: Prodajna enota DVORSKA VAS (OPEKARNA) tel. 75-335 Trgovsko podjetje MURKA LESCE Trgovsko podjetje LESNINA LJUBLJANA, PRODAJALNA KRANJ Obiščite nas na sejmu od 9. do 18. aprila v Kranju in izkoristite 5 % sejemski popust. Potovalna agencija i INEX LJUBLJANA ^ Titova 25, tel. 312-995, 327-947 IZLETI IN POTOVANJA: 4. 5., petek — 8 dni dni MOSKVA - LENINGRAD, letalo, odh. 20. 4., 11. 5, 18. 5, 25. 5, 1. 6, 8. 6, 1 5. 6. Cena 3.550 — 3 dni LIECHTENSTEIN — COMO, avtobus, odh. vsak do 1 1. 6. Cena 1.480 — 4 dni ISTANBUL, letalo odh. 1 6. 4. Cena 2.350 — 3 dni GRČIJA (Atene, Peloponez), letalo, odh. 22. 4., 27. 4., 2. 5., 4. 5. Cena od 2 200 — 4 dni GRČIJA (Atene, Peloponez, Sounion, Anavissos), letalo, odh. 29. 4., 17.5,31. 5. Cena 2.700 — 5 dni GRČIJA (Anavissos), letalo, odh. 1 3. 5. Cena 2.900 — 4 dni TUNIZIJA (Hammamet), letalo, odh. 24. 5. Cena 2.100 — 5 dni TUNIZIJA (Hammamet ali Sousse), letalo, odh. 29. 4. in 27. 5. Cena od 2.270 — 8 dni FRANCIJA (Ažurna obala, Dolina Loire), avtobus-letalo, odh. 23. 4. in 30. 4. Cena 4.580 — 3 dni PRAGA, letalo, odh. 20. 5., 22. 5., 27. 5 , 29. 5., 31. 5, 2. 6. Cena od 1.700 POČITNIŠKI PAKETI z letalskim prevozom — TUNIZIJA (Hammamet, Sousse), začetek 19 4. Cena od 2.780 — GRČIJA (Anavissos —Atika), začetek 6. 5. Cena od 2.950 — ZADARSKI ARHIPELAG (Kukljica, Pirovac), začetek 31. 5., Cena 1.620 — KAŠTELA PRI SPLITU in OTOK ČIOVO, začetek 25. 6. Cena od 1.500 Cene naših počitniških paketov so čvrste brez kakršnihkoli doplačil. V sodelovanju z International house — London smo pripravili program Intenzivnih tečajev angleškega jezika v specializiranih Šolah (Oxford, Cambridge, London in drugi kraji). Tečaje priporočamo dijakom, študentom, profesorjem in poslovnim ljudem. Zahtevajte naše obširne programe! Prijave sprejema: INEX POTOVALNA AGENCIJA, poslov. Ljubljana in Maribor ter pooblaščene agencije. Najnovejše modele modne in športne obutve za pomlad in poletje '76 dobite v vseh poslovalnicah Peka na Gorenjskem Obiščite nas in se prepričajte KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ tozd »Komercialni servis« z n.soi 1.0. »Agromehanika« Kranj, Cesta JLA 2/1 tel.23-485. 24-778 Na Gorenjskem spomladanskem sejmu od 9. do 18. aprila 1976 bomo razstavljali kompleten prodaj no-proiz vod ni program kmetijske mehanizacije pod posebno ugodnimi pogoji Na kredit lahko nabavite male traktorje s priključki, proizvodnje TOMO VINKOVIC. Za zgornji program je 1% popusta v času sejma. Pod ugodnimi pogoji lahko nabavite tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo škropilnice 200, 300 in 500 litrov kultivatorji delovne širine 160, 180, 200 sadilec krompirja samonakladalne prikolice PIRAT FAVORIT 220 obračalnik za seno FAVORIT 160 obračalnik za seno MARATON za BCS kosilnico. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM V KRANJU od 9. do 18. aprila 1976 UGODEN NAKUP V PAVILJONU »MURKA« POHIŠTVO, DEKORATIVA GOSPODINJSKI STROJI GRADBENI MATERIAL murha Dostava in montaža pohištva v bljižnjo okolico brezplačna! GORENJSKA OBLAČILA KRANJ pripravlja za kmetijski in gozdarski sejem v Kranju ugodno prodajo ženske konfekcije Znižane cene do 60 % vam omogočajo edinstven nakup Obiščite paviljon Gorenjskih oblačil 2978 mali oglasi • mali oglasi r~ Mali oglas lahko oddaste pri naši malo °glasni službi pri GLASU v Kranju in •** vseh poštah na Gorenjskem. Cena Halega oglasa je 20 din za 10 besed, Vaaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. prav tako lahko oddajate osmrtnice in ••hvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročji imajo pri malih oglasih, osmrtni-c*h in zahvalah 25 % popust. Letna na-fočnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon Številka 21-190. prodam Prodam SENO. Podbrezje 124. 2139 Prodam PUJSKE, 6 tednov stare. Mežnarc, Selo 22, Žirovnica 2150 .Prodam 10 mesecev staro 0V-"ARK0. Srednja Bela 29, Preddvor Prodam HLADILNIK 1000 1 z ga-[ancijo ter GLOBOK OTROŠKI JEZIČEK, nemške znamke, LEDO-*§AT in AGREGAT za hladilno komoro. Telefon 064-60-801 2154 POHIŠTVO, zelo dobro ohranje-n°i primerno za dnevno ali samsko »obo, ugodno prodam. Volčič, 31. dimije 50, Kranj 2261 . Prodam voz ZAPRAVLJIVCEK. Je8etova 33, Stražišče 2262 . Prodam semenski KROMPIR igor »n desire. Sred. vas 36, Šenčur 2263 Prodam KABINO za zetorja 25 in gčne BRANE za krompir, KROMPIR igor in nekaj zgodnjega. Polica 2. Naklo 2264 Prodam KAVČ in ŠTEDILNIK, bolniška 33, Kranj 2265 Prodam 2000 kosov STRESNE ^PEKE bobrovec in večjo količino JUKINDA, vse rabljeno. Triler, brenc 9, Skofja Loka 2266 Kombinirano OMARO dnevne *°°e in HLADILNIK HIMO prodam zaradi selitve. Pirih, Na Kresu s> Železniki 2267 v Prodam PUNTE, BANKINE, KAMENJE in BARAKO. Naslov v glasnem oddelku. 2268 p Prodam semenski zgodnji KROMPIR saksi. Praprotna polica 13, brklje 2269 Prodam KOSILNICO LAVERDA <* traktor zetor 25. Cerkljanska Donava 4, Cerklje 2270 iri.fodam semenski in jedilni MTr^L1^1^ ter SLAMOREZ- kom. Strahinj 67, Naklo 2271 Prodam GUMI VOZ 16-colski. Zg. ^orje 28 2272 Ugodno prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Orehar, Naklo ^2, telefon 47-143 2273 Prodam KASETNI TRANZISTOR. Gorenjesavska 56, Kranj ObiSčite naS paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 9. do 18. aprila boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroSko obutev ' ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. modno Čevljarstvo kern stanko, Kranj, Partizanska 5. Po sklepu delovne skupnosti Prodaja gimnazija Kranj rabljen J^AVIR. Ogled vsak dopoldan do 4U-aprila letos. 