St 251. V Ljubljani, sobota dne 2. novembra 1918. Leto II. NAPREJ ii juooM socialno UrnMm Mi izhaja razen nedelj in praznikor vsak dan popoldne. l'rednlitYO la uprav nlitTO * Ljubljani, Fran£i$k«nNarodnemu Svetu«, da so vzeli ta poziv na j znanje ter sporočijo, katere izpremembe so tozadevno uvedli. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1918. Dr. Josip Jerič s. r. Ivan Hribar s. r. Anton Kristan s. r. * Navodila narodne vlade SHS v Ljubljani za poštne urade. L Poštni uradi pošiljajo denar (dnevne odprave) na naslov blagajne ljubljanske glavne pošte, večji uradi pa na finančno ravnateljstvo v Ljubljani. 2. Denarne pošiljatve (v gotovini) in blagovne pošiljatve v kraje izven jugoslovanskih dežel so zabranjene. '3. Odprava transito-zavitkov v kraje izven jugoslovanskih mej je do preklica ustavljena. 4. Pošiljatve na vojno pošto je sistirati in vrniti odpošiljateljem. 5. Priporočene pisemske pošiljatve v kraje izven Jugoslavije se začasno odpravijo. 6. Privatne brzojavke in telefonski pogovori v kraje izven Jugoslavije so začasno zabranjene. 7. Poštna uprava naj pospešuje medsebojne občevalne zveze med vsemi novousta • novljeniini lokalnimi in centralnimi organi narodne vlade. V Ljubljani, dne 1. nOvembra 1918. Dr. P. Pestotnik, poverjenik za promet. Vojaški poveljstvo v Ljubljani. Situacijsko poročilo. Od vojaškega poveljništva jugoslovanske države v Zagrebu: Načelnik vojnega odseka vlade Narodnega Vječa je imenoval generalnega majorja Pliveriča za poveljnika prvega vojaškega okrožja za Hrvatsko in Slavonijo s sedežem v Zagrebu. Podmaršal Mihajlevič je imenovan za poveljnika operativnega odseka s sedežem v Zagrebu. V Ljubljani se ustanovi poveljništvo drugega vojnega okrožja. Za poveljnika bo imenovan podmaršal lštvanovič. V področju prvega vojnega okrožja vlada mir in red, razun nekaterih malih nerednosti od strani »Zele-noga kadra*. Načelnik vojnega odseka vlade Narodnega Vječa zaukazuje, da se store koraki, kako naj se v področju tambšnjega vojnega okrožja ohrani red in mir. Poskrbi naj se, da vse našo čete, katere se vračajo z bojišča v našo domovino, v področju Slovenije dobe vsako pomoč. Vojaški položaj, kakoršen jo tamkaj, ima so takoj sporočiti načelniku vojaškega odseka vlade Narodnega Vječa v Zagrebu, posebno bivališča naših jugoslovanskih čet, pa tudi tujih čet. v kolikor se še nahajajo v tamošnjem področju. Zagreb. 31. oktobra 1918. Načelnik vojnega odseka. Politični pregled. Groi Attems izročil vladne posle. V četrtek ob >>. uri zvečer so prišli k deželnemu predsedniku groiu Attemsu predsednik narodne vlade Josip Pogačnik, oddeliti predstojnik za notranje zadeve dr. Brejc in oddeliti predstojnik za industrijo in trgovino dr. Triller, da prevzamejo od njega vladne posle. Grof Attems je izjavil, da je takoj pripravljen izročiti narodni vladi vse vladne posle. Včeraj je prevzel deželnovladni svetnik Kremenšek posle pri deželni vladi po naročilu narodne vlado. — Uradi in šole slovenske. Vsa sodišča ter vsi drugi uradi in šole so odslej popolnoma slovenske. Oddelili predstojnik za pravosodje dr. Ravnihar je izdal to-le na-redbo: I. Uradni jezik pri vseh sodnih oblasteh ter finančnih prokuraturah je slovenski, odnosno srbo-hrvatski. Glede jezikov drugih v Jugoslaviji bivajočih narodov se začasno odreja, da so upravičeni podajati vloge v svojih jezikih, da se pa te rešujejo v državnem jeziku. 2. Vsi dosedanji zakoni in naredbe ostanejo še nadalje v veljavi. 3. Sodbe se razglašajo »v imenu zakona«. — Vojaško poveljstvo v Ljubljani. Od vojaškega poveljništva jugoslovanske države v Zagrebu se poroča: Načelnik vojnega odseka vlade Narodnega vječa je imenoval generalnega majorja Pliveriča za poveljnika prvega vojaškega okrožja za Urvatsko in Slavonijo s sedežem v Zagrebu. Podmaršal (Vtihaljevič je imenovan za poveljnika operativnega odseka s sedežem v Zagrebu. V Ljubljani se ustanovi poveljništvo drugega vojnega okrožja. Za poveljnika bo imenovan podmaršal Ištva-novič. Vojna mornarica v rokah Jugoslovanov. Iz Pulja se dne 31. oktobra brzojavno poroča: Danes ob pol 12. uri so prevzeli delegati Narodnega vječa Trešič-Pavičič, dr. Cok in Viljem Bukšeg, nadalje zastopniki krajevnega odbora Narodnega vječa Lacko Križ, dr. Lovro Skalier, dr. Vratovič, dr. Kmpotič in fregatni kapitan Koch vojno mornarico. Vojno mornarico je zastopal poveljnik bro-dovja kontreadmiral Horthy de Nagybanya s tremi mornariškimi častniki. Sestavili so zapisnik. Izjavili so, da izroča Njegovo Veličanstvo mornarico z vsem materija-lom in zalogami Narodnemu vječu s pridržkom, da je to last tudi nejugoslovanskih narodov. Ob pol petih je bilo vse že v naših rokah. Moštvo je snelo avstrijske zastave in jih nadomestilo s hrvatskimi. Godba je zaigrala narodno himno, nakar je moštvo priseglo zvestobo Narodnemu vječu. Nato se ie vršil po mestu obhod, katerega so se udeležili tudi delegati' Narodnega vječa, ki so imeli pozdravne govore. Pred Puljem ni niti angleškega, ne ameriškega brodovja. — Zagreb, 31. oktobra. Vojna mornarica je prešla danes v roke »Narodnega vječa«. Predajno listino sta podpisala dr. Tresič-Pavičič in dr. Cok. Na vojnih ladjah so jugoslovanski mornarji razobesili jugoslovanske zastave; z ladij grme v pozdrav topovi. Za poveljnika jugoslovanske mornarice je imenovan linijski kapitan Janko, pl. Vukovič. — Narodno vječe maršalu Boroevlču. Narodno vječe v Zagrebu je potom Narodnega sveta v Ljubljani poslalo maršalu Boroeviču naslednjo brzojavko: V največjem interesu jugoslovanske države je, da njeno ozemlje vsled nastopivšega preobrata v vojnem položaju ne bo še bolj prizadeto. Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov zato maršala nujno prosi: 1. da lastno umikanje čim bolj zadržuje; 2. da slovenske čete kolikor mogoče odpravi v prostor Ljubljane, ostale jugoslovanske in slovanske čete pa proti Zagrebu, Karlovcu in Reki; 3. avstrijske in ogrske čete naj se odpravijo preko Beljaka, Celovca v njih domovino; 4. vse nazaj odposlane jugoslovansko čete naj se obrnejo na ljubljanskega poveljnika generala Istvanoviča. O odredbah in vsakočasnem položaju prosimo naznanila. — Ceško-slovaška republika. Češki narodni vybor je z zakonom dne 28. oktobra proklamiral češko-slova-ško državo. Proglas se glasi: Da se vzdrži stik dosedanjega pravnega reda z novim stanjem, da bi ne nastale zmede in bil prepravljcn prehod k novemu državnemu življenju, odreja »Narodni vjbor« v imenu češko-slova-škega naroda kot izvrševatclj državne oblasti sledeče: Clen 1. Državno obliko češko-slovaške države določi narodni zbor v sporazumu s češko-slovaškim svetom v Parizu, ki sta kot organ enomiselne volje naroda. Pred-no se to izvede, izvršuje državno oblast »Narodni vy-bor«. Clen 2. Vsi dosedanji deželni in državni zakoni ter naredbe ostanejo še nadalje v veljavi. Clen 3. Vsi samoupravni uradi, državni, deželni in občinski zavodi, kakor tudi okrožni in okrajni so podrejeni Narodnemu vyboru in uradujejo še dalje na podlagi dosedaj veljavnih zakonov in naredb. Clen 4. Ta zakon stopi v veljavo z današnjim dnem. Clen 5. Predsedstvo Narodnega vy-bora se pooblašča, da ta zakon izvede. — Razmere na Dunaju. Na Dunaju so ukrenili vse potrebno, da se ohrani mir in varnost. Dvor se zaklepa že ob tretji uri popoldne, straže ob uhodih v Dvor so se zelo ojačile. Na severnem kolodvoru so ruski vojni ujetniki delavske kompanije in dninarice udrli v skladišča ter jih oplenili. Posrečilo sc je upostaviti zopet red. „ Frlc Adler izpuščen iz ječe. Pretečeni četrtek so iz kaznilnice Stein izpustili dr. Filca Adlerja, ki je, kakor znano, ustrelil bivšega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Fric Adler je sin voditelja nemške avstrijske socialno demokratične stranke dr. Adirja. Frica Adlerja so somišljeniki v triumfu spremili na Dunaj. — Novo ogrsko ministrstvo. Novoimenovani ogrski ministrski predsednik grof Hadik je pretekli četrtek zavzel svoje mesto, Prišel je v ministrsko predsedstvo in sprejel celo vrsto politikov, med njimi predsednika stranke malih kmetov Štefana Szaba, ki prevzame poljedelsko ministrstvo. Prej je še govoril z grofom Albertom Apponyijcm. Narodni svet je določil svoje stališče do vlade: pripravljen je, da prevzame vlado, a podpiral bo tudi vlado, ki sprejme njen program. Proti vsaki drugi vladi bo v najostrejši opoziciji. Svojo organizacijo be\ izpopolnjeval ne glede na novo vlado in ne trpi nobenega vmešavanja ali omejitve. Posojila slovanskim državam, iz Ženeve se poroča, da sta se Lloyd George in Balfour zadnje dni mudila v Versaillesu, kjer so se določili pogoji za premirje z Nemčijo. Nadalje so se posvetovali tudi o posojilih, ki jih zahtevajo slovanske države bivše Avstrije, katera bodo dovolili Amerikanci. Za varnost posojil bo ententa v gotovi meri nadzorovala naravne zaklade v bivši Avstriji. Nemška Avstrija in Jugoslavija. V imenu državnega sveta Nemške Avstrije ie brzojavil poslanec Seitz Narodnemu svetu v Ljubljano, naj se uvedejo precej pogajanja med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo glede ureditve prometa. V interesu obeh držav je, da se ta promet takoj uredi. — Ententa in Avstrija. »Daily Chronicle« sporoča: Ententa bo stavila Avtsriji-Ogrski, kakor se sodi, ravno take pogoje, kakor Bulgariji, da jo zasedejo čete sporazuma. Ce bi se Nemci odločili, da nadaljujejo vojsko, je zelo lahko mogoče, da vpade ententa čez avstrijsko ozemlje v Nemčijo. V ta namen razpolaga s celo italijansko armado. — Liebknecht za socialno republiko v Nemčiji. Neodvisni socialisti so priredili v nedeljo v Berlinu in po celi državi velikanska demonstracijska zborovanja, na katerih so zahtevali ustanovitev nemške socialistične republike. Na petih zborovanjih, ki so se vršila v Berlinu je govoril bivši poslanec Liebknecht. Govoril je v bolj-ševiškem zmislu in dejal: Prokleta doba morena se bliža koncu. Šele sedaj se pričenja resnično velika doba, v kateri si je proletarijat svest svoje moči. Svetovna revolucija je danes parola. Cas pogajanj je minil. Treba je iti k dejanjem. Odgovor na zahtevo po narodni obrambi mora biti diktatura proletarijata, strmoglavljenje kapitalističnega gospodstva in ustanovitev socialistične republike. Ako bo podpirala sedaj nemška republika rusko republiko, morajo druge deželo slediti in pričelo se bo svetovno gospodstvo proletarijata. . Kiiblmann na mirovnem kongresu. Berlinski »Lo-kalanzeiger« poroča, da nameravajo merodajni krogi poveriti vodstvo nemške delegacije na mirovnem kongresu bivšemu tajniku vnanjega urada dr. von Kuhlmannu. Dopisi. Manifestacije v Zagorju. V torek, na narodni praznik, je počivalo delo pri rudniku, v steklarni, kamnolomih in deloma tudi pri kmečkem prebivalstvu. Ob 9. uri dopoldan izbralo se je v Kisovcu, kakor že več let vsakega prvega maja, okoli tri tisoč oseb broječe občinstvo iz delavskih in meščanskih krogov, ki so točno ob 9. uri odkorakali z rudarsko godbo na čelu in zagorskimi pevci iz Kisovca na Loke, od tam na