AKTUALNO ■o -r<"> im -t-■r- Več plati odmevnih odlagal iSč str. 12-13, 26 IZ NASE MEDIJSKE HISE Pomagali smo pisati pravljico str. 27 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI шЛТЕОПт VSAK ČETRTEK Zaupate nam že 69 let □ m V Novem tedniku novice iz 33 občin ZELENI MINAS PONOVNO V PRODAJI I CT KAVA d a ti. ШјМДМ^/А 3310 ŽALEC Št. 51 / Leto 69 / Celje, 18. december 2014 / Cena 2,50 EUR Podarimo lahko Dosegli smo razkritje cene premoga str. 10 marsikaj! GOSPODARSTVO Klasje ušlo stečaju str. 5 Za najlepše darilo ne potrebujemo denarja. Rejnica leta - Simona Vodončnik iz Zabukovice - je otrokom podarila kar sebe. Sicer pa smo v Naši temi o darilih in obdarovanju povprašali še društvo Živa kreativa, duhovnika in naključne mimoidoče na celjskih ulicah. str. 30, 36-37 Irec spet dvignil slatinsko steklarno str. ŠMARJE PRI JELŠAH Pripravljeni na sušna obdobja str. 7 Odmevalo je Pod cvetočo drnulo str. 32 BUKVARNA NOVEGA TEDNIKA' Tudi ljudi prodajajo str. 35 CELJE 70 let od osvoboditve Starega piskra str. 8 BISTRICA OB SOTLI Ponudba kmetij na pokriti tržnici str. 11 KULTURA O Barbari Celjski pričajo listine str. 14 KRONIKA Foto: osebni arhiv NA KOLESIH Kar na bencinski servis po denar str. 15 MLADI ZA MLADE SPORT Ukradli so mi brisalce. Kaj zdaj? str. 45 Z znamkami spoznavali Bilo je pred 75 leti v svet str. 42 Turški mački str. 16 UVODNIK TATJANA CVIRN Darila vseh vrst Če imate za sabo več desetletij, se morda spominjate, da v času našega otroštva ni bilo odvoza odpadkov. Pri nas doma, v večstanovanjski hiši, je bila v kotu dvorišča obzidana jama, kamor smo metali vse, česar nismo potrebovali. Občasno se je vse skupaj še malo potlačilo, kakšno stvar skurilo ali odpeljalo neznano kam - verjetno v kakšno gozdno globel - in spet je bil prostor za novo navlako. Resda nismo »ustvarjali« toliko smeti kot danes, ko je pri vsaki malenkosti, ki jo kupiš, kup odpadne embalaže iz vseh mogočih materialov. Z današnjega ekološko bolj osveščenega vidika pa smo bili res nemarni. V Savinjo, kjer smo se poleti kopali, ne da bi vedeli, kakšna je njena kakovost, so malo nižje na drugi strani iz cistern izpuščali »prijetno dišeče« odpadke iz greznic in jih pošiljali Laščanom. Si lahko kaj takega zamišljate danes, ko imamo čistilno napravo, ločeno zbiranje odpadkov in ko celo plačujemo za čiščenje deževnice? V takšnih razmerah tudi ni bilo čudno, da so odpadke, polne težkih kovin in strupenih snovi iz proizvodnje Cinkarne Celje, marsikje uporabili za nasipni material, a ne samo na območju tovarne, temveč širše po regiji. Kdo ve, kje vse je vgrajen. Danes, ko o teh stvareh vemo veliko več, se lahko samo držimo za glavo in zahtevamo, da onesnaževalci vsaj zdaj natančno upoštevajo okoljske predpise. V Celju verjetno nobena informacija ne more več presenetiti, saj je že od začetka 90. let, ko je profesor Franc Lobnik s sodelavci izdelal prvo tematsko karto onesnaženosti zemljišč celjske občine, jasno, da sodi med najbolj okoljsko problematična območja v Sloveniji. V vseh teh letih je sicer cinkarna uredila vrsto čistilnih naprav in poskrbela za nadzor nad izpusti, zrak in vode so sicer v boljšem stanju, še vedno pa ni jasno, kdaj bo širšo sanacijo dočakala celotna Celjska kotlina, ki bi morala biti prav zaradi tal razglašena za degradirano območje. To bi za seboj potegnilo tudi takšne ukrepe, kot je določanje odgovornosti za sanacijo, postopkov in virov financiranja. In pri tem se očitno zatakne in konča. Dokler vsega tega ni, je urejanje le dela zemljišča na območju Stare cinkarne, s katerega se odslej ne bo več prašilo, le kaplja v morje. V veseli december sicer sodijo kakšne bolj prijazne teme, ampak okrog novega leta si ponavadi voščimo predvsem veliko zdravja, ki pa je zanesljivo povezano tudi z okoljem, v katerem živimo. Morda bi po novem lahko vsaj Celjanom voščili v tem stilu: »V novem letu ti želim veliko čistega zraka, neoporečne vode in zemlje brez težkih kovin.