2275 v Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. v°glje87 2276 .Prodam dve KRAVI po izbiri. Goreli, Golnik .Poceni prodam OPREMO za sam-ko sobo. Ogled možen vsak dan od ,b- ure dalje, v soboto ali nedeljo cel 7ar»- Cesta Kokrškega odreda 21 a, Celefon 24-500 2277 t, prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Lahovče 47, Cer-MJe na Gor. 2278 Prodam ELEKTROMOTOR s 450 obrati v dobrem stanju. Pod-Koršek, Vojsko 14, Vodice nad Ljub-'Jario 2279 9 Prodam ELEKTROMOR s močjo p KW. Gregorc Jože, Tenetiše 1, bolnik • Prodam semenski KROMPIR 8°r- Skokova 8, K ran j 2280 i. Prodam dobro ohranjen in opreman PONY EXPRES. Nerat, Lesce, ^žgarjeva 8, tel. 74-224 2281 »."rodam KRAVO po izbiri. Ješe, ^Ja 8, Kranj 2282 l odam OPEKO MONTA ca. 600 °*ov. Pavec, Dvorje 36 2283 e Prodam dnevno sobo FLORIDA )n ra po ugodni ceni. Hribar, De-**?ka 4, Kranj 2284 8,Vodarn dolgo belo OBLEKO za Križaj Julka, Naklo 150 2285 prodam dobro ohranjen GLO- °K OTROŠKI VOZIČEK TRI- BUNA. Vrankar, Zevnikova 1, Ore-hek 2286 Prodam rabljen črno-beli TELEVIZOR RIZ. Peternelj, Kuratova 8, Kokrica 2288 Prodam tri dvokrilna OKNA brez rolet, dobro ohranjena, in sobne LONČNICE. Struževo 32 2289 Prodam ZETOR 25, 2000 ur z originalno MERTEL kosilnico in kabino ter priključki za kipanje. Bašelj 16, Preddvor 2290 Prodam 200 cementnih ZIDAKOV za klet, dimenzije 40 X 30 X 20. Cirčiče 38 2291 Za deklico, velikost 164 cm, prodam dvodelno OBLEKO za birmo (krem). Naslov v oglasnem oddelku. Prodam dnevno sobo, omaro in garnituro po ugodni ceni in kuhinjske ELEMENTE. Naslov v oglasnem oddelku. 2293 Prodam obračalnik za seno MARATON za kosilnico BCS 127, še skoraj nov. Knific Janez, Zg. Desnica 8 2294 Prodam semenski KROMPIR igor. Cegelnica 1, Naklo 2295 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor in desire. Voglje 16 Prodam nekaj semenskega KROMPIRJA vesna in igor. Voklo 44 2123 Prodam zgodnji semenski KROMPIR sirtema (original) in desire. Kranj, Cirčiče 24 2297 Prodam semenski KROMPIR sa-skija, desire in drobni za krmo. Praprotna polica 19, Cerklje 2298 Prodam seno in otavo za živino. Sp. Duplje 56 2299 Prodam ZIDARSKI ODER (za »fasado«). Urbanček Janez, Štefe-tova 1. Šenčur vozila Prodam FIAT 850 special, letnik 1969.Trboje9 2175 Prodam ZASTAVO 750 v dobrem stanju. Jezerska 92, Kranj 2300 Prodam avto DKW F 11, registriran do konca 1976, poceni. Frankovo naselje 68, Škofja Loka 2301 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Ogled vsak dan. Šilar, Zg. Bitnje 53 2302 Prodam FIAT 850 po generalni, 12.000 km, cena po dogovoru ali zamenjam za večjega. Ogled vsak dan po 14. uri. Jordan Jože, Sp. Bitnje 7 Prodam dobro ohranjen MOPED TOMOS 15 SL, prevoženih 1500 km, registriran do septembra. Kordež, Jarnnik 15, Kropa 2304 Prodam FORD ESCORD, letnik 1969 v račun vzamem tudi FIAT 850. Sp. Brnik 47 2305 Poceni prodam AMI 6. C. talcev 85, Kranj 2195 oglasnem oddelku. 2307 Smrekove DESKE, 2 kub. m. I. vrsta, suhe, kupim. Cena po dogovoru. Ravnikar Oto, Kidričeva 9, Škofja Loka 2308 Kupim KOLO za otroka od 5 do 8 let. Sp. Bitnje 37, Žabnica stanovanja Tričlanska družina išče manjše STANOVANJE, lahko neopremljeno ali nedokončano. Nudimo predplačilo in popoldansko pomoč. Vičič, C. Staneta Žagarja 61, Kranj 2252 Na STANOVANJE sprejmem sostanovalca. Jezerska c. 6, Kranj Številka žiro računa, na katerem se zbirajo sredstva za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki, je 51500-678-280191 posesti Prodam dve ZAZIDLJIVI PARCELI z lokacijo, 2 km od Kranja. I lovka 4 pri Kokrici 2254 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Stražišča. Naslov v oglasnem oddelku. 2255 zaposlitve Iščemo HIŠNIKA. Zaželen je mlajši upokojenski par, ki bi imel tudi veselje do strežbe v bifeju, ni pa pogoj. Pismene ponudbe sprejema Društvo upokojencev Šenčur, do 1. maja. Zaželeni so domačini. 2256 TURISTIČNO DRUŠTVO ZBILJE išče najemnika za svoje gostin-skoturistične obrate v Zbiljah. V po-štev pridejo prosilci z gostinsko kvalifikacijo, sposobni samostojno voditi gostinske obrate in dobri organizatorji. Ob prijavi morajo prosilci podati kratek opis dosedanjega dela in izkazati pripravljenost sodelovati pri razvijanju turizma ob Zbiljskem jezeru. Z najugodnejšim ponudnikom bo TD Zbilje sklenilo najemno pogodbo najmanj za 1 leto. Nastop po 24. aprilu t.l. Rok prijave je 15 dni po objavi na Turistično društvo Zbilje, 61215 Medvode 2257 prireditve kupim Kupim dobro ohranjeno KOLO za deklico od 5 do 8 let. Telefon 50-427 Kupim kombiniran ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v V soboto, 17. 4. 1976, ob 20. uri bo v Lancovem PLES. Igra priznani ansambel Murka. Vabljeni 2258 obvestila Jugoslovanske potrošnike obveščamo, da smo razširili našo dejavnost tudi na področje televizorjev, radijskih aparatov, magnetofonov, stereo naprav itd. Na zalogi imamo celotni Grundingov program. Cene so izredno ugodne, prodajamo tudi za dinarje. Govorimo slovensko in srbohrvatsko. Na željo kupcev pošiljamo prospekte in cenike tudi po pošti. Servisna služba za vse naše artikle je urejena v Jugoslaviji. ELEKTRO - RADIO, Avbelj Peter, Ausdorferstrasse 12, 9220 VRBA - Austria, tel. (04274) 23-553 2097 Solidno in hitro POPRAVLJAM HLADILNIKE vseh vrst. Oglasite se na tel. 064-60-801 2192 S STROJNIM ČIŠĆENJEM vrnem preprogam in talnim oblogam čistočo in svežino barv. Kličite, pridem na dom. Telefon 26-912 2096 izgubljeno V centru Kranja je bila izgubljena ZLATA ZAPESTNICA. Poštenega najditelja prosim, naj javi proti nagradi na naslov: Mohorič, Gubčeva 1, Kranj, Planina ali tel. popoldan 23-367 2193 V sredo, 7. 4. 1976, sem izgubil DENARNICO in dokumente v centru Kranja. Najditelj naj jo proti nagradi vrne na naslov v dokumentih. 