Tudi Ljubljana 
v evropskem 
gibanju »zdrava mesta«
S pripravo projektov Ljubljana »zdravo me-sto« tudi naša slovenska metropola vstopa v evropsko gibanje, ki naj bi skrbelo za Icles-no, duševno in socialno zdravje mest.
Kot je na tiskovni konferenci (v sredo, 8. novembra) v banketni dvorani Magistrata po-vedala županja Nuša Kerševan, Ljubljana za to izpolnjuje vse pogoje, saj ima osnovno zdravstveno varstvo, kot eden ključnih vidi-kov gibanja, tu že prav lepo tradicijo (prav letos praznuje 60-letnico). Poudarila pa je tudi pomen treh samoprispevkov, ki so našemu mestu dali številne zdravstvene, socialne in druge ustanove.
Predstavniki mesta in njegovih zdravstvenih institucij, ki so odgovarjali na vprašanja novi-narjev, so bili mnenja, da moramo v akciji za zdravo Ljubljano preseči zdajšnji institucional-ni nivo in vanjo vključiti tudi nova društva. alternativna gibanja, stranke ipd. (oglasilo se je že vrtičkarsko društvo s programom za zdravo prehrano!). Skratka, ustvariti je treba zdravo javno politiko.
Svetovna zdravstvena organizacija ugotav-lja, da se kljub ogromnim resursom, zdrav-stveno stanje v svetu ne izboljšuje. Preživlja-mo nekakšno »krizo uspeha« kot pravijo. Na
samo zdravje vplivajo tudi socialno-ekonom-ski pogoji. Zato tudi v Ljubljani samo zdrav-stavo ne bo zmoglo vsega. Pač pa naj bi poleg tradicionalnega zravljenja in diagnosticiranja, postalo usklajevalec akcij izven svojega ožjega okvira. Skratka, postati mora nekakšen inte-grativni in edukatvni dejavnik, ki bo združeval vse programe in resurse; od zdravstvenega področja pa tja do varstva okolja.
Kar zadeva ekološko plat našega mesta. so predstavniki mesta in zdravstvenih institucij ugotovili, da če se že razmere tu niso izboljša-le, pa se vsaj niso poslabšale. Razumljivo pa je, da ima mestno središče drugačno specifiko kot periferija. Tako v pogledu zdravega zraka. kot tudi pitne vode (sama Ljubljana-mesto denimo nikoli ni bila brez pitne vode, medtem ko za izvenmestna področja tega nikakor ne bi mogli trditi). Marsikaj bo še treba postoriti tudi za zmanjšanje prometnega hrupa. Pa še za kup drugih malenkosti.
Vsem, ki so si naprtili skrb za bolj zdravo Ljubljano, je jasno, da zgolj prizadevanja na mestni, občinski in institucionalni ravni ne bodo mogla rešiti vsega. Zato naj bi v projektu nujno našel svoje mesto tudi sleherni posa-meznik.                                   B. VRHOVEC