« Del decembrskega dogajanja je tudi obdarovanje. Menda to počnemo še premalokrat, le da pri tem naš sogovornik ni mislil tistih daril iz trgovin, temveč nematerialne dobrine. Bolj ko je kriza, bolj nas potrošniška mrzlica vleče v svoj pogubni ples. Smo kot razvajeni otroci z velikimi očmi, nikoli zadovoljni. Če že poklanjamo darila, naj bodo praktična, ustvarjalna, morda narejena doma ali kupljena pri lokalnih izdelovalcih. Teh je te dni polno na raznih sejmih. A tudi sicer je letošnja praznična ponudba v Celju tako pestra, da niti ne uspeš vsega obiskati. Ali veste vse o njegovih zanimivostih? Dvomim, zato so vodeni ogledi z odličnimi lokalnimi vodniki lahko posebno praznično darilo, ki bo zagotovo ostalo v spominu dlje kot kakšen neuporaben predmet. Lepo je dobiti darilo, še lepše ga je podariti in nekoga osrečiti. Verjetno ni lepšega darila kot dati sebe, posvetiti svoje življenje otrokom, ki potrebujejo družino. Zgodba Savinjčan-ke, letošnje rejnice leta, je ena tistih, ob katerih si ganjen in vesel, da vsi še niso povsem otopeli in se zaprli v svoj svet nenehnega lastnega nezadovoljstva. Strokovnjaki pravijo, da so tudi posteljne radosti ključ do večjega zadovoljstva in veselja v življenju - če dolgoletna rutina že ni uničila vseh iskric. Če sodimo po gneči na nedavnem erotičnem sejmu v Celju, bo očitno kar držalo, da se za štirimi zidovi dogaja vse mogoče ... Hvala bogu, sploh če je človek zato naslednji dan v službi nasmejan in dobre volje. Marsikomu bi sodelavci verjetno z veseljem podarili kakšen darilni sejemski paket . ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA - Ћ m Ii m ШШ m 12 ■j TOREK SREDA ČETRTEK H m ш m mm m m m Tožba županov: »Po scenariju države lahko občine samo še bankrotiramo.« O znanih tegobah občin Župani slovenskih občin o povprečnini, birokratskih nesmislih in sindikalistih kot oblastnikih v senci ŠENTJUR - »Glede na pogajalsko izhodišče občin 536 evrov in zmanjšanje stroškov in ponudbo vlade, ki govori o povprečnini 494 evrov na občana, razlika za občino Šentjur pomeni izpad 1,13 milijona evrov proračunskega denarja,« je finančno realnost na lastnem primeru povzel župan Marko Diaci. Skupno stališče županov v soočenju z ministrom za javno upravo Borisom Ko-privnikarjem je bilo enotno - kakršnokoli zmanjšanje sredstev je nesprejemljivo. »Ni mi prijetno, ko sto parov oči jezno gleda vame, vendar si novice, ki jo prinašam, nisem izmislil jaz. Dejstva ne bodo izginila, z njimi se bo enostavno treba soočiti,« je minister položil karte na mizo. »V zadnjih tednih sem to trditev>mi smo že dovolj prispevali< enostavno slišal prevečkrat. Tudi v pogajanjih s sindikati je bila zgodba povsem enaka.« O sindikalnem zgledu A prav primerjava s sindikati je bila precej ponesrečena. V že tako nejevoljni županski sredini je prilila precej olja na ogenj. »Vi-ceminister Štrukelj nas je očitno prehitel na celi črti,« je bil oster cerkeljski župan Franc Čebulj in odločno dodal, da če je vlada popustila javnemu sektorju, tega pač ne more zvaliti na pleča že tako obremenjenih občin. Celjski Bojan Šrot je bil še bolj oster, ko je večnega sindikalista Štruklja označil kar za vicepredsednika vlade. »Povprečnina ni nobena miloščina, ampak je davščina naših občanov, na podlagi katere občine zagotavljamo zakonsko določen servis. Če bo šlo tako naprej, bomo mi vložili tožbo na ustavno sodišče. Ponovila se bo zgodba iz leta 2001, ko je to sodišče jasno povedalo, da država ne more lokalni skupnosti nalagati vedno novih bremen, ob čemer ji hkrati ne zagotavlja sredstev za te naloge.