2194 kino Kranj CENTER 13. aprila amer. barv. fant. ZELENO SONCE ob 16. in 20. uri, ob 18. uri nastopa ARTISTIČNA SKUPINA DUO KOCER (hipnoza, telepatija, magija) 14. aprila amer. barv. fant. ZELENO SONCE ob 16. in 18. uri, ob 20. uri nastopa ARTISTIČNA SKUPINA DUO KOCER 15. aprila amer. barv. krim. INSPEKTOR BRANNIGAN ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 13. aprila amer. barv. vestem BOBNAR MAŠČEVANJA ob 16., 18. in 20. uri 14. aprila ital. barv. erot. DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 15. aprila ital. barv. erot. DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri Tržič 13. aprila ital. barv. erot. DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 14 aprila amer. barv. knm. VhLlKl REVOLVERAS ob 18. in 20. uri TV1 15 aprila amer. barv. knm. VELIKI REVOLVERAS ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 13. aprila japon. barv. pust. KRVAVO ZLATO ob 18. uri 14. aprila japon. barv. pust. KRVAVO ZLATO ob 18. in 20. uri 15. aprila nem. barv. krim. TUDI JIMMY SE PRIBLIŽUJE MAVRICI ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 13. aprila ital. barv. vestem CARAMBOLA ob 20. uri llllnI 14. aprila ital. barv. vestem CARAMHOLA ob 18. in 20. uri ' 15. aprila danski barv. komed. AVTO CBS I A V POSTEI JI ob 20. uri Železniki OBZORJE 14. aprila amer. barv. pust. KUNG FU - ZELENI OBAD ob 20. uri Radovljica , 13. aprila amer. barv. film ZLATO IN WHISKYob20. uri 14. aprila amer. barv. film HARV.JKVA TOLPA ob 20. uri 15. aprila franc. barv. krim. BORSALINO IN KOMPANIJA ob 20. uri Bled 13. aprila ital. barv. film PROTUHA ob 20. uri 14. aprila amer. barv. film ZLATO IN WHISKY ob 20. uri Jesenice radio 13. aprila amer. barv. CS glasb. UUBIM LUCY ob 17. in 19. uri 14. aprila franc. barv. CS krim. NEKOČ JE BIL POLICAJ ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 13. aprila amer. barv. CS drama SUROVA O K LAHOMA ob 18. in 20. uri 15. aprila angl. barv. drama SIROTA IZ LOOVVOODA ob 18. in 20. uri Kranjska gora 14. aprila amer. barv. CS glasb. UlIBIM LUCY ob 20. uri Zeleno sonce Režija: Richard Fleischer, Glavne vloge: Charlton Heston, Ed-ward C. Robinson in Leigh t lor-Young Film sicer spada med znanstveno-fantastično zvrst (prejel je mednarodno prvo nagrado), ki jih — tudi po zaslugi filmarjev — sprejemamo zgolj kot spektakel in kvazi futuroloSke izpovedi. Zeleno sonce filmsko tehnično ne presega kakovostne običajnosti, pa tudi ni vrednost dela v audiovizualni izraznosti. Zeleno sonce je apel, opozorilo Zemljanom tega časa in vseh dežel. Ce bo !mu uspelo prebuditi v gledalcih občutek Igo-vornosti, s sporočilom uspe, čeprav ,4 povsem nepomembno, kako se bodo filmska predvidevanja uresničila. Znanstvena fantastika je osvobojena standardnega gospodarsko družbenega gledanja, zato tudi lahko s sugestivnostjo pripoveduje o bistvenem problemu: da do situacije samouniče-nja dejansko ni daleč. Film tedaj vpliva — čustveno, razumsko, samoohranitveno — da bi končno v resnici znali ceniti zelenice, polja cvetja, divjad — življenje, da ne bomo, kot v filmu, vsega tega gledali in občudovali le še na platnih. Zeleno sonce pripoveduje o življenju čez petdeset let. Industrija je propadla (povzročitelj je sama), zaradi onesnaženosti ozračja, vode je prehrana seveda umetna, in je tudi ni dovolj. Trupla umrlih predelujejo v zeleno sonce, najpomembnejši obrok, enkrat tedensko. Filmski problem: večina ne ve, da se prehranjujejo zato, da bi bili hrana vedno bolj maloštevilnim, in katera brezizhodnost je bolj pravilna: da takšno stanje, podobno kot sedaj mi z onesnaževanjem, dopustijo, dokler bo pač trajalo, ali da zavestno dokončno uničijo planet? P. S.: Pri nas zakon dopušča do l(X)-krat-no onesnažitev ozračja od normale. J. Poštrak NOVA SKLADIŠČNA HALA V LESCAH od 19.do 30 aprila 1976 DELNA RAZPRODAJA pohištva, oken, vrat, rolet, Itd. popust 5-70: Raz prodajali bomo artikle iz opuščenih proizvodnih programov, transportno poškodovane izdelke, itd. murina LESCE JESENICE Na XV. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 9. do 18. aprila Za vas in vaš dom: — pohištvo in oprema — gospodinjski aparati — konfekcija in obutev — ostali artikli široke potrošnje sejemski popust krediti dostava na dom in montaža brezplačna solidna postrežba ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta Franca Kržišnika iz Zminca pri Škofji Loki se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, čebelarski družini Škofja Loka, ZB Zminee, CP Kranj, Slikopleskarstvu, Gorenjski predilnici, EGP, ZD Skofja Loka, učencem 8. razreda in g. duhovnikoma za pogrebni obred. Hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih izrazili sožalje. Žalujoči domači Zminec, 9. aprila 1976 ZAHVALA Ob tragični smrti našega očeta, moža, brata in strica Rajka Freliha se zahvaljujemo vsem, ki so ga v ponedeljek, 5. aprila spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče v Novi Oselici. Posebej bi se radi zahvalili vsem, ki so darovali cvetje, spregovorili ganljive besede, pevskemu zboru in pihalnemu orkestru za njihovo izvajanje in skratka vsem, ki so nam pomagali premagovati težke trenutke z obiski bolnika z bodrilnimi besedami in z vsestransko pomočjo. Še enkrat vsem iskrena zahvala. Žalujoči: žena Ivanka s hčerkama in sinovi, bratje in sestra z vsemi sorodniki. Sovodenj, 12. aprila 1976 ZAHVALA Ob izgubi mojega ljubega moža Alojza Koširja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Še posebna hvala dr. ŠtefetoVi, dr. Feršaku in inštitutu Golnik za njegovo zdravljenje. Hvala sodelavcem mehanične delavnice obrat I tov. Save in sindikatu tovarne Sava. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred in poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala tudi pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoča žena Francka« brat in ostalo sorodstvo. Kranj, 13. aprila 1976 Dne 11. aprila nas je nepričakovano zapustila Marija Sušnik Pokojnica leži doma, Zasavska cesta 57, Kranj. Od nje se bomo poslovili v sredo, 14. 4. 