Toplice, iz Toplic v Zagorje, potem na kolodvor ter zopet na Toplice, izpre-vod še je med potom še tako povečal, da je naraslo šte-j vilo vseh manifestantov na 5000. Povsod so bile razobe-šene nar.odne in socialistične zastave. Tudi nekateri iz meščanskih slojev so razobesili rudeče socialistične zastave. Prodajalne so bile vse zaprte. Po gostilnah se dopoldan po naročilu zaupnikov ni prodajalo opojnih pijač. Na Toplicah so sc vršili govori. Prvi je govoril v imenu socialistično stranke sodrug Cobal. Iz njegovega govora smo posneli sledeče: Cenjeni sodrugi! Moja navada ni bila pri takih manifestacijah imeti dolge govorance. Danes pa, ker govorim prvič brez dovoljenja c. kr. oblasti, brez navzočnosti c. kr. udeleženca \ as prosim za potrpljenje, ker moram biti nekoliko bolj dolg z mojo govoranco kot po navadi. Ko smo nastopili prvič na jugoslovanski konferenci v Tivoliju v Ljubljani, 21. in 22. novembra 1909., na kateri so bili zastopniki iz kraljevine Srbske in iz vseh jugoslovanskih pokrajin, smo začrtali v obliki resolucije našo Jugoslavijo in samoodločbo troimenskega naroda. Takrat smo imeli slovanski narodi malo svobode, danes smo glede samoodločbe naroda dosegli to, kar srno izrazili takrat v resoluciji. Delavci smo potrebovali osvoboditev naroda tudi raditega, da izgine narodni prepir iz sveta in da se prične kulturno in socialno delo. S tem ko smo se osvobodili narodnega zatiranja pa še ni izginil kapitalistični sistem, ker v novih državah, ki se sedaj snujejo, še ne bo socialistične družbe, temveč ostal bo kapitalistični sistem PQ katerem se bo skušalo delavec ravnotako izkoriščati kot sc jih je v stari sedaj propadli Avstriji. Zato je treba, da delavstvo ostane razredno organizirano, ker se bo tudi v novih državah nadaljeval razredni boj. Sedaj, ko je bilo treba pridobiti narodno samoodločbo, smo so združili tudi z vsemi drugimi strank^, da ie fronta enotna za dosego narodnega ciba redne zavesti, našega socialističnega oba nismo zapustili. Čakajo nas še težki časi glede prehrane m prehoda iz vojnega v mirovni čas. Treba bo veliko potrpežljivosti;, če hočemo, da se izognemo meščanske vojne, je treba železne discipline pri tem skupnem delu, zato ape- lira govornik na vse udeležence, da pomagajo v teh težkih časih drug drugemu. Posebno apelira n^ oni del prebivalstva, ki prideluje živila, da jih radevolje odda, kar jih ima preveč in sicer po zmernih ne oderuških eeriali. Naša Jugoslavija naj bo jugoslovanska federativna republika. Jugoslovanska republika naj živi! Govornik je žel burne ovacije. Za njim je govoril gospod Taufer. Pred občinsko hišo je govoril v imenu županstva gospod Levstik, za njim je govorila tudi učiteljica Verščaj. Opoldne je dospel izprevod nazaj na Toplice in tam sta se govornika obeh strank zahvalila za dostojno in mirno obnašanje, nakan so se delavci razšli. Iz Idrije. V nedeljo, dne 27. t. m., ob 5. uri popoldne so se sešli v mestni dvorani zastopniki vseli treh političnih strank v Idriji, kjer se je izvolil na predlog sodruga Štrausa krajevni odbor »Narodnega Vječa«. V Narodni svet so bili izvoljeni naslednji člani: Za JSSDS sodrug Štraus Ivan, Dr. Dragotin Lončar, Anton Bajt in Pavel Tre vem Za JSDS gospodje Dragotin Lapajne, Fran Tavzes in Franc Poljanec. Za SLS gospodje Peter Rupnik, Leopold Svetličič in Jakob Kavčič. Na zborovanju se je soglasno sklenilo, da se prihodnji torek prirede manifestacije. Po sestanku se je takoj konstituiral Narodni svet in so bili izvoljeni v predsedstvo: sodr. Štraus kot načelnik, gospod notar Tavzes namestnik, gospod Lapajne tajnik in g. Svetličič blagajnik. Poročilo priobčimo v pondeljek. Iz Celja. Sodrugom celjskih organizacij! V prihodnjih dneh se priredi v Celju narodni praznik. Ker so zaupniki socialno demokratičnih organizacij sklenili, da se tega praznika, ki ga prirede vse slovenske stranke, udeleže. se vabi vse slovensko delavstvo iz cinkarne, kemične tovarne, Westnove tovarne, železnice in drugih podjetij ter ves slovenski proletarijat, da se tega praznika z manifestacijo polnoštevilno udeleže. Slovenski proletarijat, pripravljaj se, da se polnoštevilno udeležimo tega praznika in slovesno manifestiramo za enakopravnost doslej zatiranih slojev in pokažemo veselje, da se otresemo nadvlade in jerobstva. Dan in kraj zbirališča ter zastave ip znake preskrbi in naznani pravočasno — Odbor. Občinski ubožci v Radeški občini pri Zidanem Mostu. Gospod župan v Radečah se jako zanima za svojo občino, namreč njegovi ubožci umirajo naravno v svinjakah. (Občinski ubožec Kos leži pri Kocutarci), a to je njemu deveta briga. Dragi bralci, gotovo se bodete spominjali, da smo že pisali zastran ubožne hiše v Radečah, in čujte sedaj je pa ta fina gospoda ubožnico izpraznila, ubožce po svetu zapodila in sedaj imajo ra-deške miši tam koncert na ljubo gospodu županu: to je ljubezen do bližnjega. Radovedni smo, zakaj se je ubožnica razpustila; imeli ste mnogo blaga, da bi bili lahko ubožce prehranili, pa ste se raje sami postali. Ali se kaj spominjate, da ste Kramžerju (po domače Cotar) v jeseni vse sadje in grozdje pobrali in se takorekoč med seboj razdelili. Gospa Sluga, vdova umrlega poštarja v Radečah, je inrtvoudna in nikdo se ne briga zanjo; to je zaslužek za dolgoletno službovanje njenega moža in* ona naj sedaj od hudega konec vzame. Lansko leto ste precej blaga pobrali ubogim delavcem na mostu, ki so se za zimo hoteli preskrbeti: samo eno primero iz Hrastnika: 10 ljudem ste pobrali 