« Čeprav je le dan pred šentjurskim srečanjem v javnost prišla novica, da je sprejet kompromisni predlog povprečnine 525 evrov, je minister jasno povedal, da zaenkrat le umirja žogico in odločitev prelaga na sredino januarja. Tako kot v pogajanjih s sindikati s tovrstnimi temami očitno ne želi pregrevati prazničnega decembra. In še Petrolovi razpisi Več razumevanja so predstavniki vlade in občin našli na ostalih perečih področjih. Glede na nočno moro okoljske zakonodaje, ki na primer za spremembo občinskih prostorskih načrtov zahteva soglasja več kot 30 različnih inštitucij in služb, bodo v ta namen zdaj sestavili en skupen organ. Zbi-rokratiziranost postopkov čez vsako razumno mejo občinam na primer ne dovoljuje niti varčevanja na kadrovskem podro- čju niti manevrskega prostora v duhu dobrega gospodarja ali zdrave kmečke pameti. Eden od županov se je zelo očitno ugriznil v jezik, ko je iskal besedo za človeka, ki si je omislil t. i. Petrolov razpis. Rok oddajanja osmega javnega razpisa je bil namreč v nedeljo ob polnoči, kriterij uspešnosti pa je bil v stilu kdor prvi pride, prvi melje. Posledično so občinske uprave imele nočno obveznost dežurstva na Petrolovih servisih s poštno koncesijo. »Stvar je nora in namen takšnih srečanj je, da se kaj takšnega pač ne bi več ponovilo,« je bil odločen minister. In takoj dobil odgovor, da se je že. Tudi poziv za javna dela se je namreč pred dnevi končal po natančno istem scenariju. Napol za šalo in napol zares lahko ob tem dodamo le ministrov dovtip, da ostaja optimist, češ da je v situaciji, v kakršni smo, prostora za izboljšanje resnično veliko. SAŠKA T. OCVIRK Foto: JR Proti vzhodu boljše povezave CELJE - V nedeljo je začel veljati nov vozni red Slovenskih železnic, ki bo veljal eno leto, to je do 12. decembra 2015. Na našem območju so spremembe predvsem na področju mednarodnega potniškega prometa. Preden se odpravite na pot, se vsekakor pozanimajte o odhodih vlakov po novem voznem redu. Nekateri vlaki na progah proti Ljubljani, Mariboru, Velenju in Obsotelju imajo namreč spremenjen čas odhoda za kakšno minuto. Iz Obsotelja je uveden nov sobotni vlak proti Velenju, ki je namenjen predvsem za izlete gostov iz zdravilišč v Podčetrtku in Rogaški Slatini. Poleg tega bo v toplejšem delu leta vozil med Celjem in Podčetrtkom muzejski vlak, kjer bodo veljale posebne cene. Muzejski vlak bo vozil ob sobotah, in to od konca aprila do konca septembra. Direktno v Budimpešto Med največjimi spremembami na področju mednarodnega potniškega prometa je ponovna uvedba železniške povezave med Celjem in obmejnim Djurmancem. Vlak med Rogatcem in Djurmancem namreč dolga leta ni vozil, ohranila se je le povezava med Celjem in Rogatcem. Obujeni vlak ima povezavo z Zabokom. Na slo-vensko-hrvaški meji je ponovno vzpostavljena še železniška povezava proti Čakovcu ter iz Čakovca v Lendavo. Ponovno je vzpostavljena direktna povezava med Celjem in Budimpešto, z novim voznim redom je ponovno uveden še nočni vlak proti Beogradu ter nazaj. Nov vozni red prinaša med drugim boljše povezave našega območja s Prago, s prestopanjem v Gradcu. Od tam vozi v češko glavno mesto več vlakov na dan. Gre za hitre vlake Rail Jet. BRANE JERANKO Vsem