1976, ob 15.30 iz hiše žalosti na novo pokopališče v Bitnje. Žalujoči: mož Miha in sorodstvo. Kranj, 13. aprila 1976 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame Frančiške Kramar se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajželj Janezu, vsem sosedom, družbeno političnim organizacijam Stražišča, govornici Medja Anici za poslovilne besede, pevcem in godbi. Žalujoči: mož, sin, hčerka in ostalo sorodstvo. Kranj, 12. aprila 1976 OBLETNICA 18. aprila bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Ivana Jereb roj. Trebar Težko je spoznanje, da te ni več med nami. V mislih smo še vedno s teboj, v naših srcih pa se skriva tiha bolečina. Vsem, ki se te spominjajo, se iskreno zahvaljujemo. Neutolažljivi mož Lojze, sin Jože in hčerka Minka z družinama in ostali sorodniki. Stara Loka, Škofja Loka, 9. aprila 1976 dežurni veterinarji OD 16. DO 23. APRILA 1976: RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147 tel. 42-015 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 140 tel. 69-280 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34 tel. 77-828 ali 77-740 za občino Radovljica in Jesenice. Centralna dežurna služba telefon 25-779 Kranj Zgorel kombi V petek, 9. aprila, ob 13.30 je na odlagališču smeti v Kovorju pri Tržiču zgorel poltovorni avtomobil znamke fiat last BPT Tržič. Voznik Jože Godnov iz Loma je s spremljevalcem pripeljal na odlagališče krpe prepojene z vnetljivimi snovmi, s katerimi v tovarni čistijo stroje. Krpe so bile v pločevinastih sodih. V tem času je na odlagališču gorel odpadni papir in druge smeti, zaradi vetra pa je ogenj zajel tudi avtomobil, ki se je v trenutku vžgal in ga niso mogli pogasiti. Škode je za okoli 30.000 din, ranjen pa ni bil nihče. Ogenj v stanovanju V petek, 9. aprila, ob 12.30 je začelo goreti v kuhinji Franca Perka v Retnjah pri Tržiču. Zaradi prevelike temperature v štedilniku na kurilno olje se je vnelo olje v rezervoarju štedilnika. Ogenj se je razširil po kuhinji, tako da je pogorel barvni televizor, uničene pa je tudi nekaj kuhinjske opreme. Škodo cenijo na 30.000 din. Ogenj so pogasili občani. nesreče Zapeljal v Soro V četrtek, 8. aprila, se je na regionalni cesti v Železnikih pripetila prometna nezgoda zaradi vinjenosti. Voznik traktorja Franc Krek (roj. 1944) z Ojstrega vrha je peljal od Železnikov proti Cešnjici. Pri hiši Trnje št. 1 je zaradi vinjenosti zapeljal s ceste v Soro. Voznika so huje ranjenega prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico, sopotnik Alojz Kajžar iz Sp. Danj pa ni bil ranjen. Škode na vozilu je za 1000 din. Pretesno prehitevanje V četrtek, 8. aprila, ob 14.40 se je na regionalni cesti v Šenčurju pripetila prometna nezgoda zaradi pretesnega prehitevanja. Kolesar s pomožnim motorjem Maks Vister (roj. 1928) iz Komende je peljal proti Brniku in je pri Šenčurju pretesno prehiteval kolesarko Frančiško Ber-gant (roj. 1914) iz Nasovč. Zadel jo je s krmilom, tako da sta oba padla. V nesreči se je hudo ranil voznik Vister; zdravi se v ljubljanski bolnišni- Otrok pred avto V nedeljo, 11. aprila, ob 11.30 se je v Kranju na Smledniški cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Jeraj (roj. 1953) iz Britofa je peljal od Cirč proti Hrastjam. Pri hiši št. 104 je dohitel skupino otrok in odraslih; ko jih je nameraval prehitevati, je iz skupine nenadoma začela poševno prečkati cesto 5-letna Andreja Grohar. Voznik je kljub zaviranju in umikanju otroka zadel; huje ranjeno Andrejo so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. S Vlak v traktor V soboto, 10. aprila, ob 16.45 se je na nezavarovanem železniškem prehodu v Podnartu pripetila nezgoda. Voznik traktorja Srečko Pogačnik (roj. 1948) iz Zaloš pri Podnartu je peljal čez nezavarovan železniški prehod prav tedaj, ko je iz jeseniške smeri pripeljal vlak. Traktorist je V zadnjem trenutku skočil s traktorja in ostal nepoškodovan, traktor, V katerega je trčil vlak, pa je popolnoma uničen. Škode je za 90.000 din. Trčil v avtobus V nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri se je na vrhu klanca od Podvina proti Radovljici pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Jože Zupančič (roj. 1931) iz Žirovnice je peljal proti Radovljici. Zaradi nepazljivosti in neprimerne hitrosti je trčil v avtobus nemške registracije, ki je stal na vrhu klanca na desnem voznem pasu kot zadnji v koloni vozil, ki so se ustavila zaradi hude nesreče kakih 400 metrov naprej. Voznik Zupančič ni mogel pravočasno ustaviti in je kljub zaviranju močno trčil v avtobus. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica Fran- I cka Zupančič iz Žirovnice, škode na vozilih pa je za 40.000 din. Nepravilno prehitevanje Le nekaj pred tem se je kakih 400 metrov pod klancem na magistralni cesti med Podvinom in Radovljico pripetila hujša prometna nezgoda, zaradi katere se je nabrala dolga kolona vozil. Voznik osebnega avtomobila Zdenko Vidmar (roj. 1929) iz Ljubljane je po klancu navzgor prehiteval voznika osebnega avtomobila Ivana Kinga (roj. 1930) iz Tržiča. Zaradi sunkovitega zaviranja v levo, je Vidmarjev avtomobil zaneslo preveč v levo na rob ceste, zato je ostro zavil nazaj desno, pri tem pa bočno oplazil Kingov avtomobil. Le tega je odbilo v desno s ceste, da se je čez streho prevrnil na stransko pot in obstal na kolesih, Vidmarjev avtomobil pa je po prevračanju prav tako obstal na kolesih. V nesreči je bila sopotnica v Kingovem avtomobilu Marija Rozman (roj. 1905) \i Radovne hudo ranjena, lažje ranjena pa je bila Silva King. Škode na avtomobilih je za 30.000 din. Izza žive meje V nedeljo, 11. aprila, ob 17.20 se je v H rastju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Čebašek (roj. 1936) iz Voklega je peljal od Kranja proti Prebačeve-mu. V Hrastju na koncu vasi je izza žive meje nenadoma stekel čez cesto 6-letni Igor Štirn, ki ga je avtomobil kljub zaviranju in zavijanju v desno zadel. Huje ranjenega Igorja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zavil pred avto V soboto, 10. aprila, ob 16.45 se je na Partizanski cesti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Silvo JeseniČ-nik (roj. 1952) iz Škofje Loke je peljal od Groharjevega naselja proti vojašnici. Ko je prehiteval kolesarja Simona Gegiča, starega 12 let, je leta nenadoma zavil predenj, tako da ga je avtomobil zadel. Otrok je v nesreči obležal nezavesten in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L M. Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mode Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 Številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega sina, brata in svaka Maksa Podgorška se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih dneh ter stali ob strani. Iskrena hvala vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi za lepo pesem in govor pri odprtem grobu. Žalujoči: oče Alojz ter brata Lojze in Milan z družinama. * Kranj, 8. aprila 1976 ZAHVALA Ob prerani smrti naše dobre žene, mame, hčerke in sestre Ane Podbregar roj. Selan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence. Posebna zahvala vsem sosedom, prijateljem, sodelavkam in znancem. Zahvala g. župniku, pevcem ter govorniku za lepe besede ob odprtem grobu. Žalujoči: mož, sin, oče, sestra in bratje z družinami. Adergas, 7. aprila 1976 gorenjska nogometna liga Prepričljivi zmagi Save in Naklega Rop By«oju gorenjskega Sa« ligi jefeđva' fta d<> m ač«m ■ ignšču g-l nagala Bohinj, it enakim Težultžtom pa a* grjreuvgjacfcp Uiiiapesnitudi nogometaši NaiiJflegfL Rezultati: . . • m jja SAVA: BOHINJ 5:1 (2:1) .K»»nJ, igrišče v Stražišču, gledalcev 200, sod-"ik Vtačko z Jesenic. Nogometaši Save »o tokrat i>olje zaigrali Gosti gostje so igrali borbeno in požrtvovalno, ven **r.,no bili tehnično slabši nasprotnik. NAKLO : MEDVODE 5:1 (4:1) ■ j&o, igrišče'NK NaMo;;|rtjedalcev Mi, sod-'■■.■.•*ft€ufer iz Kranja. ..: V . »V prVem polčasu so dornačjni Odličnu za-'P*a|» in. »i priborili prednost štjr>h .zadetkov. V n*da1$evanju jedila igra v glavnem enakovredna. . • £&IGLAV :*^ito(0:0) stadion Stanka Ml Ptigora iz KraOjer.v • •' ~;<>A* fcijna izredno i^^i1^^^^ma(^r^-.^žrtvovaltfpat$*t siele;{J^>pij*j^,-'. ^dosegli zmagoviti zaderekiXo1 so. ..*n>etrovke, medtem ko so gostje zapeljali rutjstroSjo kazen. JESENICE : ALPLES 0:1 (0:0) Jesenice, igrišče pod Mežaklo. gledalcev 200, 8°dnik F. Gros iz Kranja. V prvem polčasu sta bili ekipi enakovredni, v ^gem delu pa je uspelo gostom zabiti zmago-^ti zadetek in s tem osvojiti obe točki. ret prvi v Zenici V soboto, 10. aprila, je bila v Zenici med-klubska kolesarska dirka v počastitev osvoboditve Zenice. Dirka na 123 km dolgi - 1 ' progi je obenem veljala tudi za Jugoslovan- !f ski pokal in /»Zlato kolo, Zmagal je Kranj- t^l*BSČE 2:2 (0:1) '^S^0'*" ^ »* ^^MM^ >n sosednjih pla»ia«ktti dru-Pa spfeje^(Ko))jl«h-pravtl je ta^MkArilštva H osnovne zna* v kateri *«jk Toniše ly.'Krahja, '«*-;«(\A ' LeAčhiii so presenetili domačine. 7. enostavno in požrl vo valno igro s« vodili,'sfco/i - vso'tekmo. Domačinom je uspelo doseči drugi gol Refe tik pred koncem tekme. ALPINA :SENCUR2:3(1:3) Žiri. igrišče NK Alpina, gledalcev 250, sodnik Valani iz Kranja. - Gostje odlično zaigrali v prvem 'iki neustreznih tekmovalnih siste-m°v — lig in ae tudi znotraj množično-b11 »n vrhunskega športa odločili za Področja oz. dejavnosti, ki bodo delež-°e večje pomoči. Te dni se bo sklepna faza javne raz-Prave o temeljnih usmeritvah telesne {nlture pri naa zaključila v Portorožu. n*iv cetrtek, 15. aprila, bo seja repub-ri izvrSne.ga odbora TKS, na kate-1 bodo uskladili še zadnje pripombe v vezi 8 financiranjem na republiški j *vni v letošnjem letu, v petek, 16. apri-bo republiški posvet z zastopniki ob-,,ln8kih TKS, na katerem naj bi ^kladili stališča o gradivu, ki je *6°va za samoupravni sporazum o ^feaničevanju nekaterih pomembnih ypj"ašanj nadaljnjega razvoja telesne JJUture ter o financiranju v letu 1976. V Oboto, 17. aprila, pa bo seja skupščine nePubliftke telesnokulturne skupnosti, ?.* kateri naj bi sprejeli dokumente, ki ! Jih kasneje verificirale še skupščine finskih TKS. J. Javornik dom II : Voklo 5:0 b.b., Naklo : Trboje I 5:2, Triglav III : Visoko 5:2. V vodstvu je Triglav III pred Naklom, Trbojami I in Dijaškim domom II. V drugi skupini sta na čelu Dijaški dom I, Trim klub in igralci JLA. Prvi je bil uspešen v srečanju s Triglavom IV ter Savo, drugi je premagal Savo in savski sindikat, JLA pa so brez težav premagali Podbrežane. Izidi III. kolo: Trboje II : Podbrezje 5:0, Triglav IV : Dijaški dom I 1:5, Sava : Trim klub 4:5, IV. kolo: Podbrezje : JLA 0:5, Trim klub : Sava (sindikat) 5:0, Dijaški dom I : Sava 5:0. Dijaški dom I vodi pred Trim klubom, Triglavom IV, JLA, Trbojami in Savo ter Savo (sindikat) in Podbrezjami. -dh Kladivar v finalu Preteklo nedeljo je bil v Kranjski gori pol-finalni košarkarski turnir mlajših mladink za naslov prvaka za leto 1975. Udeležile so se ga ekipe Bežigrada 74 iz Ljubljane, Kladivarja iz Žirov in domače Kranjske gore. V dinamičnih in borbenih srečanjih so največ pokazale mlade igralke iz Žirov, ki so oba nasprotnika premagale brez težav. Ekipa Kranjske gore je nastopila nekoliko oslabljena in tako ni mogla pokazati svoje prave igre, najmanj pa so pokazale igralke iz Ljubljane. Izidi: Bežigrad 74 : Kranjska gora 24:43 (21:13), Kladivar : Bežigrad 79:42 (45:15), Kranjska gora : Kladivar 38:70 (28:39). Prvo mesto in s tem pravico nastopa v finalu so si tako priborile igralke iz Žirov, drugo mesto je zasedla ekipa Kranjske gore, tretje pa so bile igralke iz Ljubljane. egOvega .1 . j«*n<». da #M^«'^^eon*fceT danosti od i^1^>repušce»o iern ne životari, pač -pa je v ponos WK*jem« kraju. Ko je gtispadar inž. Jurij Skuber geVoril o ugodnem gospodarskem rezultatu, je še posebno poudaril zasluge članov, ki kljub dosti ' težjim življenjskim pogojem kot v mestu nesebično žrtvujejo svoj prosti čas za obstoj planinske organizacije, ki ima v kraju staro in bogato tradicijo. Od markacistov smo slišali, kako veliko breme jim je pravzaprav zaupano, saj morajo skrbeti za varnost planincev na vseh stezah severnih sten od Velikega vrha, Kočne, Grintavca do Babe preko Žrela in Ledin. V preteklem letu so s pomočjo Planinske zveze Slovenije prav Zrelo, ki je izpostavljeno vsem snežnim in kamnitim plazovom temeljito popravili. Z novimi žičnimi vrvmi pa so obnovili varovanje tudi na stezi do Mlinarakega sedla. Na 15 km steza pa so obnovili markacije. Med najbolj zanimivimi poročili pa je bilo prav gotovo mladinsko. O bogati dejavnosti jezerskih planinskih mladincev smo poleg poročila gledali še prijetno pripravljeno in z zgodbo dopolnjeno planinsko predavanje z barvnimi diapozitivi. Poleg planinske šole, ki jo vodi mentor Jože Žvokelj, so mladinci organizirali za krajevni praznik prikaz prve pomoči v steni — v Mlinarjevi peči. Za prvi maj pa so kurili kresove po jezerskih vrhovih. Izvedli večje število izletov, pomagali so tudi pri reševalnih akcijah. Ker so v planinski šoli dobili že vso potrebno osnovo o tehniki plezanja, se je precejšnje število mladincev navdušilo tudi za to veselje v gorah. Opravili so skupaj kar 120 vzponov, med njimi tudi tri prvenstvene. Za 75-letnico so pripravili prijeten kulturni program, katerega so na občnem zboru ponovili in s tem dali zboru veselo in prisrčno planinsko vzdušje. Predsednik nadzornega odbora Ludvik Vir-nik je za uspešno delo poslovanja koče, še posebno pa za pestro mladinsko delo, izrekel priznanje in pozval, naj začetega dela ne opustijo. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Za predsednika upravnega odbora pa so izbrali Milana Miklavčiča. Program, ki sq ga sprejeli, ni preobširen, toda značilen in pester, ki med drugim želi Jezer-janom omogočiti še več izletov in po »Jezerski planinski poti« dodobra spoznati svojo hribovsko vasico. Pri tem pa je v programu velika naloga markacistov, ki naj bi za varnost planincev obnovili Kremžarjevo pot na K očno in jo zavarovali s še dodatnimi žičnimi vrvmi. Temeljito pa popravili stezo iz doline do Češke koče. Pa tudi koča in njena okolica bo zahtevala še precej truda, da bo v popolnosti rabila svojemu namenu. V prijetnem razpoloženju in želji, da bi v bodoče pridobili v svoje vrste še več vaščanov, so sklenili jezerski planinci svoj občni zbor. A. Karničar Do zdaj še niste, vozi tako rlah.ke šamokolnice izdelana je iz jeklenih cevi in ene pločevine prostornin^ posode nosilnost: 1O-0 kg kolo: .' x 100, pnevmatika ali / 320 x 65 - polna guma teža: 15 kg PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU SAMOKOtNICA 6-901 Betonsl7rWriešal«c lahko dohlte v dveh izvedbah: z jeklenim zobniškim vencem z litoželeznim zobniškim vencem Slovenska košarkarska liga — moški Mrtvi tek trojice Kranj — Po prvem delu tekmovanja v slovenski moški košarkarski ligi so na čelu tri ekipe, ki tvorijo slovenski košarkarski vrh. To so Celje, kranjski Triglav in ajdovski Fructal, ki imajo vsi enako število točk in enake možnosti za končni uspeh. Lepe možnosti ima pri tem Triglav, saj oba najnevarnejša tekmeca Celje in Fructal gosti na domačem parketu. Jeseničani so na devetem mestu in so v nevarnem položaju za slovo od lige. V nadaljevanju se bodo morali krepko potruditi, da ostanejo v družbi najboljših. NOVOTEKS : TRIGLAV 67:71 Novo mesto — Telovadnica OS Bršljin, No-voteks : Triglav 67:71 (35:37), sodnika Stricber-ger, Reberšak (oba Ljubljana). Novoteks: P. Seničar 4, Bajt 14, Cukut 4, Ž. Kovačevič 14, S. Kovačevič 10, Ivančič 12, Plantan 3, Splichal 6. Triglav: Košir 6, Fartek 14, Zupan 15, Kalan 15, Skubic 9, Stefe 4, Urlep 9. Težka a zaslužena zmaga Kranjčanov. V izenačeni igri so namreč triglavani v končnici imeli več moči in novi točki sta bili njihovi. 11 9 2 919: 800 18 11 9 2 920: 830 18 11 9 2 918: 856 18 11 8 3 938: 834 16 11 5 6 770: 827 10 11 5 1 892: 955 10 u 4 7 908: 911 8 11 4 7 824: 834 8 11 4 7 813: 860 8 11 4 7 940: 1002 8 11 3 8 849: 881 6 11 2 9 780: 849 4 Naslov v Cerklje Točki v gosteh Triglav, -dh S tekmovanjem v občinski pionirski košarkarski ligi v sklopu pionirskega festivala '76 so končale tudi starejše pionirke. O tekmovanju velja zapisati, da je bilo skozi vsa kola napeto in borbeno ter da so izstopale predvsem tri ekipe, ekipa OS Simona Jenka I, ekipa OS Luci-jana Seljaka ter ekipa OS Davorina Jenka iz Cerkelj. Za slednjo lahko rečemo, da je pokazala pravzaprav največ in povsem zasluženo osvojila naslov občinskega prvaka za letošnje leto. Poleg ekipe OS Davorina Jenka si je z osvojenim drugim mestom v prvenstvu pravico nastopa na področnem prvenstvu, ki bo letos v Kranjski gori, priborila ekipa OS Lucijana Seljaka. Izidi zadnjega kola: S. II : D.Jenko 7:52 (6:30), F. Prešeren : L. Seljak 0:20 b.b., J. B. Tito : S. Jenko I 6:28 (2:13). Lestvica: D. Jenko L. Seljak S. Jenko I S.Žagar F. Prešeren (• J. B.Tito S.Jenko II 1) 167: 59 150: 51 144: 66 72: 94 72:114 47:127 43:170 B. Bogataj 10 10 0 0 + 3130 20 12 9 0 3 + 2018 18 13 8 0 5 + 708 16 13 8 0 6 + 605 16 13 7 0 6 + 1193 14 13 7 0 6 + 31 14 13 4 0 9 — 774 8 14 4 0 10 — 3440 8 13 0 0 13 — 3471 0 šport med vikendom ROKOMET - V republiški ligi so bili doseženi naslednji rezultati: moški -Tržič : Šoštanj 23:22 (12:11), Mlinotest : Jelovica 20:16 (9:9), ženske: Kamnik : Velenje 21:13 (9:5), Sava : Iskra 26:23 (13:10), Borec : Alples 17:18 (6:8). Pari prihodnjega kola: moški — Jelovica : Izola, Jadran : Tržič, ženske: Alples : Kamnik, Slovan : Sava. ODBOJKA - V II. zvezni ligi je Bled doma gladko premagal Maribor s 3:0. V republiški ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: moški: Kamnik : Šempeter 3:2, tekma Forum : Jesenice pa je bila preložena na 21. april; ženske: Krka : Jesenice 1:3. Pari prihodnjega kola: Partizan : Bled, Šempeter : Jesenice, Gaberje : Kamnik, Koper : Jesenice (ženske). NOGOMET - V drugem spomladanskem kolu ZCNL so gorenjski predstavniki igrali takole: LTH : Tabor 1:1, (1:1) Adria : Kamnik 3:0 (2:0), Koper : Korotan 0:3 (0:1). Pari prihodnjega kola: Korotan : Vodice, Kamnik : Usnjar, Bela krajina : LTH. J. J. Ljubljana — V nadaljevanju slovenske moške kegljaške lige so kegljači kranjskega Triglava gostovali v Ljubljani. Na kegljišču Maksa Perca so se pomerili z moštvom Slovenija ceste in jih z dobro igro vse osmerice presenetili in tako v gosteh poželi zaslužen uspeh. Najboljši posameznik nasploh pa je bil Kranjčan Veho-vec, ki je podrl 966 kegljev. Slovenija ceste 7179 - Matko 917, Dre-melj 858, Veršič 937, Slatinšek 876, Seliškar 928, Krlin 877, Birsa 904, Hribar 882. Triglav 7240 - Zvršen 937, Karun 900, Ve-hovec 966, Turk 897, Cater 846, Marinšek 906, Pavlin 882, Jereb 906. Lestvica: Gradiš Konstruktor Ljubljana Branik Triglav Rudar Slovenija ceste Celje A ero Danes se bodo triglavani ob 15.30 srečali