140 kg krompirja, lil) kg fižola, 40 kg moke, 140 kg pšenice, 20 kg ajde, 2 kg ječmena, 30 kg koruze, za druge kraje pa nismo dobili pojasnil ter lahko računamo, če bi se z blagom previdno ravnalo, bi lahko ubožci dve leti s tistim blagom ustra-jali, kar se ga je na mostu pobralo. Gospod župan, vi pa namesto da se brigate kdo bo časten občan v Radečati, brigajte se rajše za ubožce, če pa niste zmožni tega dela, pa svoje mesto odklonite. Ne smete misliti, da je sedar začetek vojne 1914, ko ste vsakemu žugali vi in gosp. župnik, da mora »ajnrikat«, če vam m bil všeč. — Radeški potnik. Iz Rajhenburga. Pri nas postajajo razmere že kar neznosne. Mesnice so prazne, zabele ni, žene morajo se priučiti posebni praksi, če hočejo iz sedanje moke peči kruli. Drva stanejo že do 400 K kubični meter. Bolezni pobirajo ljudi kar od kraja. Dne 13. t. m, je umrl na španski influenci organizirani sodrug rrane. Šouba, star šele 40-let. Rojen je bil v pfiClm Anže pri Rajhenburgu. Do x nemških rudnikih, sedaj pa jo bil dodeljen vojaški delavski stotniji in stregel zidarjem. Bi ie zvest naročnik »Napreja«. Blag mu spoi.mii! Iz Pulja. Na konferenci v Pulju so sklenili pristaši jugoslovanske soc. demokratično stranke na seji, dne 17. oktobra t. 1., naslednje: 1. da sodelujejo v istrskem narodnem svetu, ter so v ta namen izvolili kot zastopnike ss. Brečevica in Jelčiča; 2. j1 j.,'" polni meri opazuje in nadzoruje vojno ukvt « -cijo ter ie vedno na razpolago v sode <. socialističnih načel; 3. se pobriga za_apro\-zacijo in hoče izvajati popolno kontrolo nad gospodarskim in političnim ravnanjem vseli korporacij. — Obenem je sklenila konferenca objaviti v »Hrvatskem listu« izjavo, da ji ni nič znano o stavki v Pulju ter da smatra, da stavka v tem trenutku ne bi bila primerna. Iz stranke. Prednaznanilo organizacijam in delavskim zaupnikom na Slovenskem. Včeraj, v petek dopoldne, se je vršila v Ljuhlyni konferenca zaupnikov delavskih organizacij. ki se je pečala edinole z razmerami nastalimi vsled državnega preobrata. Sklenilo se je preustrojiti organizacijsko življenje tako, da bo odgovarjalo novim razmeram, ter pripravili »r.iiterijal za vsa delavskega razreda se tikajoča vprašanja, ki bodo v snujoči se jugoslovanski državi prišla nujno na površje. V ta namen se je izvolil akcijski odbor, ki ie obravnaval v popoldanski seji v podrobnostih. Njegova naloga je predvsem, da stori vse korake za ustanovitev in vzdrževanje delavske zbornice s pisarno v Ljubljani kot središču Slovenije in sedežu začasne narodne vlade Slovencev. Poverilo se ga je, da stopi v stik z vsemi strankinimi organizacijami in zavodi, ki jih upravljajo delavci kakor tudi posameznimi zaupniki, jih informira o storjenih sklepih ter pozove na denarno prispevanje. V nedeljo, 10. t. m., dopoldne vršila se bo v Ljubljani \ mestni posvetovalnici razširjena konferenca, na katero se je že tem potom vabilo vse strankine politične, strokovne, gospodarske, kul turne in druge organizacije in zavode, ki jih upravljajo delavci, da pošljejo nanjo svoje zastopnike, ki naj jih, če le mogoče prej naznanijo na naslov: Viktor Zore, okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Konferenci bodo predloženi v sklepanje organizacijski štatut zbornice in druge podrobnosti. Zidani Most. Vsem članom, ki so pri smrtnem podpornem društvu v Inoinostu, se da naznanje (do Litije in do Zaprešiča) da je zaupnik tega društva sodr. Jožef Pečnik, mestni mojster v Zidanem mostu. Vsak, ki hoče biti član in še ni prekoračil 36. leto, naj se zglasi pri njeni. Dnevne vesti. — Naročnikom. Vse naročnike prosimo, da pošiljajo denar po nakaznicah zaradi tež-koč v prometu, ker sicer se preveč zakesni. — Prva seja narodne vlade. Narodna vlada za Slovenijo se je v četrtek takoj, ko se je konštitui.ula, pod predsedstvom predsednika Josipa Pogačnika zbrala na prvo sejo. Tudi včeraj se je vršil posvet narodne vlade. — V osrednji odbor Narodnega Vječa je izbral^ Jugoslovanski klub poslance: Biankini, dr. Čingrija, dr. Verstovšek, vitez Pogačnik in dr. Rybar. Ljubljanske šole se še ne otvorijo te dni, kakor so listi poročali. Otvoritev šol se posebej naznani v listih. Na to opozarjamo. — Militarizacijo obratov, ki so bili podrejeni vojnodajatvenemu zakonu, odpravi z današnjim dnem Narodna vlada SliS v Ljubljani,. sicer si pridržuje vrhovno nadzorstvo nad vsemi tem; podjetji. Lastniki so odgovorni za nemoteno nadaljevanja obrata. Vojaški vodje ostanejo do preklica kot civilni funkcionarji Narodne vlade v službi in posredujejo med delodajalci in delavci. Pritožbene komisije imajo vnaprej reševati spore v imenu Narodne vlade. Delavstvo, ta sprememba nastopi v vašem interesu, ostane torej zato pri rednem delu in podpirajte z vsemi močmi produkcijo! Ing. V. Remec, poverjenik za javna dela in obrt. — Zdravstveno stanje mestne občine Ijub-janskc v času od 20. do 26. oktobra 1918 je bilo naslednje: Novorojencev 9, umrlo je 50 oseb, med temi ,">7 domačinov in 13 tujcev: *a jetiko je umrlo 7 oseb, za različnimi boleznimi 19, za influenco 20, za pljučnico 4. Za infekcljoznimi boleznimi je obolelo 15 vojakov, za gnzo 1 domačin, 1 tujec in 24 vojakov, za vratno pa 1 domačin in 1 tujec. .