Gospodarske stvari. Letina po našem cesarstvn. Razveu Dalmacije bila je druga polovica letošnjega aprila jako hladna, kar je rast močno zadržavalo. Proti drugim letinam smo za 14 ali 3 tedne zaostali, se ve, da ne povsod jednako. Prve črešnje iz Gorice so se resnično za 3 tedne zakasnile. Vendar zaradi tega se ljudje ne pritožujejo. Pravijo, da je prav tako za žita, ki se lepo obraščajo pa tudi za druge rastline, ker jim spomladni mrazovje škoditi ne morejo. Zimiue so skoraj povsod lepe. Deža padalo je največ v planinskih deželab, ob Krasu in izbodnji Galiciji, zelo malo pa na Ceskem in Moravskem, ondi so imeli težave z jarino, tukaj so jo lebko spravili pod zemljo. Koi-uzo in krompir sadjti moti opetno deževno vreme. Hmelj kaže na Ceskem in zg. Avstriji dobro. Detelja je se nizka pa košata. Saduno8no drevje ne kaže povsod slabo, po nekod prav dobro. Trs še slabo žene v Spod. Avstriji, malo boljše na Štajerskem in Tirolskem, kolikor ga ni pozeblo, v Dalmaciji pa nastavlja uže obilno kabrnkov. Na Hrvatskem tožijo tudi o večnem deževji, vendar oziraine so lepe, vinogradi kiepko ženejo in so toraj morali zaradi tega rnnogo neokopanih pustiti. Cena je vinu nategnila. Na Ogersk em so zimine tudi lepe; veliko škode delajo povodnji ob Tisi in Maroši, kder je na tisoče oralov ozimine poplavljene in uničene. Po nekod setvam nadlegujejo miši in snet. Detelje, travniki, paše so slabe: semtertje živina stiada. Trs ni ozebel in kaže do sedaj dobro, jednako tudi pitovno drevje. Mesečna slepota. Tudi ta konjska bolezen je po postavi zavarovana ia je poprejŠDJi nekoliko v rodu. Imenu- jejo to bolezen tudi občasno ali perijodično slepoto, ker se na nji bolenerau konju od časa do časa, če tudi ne v jednakih obrokih, oko vname. Ime ruesečne slepote pa je dobila od tod, ker so v starih časib uzrok te bolezui pripisovali delovanju polne lnne, kar pa je popolnoma bosa. V rodu pa je zarad tega s poprejšnjo, ker iz nje zelo labko črna slepota nastane. Ta bolezen ima svoj postanek v notrajnib uzrokib. Kake posebne prikazni ima ta bolezen? Ko se je konj na gori pri črni slepoti opisani način med blevue duri postaril, da se mu oči pregledajo, se vidi, da konj na boleuo oko skoraj nič ne meži iu da je koluo. Ker je ta solzna tekočina zelo razjedavna, lase na spodcji obrvi sem ter tje razje in jih skoraj ni na obrvi. Obrvi so večjidel otekli in vroči. Prva prozorna koža v očesu, ktero roženica imenujejo. ni tako živo svitla kakor v zdravem očesu. Punčica sred očesa je v senci in v svitlobi zelo stisnjena. V sprednji očesni kamri se vidi vmazana, ruinena, kosmuljasta tvarina, ktera po očesu kakor oblak sera ter tje plava. Brž v začetku, ko se bolezen začne izcimljevati, jo je mogoče z veliko skrbljivostjo ozdraviti. Navadno nastane iz nje črna slepota ali mrena na očesu. Iz česa pa ta bolezen nastane? Večidel 80 isti vzroki tudi ti bolezni, ktere smo pri črni slepoti naveli. Vnetje možganov ali pa tudi močen pretres njibov tudi to bolezen provzročuje. Viuska cena bo ostala, kakor je, dokler ne bodo vinogradi začeli cveteti. Potem utegne vino od 1. 1880 iti nazaj, staiemu vinu pa ostati stara cena. Tega je sploh malo in le v velikih kleteh. Vino od 1. 1880 velja Slov. goričko, Mariborsko, Wurmberško, Frauheimsko 65—75 fl. strtinjak, Ptujsko, Konjiško belo in Haloško 75—85 fl. Radiselsko, Turkošačko, Ljutomersko, Pekersko 85— 120 fl. Starejše vino se nikder ue dobi pod 75 fl. Vkljub tetnu pribajajo na Štajersko uže ogeiski kupci. znamenje, da je ogersko vino razprodano! Vlada namerava gruntnim posestnikom zadolženim tako pomagati, da poskrbi za postavo, po katerej bodo mogli visoke obrestne procente z menjšimi zamenjavati t. j. kdor plačuje sedaj 6°/0 od dolga, bi morebiti potem plačeval samo 5 ali 4°/0, kar bi bila precejšnja poinoč! Sejmi na Koroškem 16. maja Celovec, Doberla ves, 17. maja Kotiče, 31. maja Milstadt, Eberštajn.