z Gradisom, v soboto ob 15. uri pa s Konstruktorjem, -dh Planiška šola za smučarske skoke Športno društvo Grintavec s sedežem v Olševku prireja v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije Planiško šolo za smučarske skoke. Strokovni vodja te skakalne šole je republiški trener za smučarske skoke prof. Andrej Tomin. Planiška šola bo delovala v Olševku. Kondi-cijski in ostali specifični treningi se bodo pričeli takoj po končanem razpisu. Kasneje, še v letošnjem letu, pa bodo treningi tudi na plastični skakalnici v Olševku. Društvo vabi interesente, da se vpišejo v šolo, posebno pa pionirje. Prijaviti se je treba do 30. aprila na naslov ŠD Grintavec Olševek, 64205 Preddvor. -IG JEZICA : JESENICE 91:83 Ljubljana — Telovadnica OS F. Bevka, Jezica : Jesenice 91:83 (42:32), sodnika Lotrič (Ljubljana), Kučer (Žalec). Jezica: Orešič 2, Komat 13, Vujičič 7, Oven 2, Zaloker 24, Jakopič 14, Kočevar 7, Rožič 22. Jesenice: P. Pirih 2, Noč 12, D. Pirih 24, Lo-zar 2, Mišic 5, Vauhnik 19, Smid 2, Vujačič 17. Ko je že vse kazalo na katastrofo, saj so Ježi-čani vodili že za sedemnajst točk, so se gostje le zbrali in omilili poraz. Lestvica: Celje Triglav Fructal Bežigrad 74 Beti Trnovo Branik Rudar Jesenice Vrhnika Jezica Novoteks Para prihodnjega kola: Branik Novoteks : Jezica. Občinska kegljaška liga Podreški S. Jenko že prvak Kranj — Kolo pred koncem tekmovanja v občinski kegljaški ligi si je moštvo pod reškega Simona jenua ze zagotovilo prvo mesto. V tem kolu so v Kranju premagali najnevarnejšega tekmeca za naslov prvaka ekipo Iskre, Preddvor pa je odpravil Merkur. Srečanje Krvavec : Sava pa je bilo zaradi okvare avtomatov preloženo. Izida: Iskra : S. Jenko 3236:3332, Preddvori Merkur 3418:3359. Lestvica: Simon Jenko 9 7 0 2 4- 608 14 Iskra 9 5 0 4 + 247 K Krvavec 8 5 0 3 + 178 1( Sava 8 4 0 4 - 134 Preddvor 9 4 0 5 - 381 Merkur 9 2 0 7 - 418 Pari zadnjega kola (sreda): Simon Jenko Preddvor, Sava : Iskra (obe ob 17. uri), Mer kur : Krvavec (ob 20. uri). -dh Tesna zmaga Kranja Republiška šahovska ekipa zveze društev slo* pih in slabovidnih Slovenije je ob svetovnem dnevu zdravja odigrala prijateljski dvoboj z ekipo Kranja. Dvoboj je bil v Škofji Loki v cen« tru za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabo*' vidnih, ki letos praznuje 40-letnico ustanovitve. Zmagali so Kranjčani. Zmage so dosegli: Matjašič, Mazi in Krek, za reprezentanco Slovenije pa so osvojili celo točko Komovec, in Kumer. L. M. MODNA HIŠA s prodajnimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu je za pomladno sezono pripravila zeloMpester asor-timent ženske, moške in otroške konfekcije, bogato izbiro modnih pletenin, aktualnega metrskega blaga ter modnih dodatkov in galanterijskih artiklov. VAS PRIČAKUJE Izbirali boste lahko med ekstravagantnim! in umerjeno modnimi modeli, primernimi za vse starosti in postave. Visoka kvaliteta materialov, modni kroji in * dostopne cene vam jamčijo dober nakup. V Savskem logu v Kranju so v petek, 9. aprila, odprli petnajsti jubilejni mednarodni kmetijski in gozdarski sejem. Odprl ga je predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin, ki je ob tej priliki poudaril, da je bila dosedanja vloga Gorenjskega sejma za kmetijstvo in gozdarstvo pri nas zelo pomembna. Sejem v Kranju je vedno bil in je priložnost, da se kmetovalci seznanijo /. novostmi na področju kmetijske mehanizacije in opreme, proizvajalci le-te pa lahko izmenjajo izkušnje in se dogovarjajo za kasnejše sodelovanje. In ker smo sredi bitke za hrano, ker je kmetijstvo v državi ena od prednostnih panog, je ugotovil Andrej Petelin, bi bilo treba v prihodnje ta sejem še bolj obogatiti. In kaj menijo o letošnjem sejmu drugi? 0 tem smo se po otvoritvi pogovarjali s tremi obiskovalci. Pavel Tolar, predsednik kolegijskega poslovodnega organa v združenem gorenjskem lesnem gospodarstvu: »Pobuda vodstva sejma, da v dosedanji kmetijski sejem vključi tudi gozdarstvo, je vredna vse pohvale. Mislim, da jim je na letošnjem prvem tovrstnem sejmu to dobro uspelo. Opazil sem namreč precej lahke mehanizacije, ki je primerna za našega kmeta-gozdarja. Ni pa na sejmu težke mehanizacije. Vendar za to tudi ni potrebe, saj sta Gozdni gospodarstvi Kranj in Bled sami zelo dobro opremljeni s tovrstno sodobno opremo. Dodam naj še, da je izbira mehanizacije in opreme na letošnjem sejmu zelo velika in da kaj več danes ni moč videti tudi na podobnih sejmih v Celovcu ali v Zagrebu.« Metod Vizjak, direktor Gozdnega gospodarstva Kranj: »Mislim, da ima sedanji spomladanski kmetijski in gozdarski sejem v Kranju vse pogoje, da v prihodnje postane še bolj specializiran. Na letošnjem sejmu pa pogrešam mehanizacijo za izgradnjo in vzdrževanje gozdnih poti in žične naprave, ki so zelo pomembne za alpske predele. Vendar pa je izbira tovrstne mehanizacije in opreme pri nas še majhna in ne bi bilo napak, da bi se domači proizvajalci opreme bolj usmerili v to. Od takšnih priključkov sem namreč opazil le traktorsko vitlo za vleko lesa. In tudi traktorji, ki so primerni za alpsko področje, so v glavnem proizvod tujih firm. Izbira le-teh je na sejmu precejšnja, premajhna pa je izbira priključkov zanje. Opazil sem tudi, da so cene precej visoke in zato za posameznega kme-tovalca-gozdarja po moje niso ekonomične. Ne bi pa bilo napak, da bi se morda več kmetovalcev skupaj odločilo za nabavo, kot je to primer pri kmetijskih skupnostih.« Jože Avsec, kmetovalec iz Zgornjega Kašlja, Polje pri Ljubljani: »Vedno obiskujem sejme v Kranju in vedno najdem kaj novega. Na prejšnjih sejmih sem Že kupil kosilnico, škropilnico in nekaj drugih stvari. Zdaj pa bi rad nabavil napravo za zgornji odvzem silažne krme z stropnih silosov. Izbira je kar dobra, vendar se mi zdi malo predraga. Kaj menim nasploh o letošnjem sejmu? Mislim, da je za gorenjske in slovenske razmere takšen sejem zelo primeren. Zelo prav so naredili, ker so letos v ta sejem vključili tudi gozdno mehanizacijo in opremo. Opažam, da je letošnji sejem precej večji od dosedanjih tovrstnih sejmov. Slišal sem tudi, da nekatere moti, ker je na sejmu tudi nekaj drobnega potrošne-ga blaga in gospodinjske opreme. Po moje je zelo prav, da je tudi takšno blago na sejmu. Najbrž nisem edini, ki prihajam na takšen sejem s celo družino. Medtem ko moški člani družine pregledujemo mehanizacijo in opremo, ženske lahko marsikaj kupijo, kar potrebujejo v gospodinjstvu. To pa je tudi svojevrstna posebnost gorenjskega sejma v primerjavi z drugimi sejmi pri nas.