‘^venski uradni jezik. Ker se je Narodno \jece z včerajšnjim dnevom proglasilo a? vrhovno oblast v vseh jugoslovanskih krajih, so je pri vseli državnih uradih v Ljubljani UVedel slovenski uradni jezik, isto naj store vsi uradi v drugih slovenskih krajih r- Narodni davek: Vinko Majdič, vele- "'dustrijalec v Kranju, K sn.ooo. — Cenzura brzojavk. ^ smislu povelja vojnega ministrstva v Zagrebu se morajo centrirati vse privatne brzojavke, ravnotako tudi brzojavke na madžarske in nemške oblasti. — Odstavljeni sodni uradniki. Oddelni predstojnik za pravosodje dr. Ravnihar je odstavil predsednika deželnega sodišča Adolfa pl. Elsnerja, podpredsednika deželnega sodišča Jožefa Pajka, vodjo državnega pravdništva Edvarda Pajniča, vodjo okrajnega sodišča Heinricha Stur 111 a, vodjo okrajnega sodišča v Radovljici L u s c h i n a . vodjo okrajnega sodišča v Kočevju Cern s tein a in predsednika okrožnega sodišča v Rudolfovem Franca G a r z a r o 11 i v. Thurn-lack. Češkoslovaški tiskovni urad. Predsedstvo češkega Narodnega vybora je ustanovilo v Pragi samostojen češkoslovaški tiskovni .urad. Vojaki 53. pešpolka v Ljubljani. V četrtek zjutraj so se pripeljali s fronte v Ljubljano vojaki hi vatskega pešpolka št. 53 z godbo. Napravili so obhod po mestu. Godba je igrala slovanske koračnice. Pred Prešernovim spomenikom, pred škofijo in pred deželnim dvorcem se je sprevod ustavil in je godba povsod zaigrala po eden do dva komada. Na Prešer-! nov spomenik je splezal neki mornar in zasadil v Prešernovo roko narodno zastavico. Vojaki so nosili slovanske zastavice. Nato so šli v staro cukrarno, kjer so oprostili tam internirane češke vojake. Manifestantje so raz magistrat sneli avstrijskega orla. % — Nemške in madžarske čete razorožu-jejo. Vse vojaške transporte z nemškimi ali madžarskimi četami, ki se pripeljejo ha ljubljanske kolodvore razorože pristojne vojaške oblasti; vzamejo jim tudi ves material, bodisi municijo ali blago, ter ga izvažajo v za to določene magacine. Internirano višje uradništvo. V četrtek dopoldne so aretirali v Ljubljani bivšega predsednika deželne sodnije Elsnerja, policijskega ravnatelja Kiinigla, policijskega svetnika dr. Skubla, policijskega oficiala Finka, dvornega svetnika viteza Kalteneggerja in kaznil-niškega ravnatelja Rabitscha ter jih internirali v zaporih deželne sodnije. Zvečer istega dne pa so jih na odredbo predstojnika za notranje zadeve dr. Brejca izpustili na prosto. — »Novice« ustavljene. Z včerajšnjim dnem so prenehale izhajati ljubljanske »Novice«, or«;an bivše Šusteršičeve stranke in njegovih pristašev. Ko je ustavil dunajski dispo-zicijski fond za ta list svojo podporo in odkar je omenjena konservativna politična struja dr. Šušteršiča popolnoma pogorela, je list postal anahronizem in nemogoč. To je bilo tudi pričakovati. — »V imenu zakona.« V četrtek, . dne 31. oktobra se je vršila pred deželnim sodiščem v Ljubljani prva sporna razprava pod novim režimom. Ta razsodba je za Slovence zgodovinskega pomena, ker je bila izrečena »v imenu zakona«. — 20.000 kron za »Narodno galerijo« je daroval ljubljanski knezoškof dr. Jeglič na dan narodnega praznika. — Stanovanje in mesečne sobe. Vse one stranke, pri katerih so stanovali častniki in so j imeli bodisi cela stanovanja ali posamezne j sobe in one stranke, ki prostovoljno oddajo j sobe za nastanitev, se nujno naprošajo, da se zglase v. mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (magistrat, Mestni trg 27/111), ker se* rabi veliko sob za slovanske častnike 17. pešpolka, polk gorskih strelcev itd.) in eventualno pozneje za ententne častnike. Uradne ure od 8. zjutraj do 6. zvečer. — Transportno vodstvo št. 9 v Ljubljani prevzame gen.-štabni stotnik Čeh Fiala. — Čevljarji, ki prihajajo od vojakov domov in ki ne ostanejo v službi narodne vlade, se poživljajo, da se zglasijo takoj v Vojni-čevljarni zavoda za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska ces.ta št. 22. — Iz odbora Kranjske deželne gasilske zveze. Odbor Kranjske deželne gasilske zveze je v svoji seji dne 31. oktobra t. 1. sprejel so-glasno nastopne predloge: 1. Kranjska deželna gasilska zveza stavlja svoje moči na razpolago Narodnemu Vječu v Zagrebu, oziroma Narodnemu Svetu v Ljubljani. 2. Kranjska deželna gasilska zveza poziva vsa včlanjena gasilna društva, naj po vseh svojih močeh podpirajo delo »Narodne Obrane«. Za svojega zastopnika v odboru »Narodne Obrane« izvoli poslovodjo Frana Lavtižarja. 3. Odbor Kranjske deželne garaške zveze je pripravljen sto-piti v slik z odborom Slovenske deželne ga silske zveze v svrho skupnega, složnega in enotnega delovanja na polju gasilstva. Poslovodja Fran Lavtižar se pooblašča, da vse potrebne predpriprave takoj dogovori s poslo- vodjem Slov. dež. gas. zveze Franom Barle-toni. 4. Deželni odbor Kranjski, oziroma Narodna vlada se nujno naprosi, naj z ozirom na negotove denarne razmere dogovorno z obema deželnima gasilskima zvezama takoj razdeli dežjlni gasilski zaklad med vsa slovensk.t gasilna društva, da poplačajo svoje dolgove. — Mnogi poljedelci imajo namočeno sadje, katerega ne smejo kuhati, ker niso še dobili tozadevnega dovoljenja. Škoda bi bilo cukati tega dovoljenja, ampak naj takoj kuhajo namočeno sadje, ker bi se sicer pokvarilo. — Poziv štajerske socialnodemokratičue stranke delavstvu! Štajerska socialnodemo-kratična stranka poživlja delavstvo na demonstracijsko zborovanje z dnevnim redom: Bodočnost Nemške Avstrije, ki se vrši v nedeljo, 3. t. 111., v Gradcu. Dr. Lajanja, poverjenik za Istro. Istra se je v upravnem oziru pripojila Hrvatski. Narodno vječe ie imenovalo dr. Matka L a g i -11 j o poverjenikom za Istro pri hrvatski vladi. Škodove tovarne v čeških rokah. Na Škodovih tovarnah v Plznju so razobešene češke zastave. Nečeške delavce so odpustili, tovarne pa je prevzela češkoslovaška država. Militarizacija tovarn je odpravljena. — Ubežne čete plenijo. Iz Celovca poročajo, da so v okolici Vrbskega jezera izbruhnili nemiri. Čete, ki so svojevoljno zapustile fronto, plenijo. Enako se poroča iz Briksenskti doline na Tirolskem, da plenijo zlasti ukrajinski polki, ki so odpovedali pokorščino in se napotili domu. — Čehi se vračajo z bojišča. Plzenski pešpolk je samovoljno zapustil bojišče, se polastil osebnega vlaka in se s svojim lastnim strojevodjo odpeljal proti domu. . Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 1. novembra. (K. u.) Uradno se razglaša: Na Beneškem se nadaljuje izpraznjevalno premikanje. Na jugovzhodu so naše glavne čete dospele na donavski severni breg. — ?ef generalnega štaba. Nemško volno poročilo. Berlin, 1. novembra. (K. u.) (Uradno.) Zapadno bojišče: Vojna skupina prestolonaslednika Ruprechta: Na Flanderskem je sovražnik povzel svoje velike napade. Med nizozemsko mejo in Dejnzejem so Belgijci in Francozi udarili na fronto ob Lysi, zlasti na naša ob-mostja na Lysinem zapadnem bregu. Ob obeh straneh Somergena smo v protinapadu zopet vzeli začasno izgubljena obmostja, na ostali fronti smo sovražnika zavrnili pred svojimi črtami. Rez. pp. štev. 57 in 79 sta se v-teh bojih posebno odlikovala. Glavni napad so izvajali Angleži in Francozi med Deynzejem in Skaldo (Schel-de). Južno od Deynzeja, pri Zulteju in Ousselghemu, je nasprotnik vdrl v naše črte. Južno od Deynzeja so bataljoni 2. divizije gardne pehote v družbi fizilirskega pol-j ka štev. 80 nasprotnika, ki je udaril čez cesto Deynze-| Cruyshuten, vrgle nazaj. Ob obeh straneh Ousselghema j so zadaj razpostavljene bojne čete napad obustavile 1 pred našimi artilerijskimi črtami Cete, ki so se borile severno od železnice v Kortryk in ki so nasprotnika zavrnile pred svojimi črtami, smo tekom dne vzeli na višine ob obeh straneh Nokereja, da se ohrani stik s sosednimi skupinami. Zvečer so se boji končali zapadno od ceste Deynze-Cruyshuuten in na višinah v črti No-kre-Kcerkove, torej eden do tri kilometre vzhodno od naše stare najsprednejše stražile črte. V Kscautini nižini je nasprotnik nadaljeval rušenje selišč. Mesta Tournay. Valenciennes in Peruwelz leže pod angleškim Ognjem. Ob obeh straneh Le Quesnoyja in Landreciesa živahno topovsko in poizvedovalno delovanje. — Vojna skupina nemškega prestolonaslednika: Na višinah ob Aisni seve-rozapadno od Chateauja-Porciena je topovski boj zado-bil velikansko silo. Sovražnik je svoje napade severoza-padno od lierpyja nastavil s svežimi silami. Zopet so se izjalovili ob ■težkih sovražnikovih izgubah. Meklenbur-ški grenadirski polk štev. 89, hanseatski pp. štev. 75. polka štev. 230 in 231 50. rez. divizije so nosili glavno breme teh bojev in so, krepko podpirani po svoji arti-ljeriji, docela odbile sovražne navale. Gardni kirasirski polk ter huzarska polka štev. 8 in 11 so sc ondi zadnje dni zopet posebno izkazali. — Vojna skupina generala von Gn!l\vitz: Na Mozinem vzhodnem bregu podnevi živahno delovanje artiljerije. Južno-vzhodno bojišče: Nemške čete so se ob obeli straneh Belgrada in Smedereva umaknile na donavski severni breg. Prehod čez Donavo se jc i,-.vršil, 110 da bi ga motil nasprotnik. Prvi generalni kvartirni mojster: Oroener. Shodi. Mesečni shod usnjarske podružnice v Ljubljani se vrši jutri dopoldne ob 10. uri v »Mestnem domu«. Ker je dnenvi red prav važen, nujno priporočamo, da se shoda udeleži vse delavstvo te stroke. Trbovlje. Jutri v nedeljo ob 3. popoldne se vrši velik shod na vrtu Delavskega doma. Na shodu poroča sodrug Kopač.________________________ Umetnost in knfiževnost. Iz gledališke pisarne. Danes se ponovi Shakespearjev »Hamlet« za abonement »A«. Predstava se prične ob 7. zvečer. — Jutri, v nedeljo, dne 3. novembra popoldne ljudska predstava »Svet« izven abonementa po znižanih cenah. — Zvečer se ponovi »Charlejeva teta« izven abonementa. — V pondeljek ostane gledališče zaprto. »Hamlet.« Za lehkimi igrokazi in dramami je prišel snoči na oder Narodnega gledišča Hamlet«, velika Shakespearejeva petdejan-ska tragedija. Kdor je dramo razumel in kdor ima zmisel za veliko dramatično umetnost, je lahko užival vso lepoto in veličino te uprizoritve, pestrih scen, bogatega dejanja, duše-siovno kar najfineje označenih junakov, globočino idej in misli, polaganih v usta junaka — Hamleta, ki ga je igral g. Nučič naravnost mojstrsko, dasi jc govori! hrvatski, kar je malo motilo, ker zahteva uloga Hamleta natančnega, popolnega razumevanja, kar more nuditi ljubljanskemu občinstvu edino le slovenščina. Problem Hamletove nature je kompliciran, njegova narava je povsem originalna in se močno lazlikuje od značaja njegove okolice. Kot tak mora tragično propasti. Ofelijo je gdč. Marjanovičeva dobro pogodila, posebno na še njeno blazno stanje; zdi se mi, da je bil ta njen nastop blazne Ofelije najlepši moment v vsej predstavi. Vsi drugi so igrali srednje-vrstno. nekateri se iz navadnega diletantstva sploh niso povzpeli. Občinstvo pa prosimo, da je med predstavami mirneje in da zlasti med posameznimi scenami, ki jih je mnogo pri »Hamletu«, ne hodi ven.