dostopne sanje TEDEN NAOKOLI CELJE - Knežje mesto se je s Pravljično deželo na Glavnem trgu prvič poslovilo od leta 2000. Zamislila si jo je Vladimira Skale, ki pravljične like za otroke oživlja vse odtlej. Vsako leto sple-tejo drugačno zgodbo, ki zaživi na Glavnem trgu pred domačimi otroki in malčki iz vse Slovenije, od koder jih v knežje mesto pripeljejo posebni vlaki Slovenskih železnic. Letos jih je napovednih 20, prvi je pripeljal velenjske malčke že na otvoritveni dan, pri čemer le 24. decembra v mesto ne bo večernega Pravljičnega vlaka. Priprave na upodobitev pravljičnih vil in drugih pravljičnih bitij trajajo kar poldrugi mesec. Kot pravi Marijana Kolenko, ki jih na avdiciji izbere med celjskimi učenci in dijaki in potem z izbranimi pili posamezne like, je letošnja ekipa Najmlajše vile doslej ena najmlajših doslej, saj je med pravljičnimi vilami tudi nekaj pe-tošolk. Sicer pa je načrtno delo z mladimi nujno tudi zato, ker na avdicijo ne pridejo le talenti, temveč večinoma otroci in mladostniki, ki jih »delo« v Pravljični deželi resnično veseli. Tudi zato vsako leto pravljično zgodbo zastavijo drugače in razvijajo nove like - letos je to Vesoljček - ki so pisani na kožo posameznikom. »Naša posebnost je tudi to, da je vsako leto pravljica zasnovana tako, da v njej uživajo otroci različnih starosti, vse od najmlajših, ki jih mamice pripeljejo še v vozičkih, preko malčkov iz vrtcev in otrok prvega triletja do starejših osnovnošolcev,« pravi in dodaja, da je velik napor za tako mlado ekipo tudi delo na prostem, in to letos kar 20 dni dvakrat dnevno ne glede na vreme. Pravljični zametki tudi drugod Vsak dan do konca leta bo za praznično radost najmlajših skrbela 23-članska ekipa, sicer pa se bo na odru zvrstilo več kot 540 nastopajočih. Bistvo Pravljične dežele pojasnjuje Vladimira Skale, ki pravi, da je preprosta ideja izpred petnajstih let prerasla vsa pričakovanja. Nihče si takrat ni mislil, da jo bodo ljudje tako lepo sprejeli. Pravljično deželo namreč ob dopoldnevih obiščejo otroci iz vrtcev in osnovnih šol, na večer pa je zanimiva za vse družinske člane. »Pomembno je to, da je vstop v Pravljično deželo brezplačen in da so sanje in pravljičnost vsem enako dostopne. Celje je v tem edinstveno in vesela ter ponosna sem, da nas zdaj posnemajo že nekatera druga slovenska mesta.« IVANA STAMEJCIC, foto: GrupA Do božiča bo v Pravljično deželo vsak dan ob 18. uri prihajal Božiček, potem do konca leta dedek Mraz. Da je Pravljična dežela nekaj posebnega, dokazuje tudi to, da se lahko v njej plačuje le s posebno valuto, s pravljičnimi cekini. Te je namreč treba odšteti za vožnjo s kočijo in ježo na konjičkih, prav tako je obisk menjalnice potreben tudi za vse, ki si zaželijo sladkih dobrot in napitkov. Na Glavnem trgu bo Pravljična dežela pričakala otroke vsako dopoldne in vsak večer do konca leta, ko bodo na silvestrovo kot prvi v Sloveniji točno opoldne vstopili v novo leto 2015. NE PREZRITE Podrobneje o razvpitih odlagališčih v Celju Novinarki Ivana Stamejčič in Tatjana Cvirn sta si ogledali zelenice in jezera, ki so odlagališča. Celjski župan Bojan Šrot v intervjuju pravi, da sta življenje in okolje v Celju boljša kot v časih industrije brez čistilnih naprav. Bojan Šrot: »Environ je delal raziskavo, da se vidi, kakšno je stanje in kakšne bodo potencialne obveznosti kupca. Načelo je znano, povzročitelj plača. Mislim, da bo resen kupec zdaj dvakrat premislil, če bi prej le enkrat. To je velika škoda, kajti najslabši lastniki, ki jih je imela cinkarna kadar koli, so zdajšnji. Sam jim pravim plenilski lastniki, ki nimajo nobenega odnosa do tovarne ne do okolja, v katerem deluje, kaj šele do bremen preteklosti. Zanima jih le dobiček, ki si ga na skupščini razdelijo.