« A. Zalar V Tržiču društvo tekstilnih mojstrov I Tržič — V tržiški občini deluje že "^52 družbenih organizacij in društev. Kot zadnje je bilo ustanovljeno Društvo tekstilnih mojstrov, ki združuje okrog 150 članov. Doslej so Ibili le-ti organizirani v društvu, ki je (delovalo v Bombažni predilnici in tkalnici, vendar je dejavnost presegala tovarniške okvire. Na občnem , zboru so tekstilni mojstri sprejeli boeat delovni pr*«n-sm Najpo- membnejše naloge so strokovne ekskurzije in predavanja, seznanjanje z novim zakonom o združenem delu, novim plačilnim sistemom, oblikovanjem in delitvijo dohodka itd. Pomembna bo tudi inventivna dejavnost ter skrb za pridobivanje novih članov društva iz drugih tržiških delovnih kolektivov tekstilne stroke. Največ pozornosti obveščanju in krajevnim skupnostim Tržič — Delegati zborov tržiške občinske skupščine so sprejeli letošnji občinski proračun, ki znaša 12,004.000 dinarjev. V občini bodo zbrali 9,794.000 dinarjev. V »občinsko« blagajno se bodo stekali davek iz osebnih dohodkov, prometni davek, davek na premoženje in dohodki od premoženja, takse, dohodki po posebnih predpisih in dohodki upravnih organov. K letošnjemu tr-žiškemu proračunu sodijo tudi iz lanskega leta prenesena sredstva (190.000 dinarjev) in denar republiške solidarnosti, ki ga bo predvidoma prišlo v tržiško občino 2,020.000 dinarjev. Razporejenih proračunskih sredstev je 11,894.000 dinarjev, proračunska rezerva pa dosega 110.000 dinarjev. Precej skopo odmerjeni proračunski denar je bilo težko razporediti. Letošnje želje proračunskih potrošnikov so bile precej večje od lanskih, denarja za zadovoljitev večine želja pa ni bilo. Izstopali so predvsem problemi pri financiranju redne dejavnosti krajevnih skupnosti. Poudarjena je bila tudi problematika trži-Škega lokalnega radia in Glasa, ki sta najpomembnejši sredstvi obveščanja v tržiški občini, njun položaj pa ni zavidanja vreden. Sprejeti proračun ni dosti drugačen od predloga. Radiu je pomoč povečana za 6 odstotkov ali za 4200 dinarjev, Glas pa bo imel prednost pri morebitni valorizaciji proračuna. Želje krajevnih skupnosti Senično in Križe po večjih sredstvih za vzdrževanje cest bo skušal izvršni svet občinske skupščine reševati z denarjem cestnega sklada. Pa tudi sicer bo svet letos še posebej pozoren na težave krajevnih skupnosti, -jk Seminar za sindikalne delavce Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je pripravil danes in jutri v veliki dvorani skupščine SR Slovenije v Ljubljani dvodnevni seminar o vsebini osnutka zakona o združenem delu in vlogi ter nalogah sindikatov in zveze sindikatov v organizaciji javne razprave o osnutku tega zakona. Seminarja se udeležujejo predsedniki in sekretarji republiških odborov sindikatov, sekretarji občinskih svetov in občinskih odborov Zveze sindikatov, člani odbora sindikatov Slovenije za samoupravljanje, člani odbora sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, člani komisij republiških odborov in drugi sindikalni delavci. Namen seminarja je seznaniti udeležence z idejnimi izhodišči, smotri in rešitvami v osnutku zakona o združenem delu. Dogovorili se bodo tudi o načinu in organizaciji javne razprave o osnutku zakona. obiščite Metalna industrija STANDARD Osijek je tokrat že desetič gost Gorenjskega sejma. Svoj stalni program kmetijske mehanizacije so tokrat popestrili s prodajo kamp opreme. Tako tu lahko najdete vseh vrst praktičnih žarov za piknike, zložljivih mizic, sedežev in ležalnikov in pa raznovrstno plinsko opre-1 mu. Povedali so, da prodajajo tudi po grosističnih cenah. Problemska konferenca o štipendiranju Tržič — Občinska konferenca SZDL Tržič pripravlja za četrtek, 15. aprila, problemsko konferenco o štipendiranju. Zelja po takšni konferenci obstaja že dlje, saj je kljub 236 štipendijam v tržiški občini na tem področju še marsikaj nerešenega, čeprav je tudi družbeni dogovor o štipendiranju podpisan. Nekatera določila dogovora se ne uresničujejo dosledno. Na konferenci bodo sodelovali tudi delegati štipendistov in novoustanovljenega kluba tržiških študentov. Le-ti so na zadnji seji oblikovali stališča do gradiva problemske konference. Pri tem jim je veliko pomagal seminar za predsednike pokrajinskih študentovskih klubov, ki je bil v Umagu, in gradivo ter stališča tega seminarja. -mv Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj b.o., Na Skali 5 Graditelji nudimo vam vse vrste opečnih izdelkov, in sicer: — navadni in dimniški zidak — modularni in pregradni blok — porolit 8 in 5 cm — montažni NORMA strop in okenske preklade — vogalnike in dimniške tuljave — betonske zidake za temelje in izdelke iz marmorja Pozor! oskrbimo vas na enem-mestu z vsemi potrebnimi opečnimi in betonskimi izdelki Po želji kupca dostavimo opeko z našim prevozom. Informacije in naročila sprejemamo: Na Skali 5, tel. 22-763 Dobava takoj! Nudimo vam sejemski popust Obiščite nas na XV. jubilejnem mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu od 9. do 18. aprila obiščite obiščite paviljon veletrgovskega podjetja Kranj v hali A na XV. gorenjskem sejmu v času od 9. do 18. aprila V prodaji je: POHIŠTVO s — tovarniškim popustom 2 — trgovskim popustom ^ (oboje velja za artikle določenih proizvajalcev) Iste ugodnosti nudimo še v: — salonu pohištva veleblagovnice Globus, Kranj — salonu kuhinjske opreme Dekor, Kranj — prodajalna SLON, Žiri in še: — potrošniško posojilo do 30.000 din in 15 % pologa — brezplačna montaža stanovanjskega pohištva — brezplačna dostava na dom do 25 km