__________________________ Zadnle vesti. Avstrija se podaja z Italijo za premirje. Dunaj, 31. oktobra. Uradno se razglaša: Vrhovno armadno poveljstvo je že 29. oktobra po parlamenterju stopilo v stik z italijanskim vojnim vodstvom. Hotelo ic. da ne ostane nepoizkušeno nobeno sredstvo, s cigar pomočjo b; se dalo izogniti nadalinim brezkoristnim krvnim žrtvam, bi se dale ustaviti sovražnosti in bi se dalo doseči premirje. Italijansko višje poveljstvo je na-pram temu koraku, ki so ga povzročili najboljši nameni, izprva kazalo očitiib odklanjajoče vedenje. Šele včeraj zvečer je mogel pehotni general pl. Webcr z odposlanci sporazumno z italijanskim višjim poveljstvom prekoračiti bojno črto, da uvede pogajanja. Če se tudi na italijanskem bojišču nadaljujejo vojne grozote, gre potemtakem krivda in odgovornost edino le na rovaš naših sovražnikov. Diplouiatlčni odnošaji med češko-slovaško republiko in Avstrijo. Dunaj, 1. novembra. Vnanji minister nemško-av-strijske vlade dr. Viktor Adler jo napravil svoj nastopni obisk pri diplomatičnem zastopniku češko-slovaške vlade Tušarja Groener naslednik Ludendorffov. Berlin, 1. novembra Generallajtnant Groener je izvoljen za prvega generalnega kvartirnega mojstra kot naslednik Ludendorffa. Nemškoavstrijska vlada. Dunaj, 31. oktobra. Državni svet nemške Avstrije je izročil vladne posle naslednjim funkcionarjem: Zu- nanje zadeve: dr. Viktor Adler; vojska: Josip Mayer; notranje zadeve: dr. Henrik Mataja; uk in bogočastje: Rafael Pacber; iustica: dr. Julij Roller; finance: dr. Oto Steinv.eider; gospodarstvo: Josip Stockler; obrt, industrija, tigovina in prehodno gospodarstvo: dr. Karol Urban' jtvna dela: Ivan Zordik; promet: Karol Jukel; ljudska 'preh.ana: dr. Ivan Lovvenfefd-Russ; socialno skrbstvo: Ferdinand Hanusch; ljudsko zdravstvb: dr. Ignac Kaup. »Viribus unitis« potopljen. Dunaj, 1. novembra. Vojno ministrstvo sporoča. Na doslej še nerazjasnjen način je prišlo po prevzetju mornaric: od strani jugoslovanske narodne vlade v puljsko pristanišče več italijanskih pomorskih častnikov, položili ob ' ojno ladijo »Viribus unitis« mino in jo tako potopili. Štab in moštvo je bilo po večini rešeno. »Odbor za javni blagor« v Trstu v zvezi z Benetkami. Trst, 1. novembra. Tržaški »Odbor za javni blagor« jo odposlal včeraj brezžično "naslednjo brzojavko: »Po- veljništvu ententnega brodovja v Benetkah. Odbor za javni blagor v Trstu namerava z ozirom na zelo težavni položaj v mestu, poslati v petek, 1. novembra, zjutraj tor-pedovko jugoslovanskega Narodnega Sveta, da se dogovarja z ententnim brodovjem. Prosimo, da se nam pride naproti pred Caorlom. Odbor za javni blagor«. Ker na to brzojavko ni prišel odgovor, je Odbor odposlal še na- slednjo brzojavko: »Odgovorite, ali ste prejeli. Pričakujemo. Ker imamO enega samega telegrafista na razpolago, nam odgovorite ob 9. zvečer«. Nato je dospel odgovor: »Dobro. Prav dobro!« Ob 9. je dospel naslednji odgovor iz Benetek: »Evo odgovora: Odboru za javni blagor v Trstu. Dobro. Jutri zjutraj ob 9. dalje. Vrhovni poveljnik v Benetkah«. Danes ponoči so se odpeljali s torpedovko, kateri poveljuje linijskoladijski poročnik Peter Pavel Vnčetič in kot drugi lastnik pomorski praporščak Ante Račič, proti Benetkam štirje odposlanci tržaškega Odbora za ljudski blagor: Callini, dr. Ferfolja, Sa-maja in dr. Tomažič, ki imajo nalogo, da se pogajajo z ententnim brodovjem predvsem v stvareh prehrane tržaške občine. Revolucija v Budimpešti. Budimpešta, 1. novembra. Tekom včerajšnjega in današnjega dneva so se primerili v Budimpešti velikanski izgredi. Prišlo je do bojev med vladi zvestimi četami in četami madžarskega Narodnega sveta, ki so trajali do 2. ure ponoči. Maršbataljoni, ki bi se imeli odpeljati z vzhodnega kolodvora, so bili pridržani in so se stavili na razpolago Narodnemu svetu. Poslopje štacij-skega poveljstva je bilo prevzeto od Narodnega sveta, ravnotako tudi glavna pošta. Vojaki, ki so bili izpuščeni iz zaporov, so pretepli svoje ječarje. Ob 2. uri zjutraj je došel krajevni poveljnik budimpeštanski gen. Barkonyi pri Narodnem svetu in izjavil, da ga sicer veže vojaška prisega, da se mora pa sili ukloniti. Kasneje je prevzel Narodni svet tudi vojaško policijo, podonavsko flotiljo in celo vrsto javnih poslopij in uradov. Za notranjega ministra je bil imenovan poslanec Abraham, ki jc takoj odstavil budimpeštanskega višjega mestnega poglavarja dr. Sandorja. Narodni svet je javil občinstvu, da je prevzel vlado grof Karolyi. Vse mesto je v zastavah, občinstvo in vojaštvo je okiučano z belimi cvetkami. Socialna demokracija je izdala oklic, ki se pričenja z besedami: Revolucija je zbruhnila, bodite edini! Delavci so ustavil! v Budimpešti za cel dan delo, tudi električna železnica ne vozi. Občinstvo demonstrira po ulicah s klici: Živio Karolyi, živela republika! Revolucijska noč v Budimpešti. Budimpešta, 31. oktobra. V večernih urah je v glavnem mestu prišlo do velikih izgredov. Na nekem kolodvoru so italijanski vojni ujetniki napadli nemški vojaški vlak in pobrali vse strojnice ter živež. Oddelek hon-vedov jim je plen zopet iztrgal. Na mnogih krajih so pričeli ropati po trgovinah, kolodvorskih skladiščih; v neki baraki nastanjene umobolne vojake so oprostili, v okolici mesta zažgali nekaj vil. Ljudstvo je vlomilo vrata jetnišnice in osvodilo blizu 600 hudodelcev, vendar se je policiji in vojaštvu, ki sta nastopala s strojnicami, posrečilo ujeti 262 kaznjencev. Tekom večera se je ljudstvo često spopadlo s četami Narodnega Zbora, ki so rabile tudi orožje. Do desete ure zvečer je bilo 20 ljudi ubitih in 10 ranjenih. Grof Tisza ustreljen. Budimpešta, 31. oktobra. Oddelki uporniških vojakov so korakali danes skozi mesto. Prišli so tudi do vile grofa Stefana Tisze, ki jo je stražilo 0 