« strani 12-13, 26 Janša na prostosti, kruh glodajo miši Zapore zaradi ovc in kemikalije na zalogi Kljub prazničnemu vzdušju je minuli teden sicer prinesel nekaj dobrih, a žal še več slabih novic. Tisti, ki so več kot 170 dni vztrajali pred ljubljansko sodno palačo, in vsi, ki so jih pri tem podpirali, so se v petek veselili odločitve ustavnih sodnikov, da do svoje dokončne odločitve prekinejo izvajanje zaporne kazni za prvoobsojenega v zadevi Patria Janeza Janšo. Janša se je odpeljal domov proti Velenju, vmes pa pozdravil »vztrajnike« in se jim zahvalil za podporo. Sodniki so odločitev sprejeli soglasno, zdaj pa bodo presodili, ali so bile Janši kršene pravice. Pri odločanju o začasnem zadržanju sodb rednih sodišč se je ustavno sodišče ukvarjalo z vprašanjem, ali bi z njihovim nadaljnjim izvrševanjem lahko nastale težko popravljive posledice. Sodniki so pri začasnem zadržanju upoštevali, da je pritožnik podal resne očitke o kršitvi načela zakonitosti v kazenskem pravu. Ce bi se očitek izkazal za utemeljenega, takšne kršitve ne bi bilo mogoče odpraviti v ponovnem sojenju, ampak bi to pomenilo, da bi bil pritožnik oproščen. Upoštevali so tudi to, da Janez Janša na podlagi njihovega sklepa izvršuje poslanski mandat. Je predsednik največje opozicijske stranke v državnem zboru, dobro delujoča opozicija pa je eden od temeljev demokracije. Ce bi mu na koncu uspelo z ustavno pritožbo, bi torej lahko nastale težko popravljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta ter oblasti kot celote. Hkrati bi morebitna zavrnitev ustavne pritožbe pomenila le ponovno vzpostavitev dosedanjega stanja - torej nadaljevanje prestajanja zaporne kazni. V to odločitev ne smemo dvomiti, treba jo je spoštovati, zdaj trdijo tudi vsi, ki so še pred tedni iskali čim bolj elegantne načine, kako Janši odvzeti poslanski mandat. Vse lepo in prav, pravi tudi ljudstvo, tu in tam pa se kdo le vpraša, kako je s kršenjem pravic Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču, ki sta bila na zaporno kazen prav tako obsojena v zadevi Patria in ki sta tudi vložila pobudo za ustavno presojo. Lahko zato, ker sta »samo« upokojenca, počakata še nekaj tednov ali mesecev? Umazanijo, živila, ki se hladijo na straniščni školjki, plesen, prodajo ostankov hrane - vse to so v slovenskih gostinskih lokalih odkrili inšpektorji v začetku meseca, teden kasneje so obiskali še pekarne. Rezultati so bili, če je to sploh mogoče, še slabši. Inšpektorji so pregledali 1.436 gostinskih obratov in v kar 60 odstotkih odkrili nepravilnosti, 24 gostincev je doletela tudi prepoved opravljanja dejavnosti. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je s Finančno upravo RS izvedla poostren nadzor v pekarski dejavnosti in rezultate obiska objavila v ponedeljek. Inšpektorji so pregledali 48 pregledov pekarn oziroma prodajaln in le v 15 primerih niso ugotovili kršitev predpisov. Iz javno objavljenega seznama pekarn, v katerih so opravili nadzor in ki niso izpolnjevale zahtevanih zakonskih predpisov, je razvidno, da so med 47 pekarnami in eno prodajalno kruha in pekovskih izdelkov na območju celotne Slovenije nepravilnosti ugotovili tudi v dveh pekarnah na Celjskem, v Šentjurju in Slovenskih Konjicah, obe sta v lasti Fikreta Bislimaja. Ob tem so inšpektorji na Celjskem pregledali še pekarne TEMAj AS v Celju, Naraločnik na Ljubnem ob Savinji, Friško v Šoštanju in Ob potoku v Slovenskih