orožnikov. Vojaki so razorožili orožnike ter vdrli v vilo. V fojerjU vile jim je prišel nasproti grof Tisza sam. Vojaki so ustrelili na njega ter je bil težko ranjen v trebuh in jc kmalu nato umrl. Podrobnosti o umoru groia Tisze. Budimpešta, 1. novembra. Grof Tisza se je nahajal v svojem stanovanju, ko so vdrli v njegov salon ob 6. zvečer trije vojaki z nasajenimi bajoneti. Grof jih je vprašal z revolverjem v roki, česa žele. Nato so ga vojaki pozvali, da odloži orožje, navzočima groficama Tts-zovi in Almassyjevi pa, da stopita v stran. Obe sta •/.ahtevo odklonili. Eden vojakov jo potem dejal grofu Tiszi: »Vi ste krivi, da Se unčenih na milijone ljudi, kajti Vi ste povzročili vojno«, nakar je Tisza odgovoril. »Obžalujem iz vse duše, da jc poginilo na milijone ljudi; toda vojne nisem zakrivil«. Vojaki so nato pomerili s puškami nanj z vzklikom: »Ura obračuna ic odbila«. Trije streli so ubili grofa Tiszo, ki se ie zgrudil med obema damama mrtev na tla. Vstop v ogrski narodni svet. Budimpešta, 1. novembra. Neodvisna stranka in stranka oseminštiridesetih sta prijavili svoj vstop v ogrski narodni svet in sta se mu zaprisegli. Poziv ogrske socialno demokratične stranke delavstvu. Budimpešta, 31. oktobra. Ogrska socialno demokratična stranka je izdala poziv, naj delavstvo pristopi Narodnemu Zboru, ki se bori za mir in svobodo. Samostojna ogrska armada. Budimpešta, 1. novembra. »Budapesti Hirlap« javlja, da ic kralj odredil ustanovitev samostojne ogrske armade pod poveljstvom nadvojvode Jožefa. Karolyl ministrski predsednik. Budimpešta, 31. oktobra. Na Ogrskem je za vladal Narodni Zbor. Grof Mihael Karoly. je izvoljen ministrskega predsednika. Premirje med entento in Turčijo. London, 1. novembra. Reuterjev urad poroča, da ie premirje s Turčijo podpisano. Aprovizaeija. Trgovcem se bode nakazovala moka v torek t. m. ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici. Krušne komisije bodo uradovale v pondeljek dne 4. novembra od 9. do pol ene ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za sladkor. Telečje meso za težko bolne. Tisti bolniki, so bili prijavljeni pri mestni aprovizaciji do sobote, dne 2. t. m. prejmejo telečje meso v nedeljo, dne 3. t. m. zjutraj od 7. do 8. ure na Poljanski cesti štev. 15. S seboj je treba prinesti tisto nakaznico, na katero dobivajo stranke sicer goveje meso. Krompir za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo krompir v pondeljek, dne 4. t. rti. in v torek, dne 5. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v pondeljek, dne 4. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 110, od 9 do 10 štev. 111 do 220, od 10 do 11 štev. 221 do 330, popoldne od 2 do 3 štev.* 331 do 440,. od 3 do 4 štev. 441 do 550, od 4 do 5 štev. 551 do 660. V torek, dne 5. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 661 do 770, od 9 do 10 štev. 771 do 880, od 10 do 11 štev. 881 do 990, popoldne od do 3 štev. 991 do 1100, od 3 do 4 štev. 1101 do 1210, od 4 do. 5 štev. 1211 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 34 vin. Kislo zelje na rumene Izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo kislo zelje v pondeljek, dne 4. t. m. in v torek, dne 5. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: v pondeljek, dne 4. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 220, od 9 do 10 štev. 221 do 440, od 10 do 11 štev. 441 do 660, popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 661 do 880, od pol 3 do pol4 štev. 881 do 1100, od pol 4 do pol 5 štev. 1101 do 1320, od pol 5 do 5 štev. 1321 do 1430. V torek, dne 5. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 1431 do 1650, od 9 do 10 štev. 1651 do 1870, od 10 do 11 štev. 1871 do 2090, popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 2091 do 2310, od pol 3 do pol 4 štev. 2311 do 2530, od pol 4 do pol 5 štev. 2531 do 2750, od pol 5 do 5 štev. 2751 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 2 kg kislega zelja, kilogram stane 1 krono. Zeljnate glave za zamudnike. Stranke, ki še zdaj niso dobile zeljnatih glav, dobe zanjo nakazila v pitrarni mestne aprovizačije na Poljanski cc.fi št. 13. Kostanj za I. okraj. Stranke 1. okraja prejmejo kostanj na zelena nakazila za krompir v pondeljek, dne 4. novembra na deški šoli na Ledini. Določen je tale red: od 8 do 9 štev.. I do 180, od 9 do 10 štev. 181 do 360, od 10 do II štev. 361 do 540, popoldne od 2 do 3 štev. 541 do 720, od 3 do 4 štev. 721 do 900, od 4 do 5 štev. 901 do konca. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kg krompirja, kg stanc 3 krone. Petrolej na A, B, C in O karte sc prodaja le še do y_ novembra. Po končani prodaji morajo trgovci takoj predložiti vse odrezke in prejemnice v mestni posvetovalnici, ter sporočiti koliko imajo še petroleja v zalogi. Aprovizadja južno železnice. Dne 4. novembra sc prične oddaja moke in sicer po sledečem redu: Pondeljek dopoldne od št. 1 do 400, popoldne od št. 401 do 800, torek dopoldne od št. 801 do 1200, popoldne od št. 1201 do 1600, sredo dopoldne od št. 1601 do 2000, popoldne #kl St. 2001 do 2400, četrtek dopoldne od št. 2401 do 2800, popoldne od št. 2801 do 3200, petek dopoldne od št. 3201 do 3600, popoldne od 3601 do 4000. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Podpisana naznanjam vsem sorodnikom in znancem prelužno vest, da je moj nepozabni soprog Franc Prezelj po kratki in mučni bolezni v deželni bolnici v Ljubljani umrl. Gorenja vas, 1, novembra 1918. Marija Prezelj* soproga.