Konjicah, kjer nepravilnosti niso ugotovili. Vam je grižljaj zastal v ustih? Verjamem, še zlasti, ker se ne moremo več zanašati niti na domačo kuhinjo. Četudi si za večerjo privoščimo le kos kruha z nekaj rezinami salame ali z jogurtom, se bomo še nekaj časa spraševali, ali niso vreče, v kateri je bila spravljena moka za naš kruh, le nekaj dni prej glodale miši. Potem ko so policisti sredi tedna iz stanovanjske hiše v Ljubljani odstranili približno tisoč litrov kemikalij, šest kilogramov smodnika in kilogram razstreliva ter še 3 tisoč kilogramov kemikalij v različnih agregatnih stanjih, so konec tedna na samotni domačiji upokojenega 72-letnega ljubljanskega kemika na Cirkušah pri Vačah odkrili še dve toni kemičnih snovi v različnih agregatnih stanjih. V preiskavo so se vključili tudi strokovnjaki za kemijo in policisti generalne policijske uprave, strokovnjaki za eksplozive. Kemične snovi so ustrezno zavarovali in odpeljali v hrambo, kjer bodo opravili analize. Policisti so ogled kraja končali, medtem ko preiskava še ni končana. Zamislili smo se vsi - tisti, ki imajo v soseski upokojene knjižničarke ali voznike, učitelje ali šivilje, novinarje ali prodajalke, so se ob novici prizanesljivo nasmihali, češ, še so takšni, ki jih nikoli ne mine volja do dela. Razveseljivo pa je to, da je veliko Slovencev nepričakovano in na hitro začelo tkati pristnejše sosedske odnose in ugotavljali, s kom si delijo ulico. Na slovenskih avtocestah je bilo letos 358 popolnih zapor, od tega jih je bilo 94 daljših od ene ure. Največkrat, kar 140-krat, je bila zaprta štajerska avtocesta. Nazadnje v petek, ko je v prometni nesreči v bližini uvoza Šen-trupert v smeri proti Ljubljani poginilo več kot 300 ovc. Nesrečo je povzročil delavec centra za varovanje in zaščito, ko se je pri vožnji s pospeševalnega pasu na vozni pas nepravilno vključil v promet, pri čemer je trčil s tovornim vozilom, ki ga je vozil madžarski voznik in v katerem je bilo 585 ovc. Tisti, ki so obtičali v koloni za to prometno nesrečo, zdaj resno razmišljajo, ali sploh kupiti vinjeto za prihodnje leto ali vsakodnevno pot do Ljubljane raje ubirati po stari cesti. Zagotovo pa nespečneži med njimi še nekaj časa ne bodo »klicali« spanca s preštevanjem ovc. IVANA STAMEJCIC 4_ Steklarna se spet dviguje Tovarna je zdaj v odličnem stanju, pravijo novi lastniki - V dveh letih za skoraj pet milijonov evrov naložb GOSPODARSTVO Novi lastniki Steklarne Rogaška so poleg različnih ukrepov, s katerimi želijo izboljšati znanje in veščine zaposlenih, uvedli tudi tečaje angleškega jezika. Zanimanje je izjemno, saj bodo prihodnje leto uvedli že tretji sklop tečajev. Odprtja nove peči sta se udeležila tudi predsednik vlade Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Cerar je med drugim poudaril, da je Steklarna Rogaška dokaz, koliko dobrega lahko v nekem podjetju naredi pravi strateški lastnik. Skupina WWRD, ki ima tovarne v Veliki Britaniji, na Irskem in od lani tudi v Sloveniji, svoje izdelke pa prodaja po vsem svetu, zaposluje približno 3 tisoč ljudi. Decembra lani je bila Steklarna Rogaška na robu bankrota. Potem ko so njene delnice kar nekaj let potovale med različnimi lastniki, večinoma povezanimi s cerkvenimi inštitucijami, je Metropolitana, gospodarska družba ljubljanske nadškofije, steklarno prodala ameriški skupini Waterford Wedgwood Royal Doulton (WWRD). Novi lastniki so takrat napovedali, da bodo proizvodnjo v steklarni ohranili in jo tudi povečali. Obljubo so držali. Že kratek sprehod po tovarni razkriva, da so časi »socialistične temačnosti in neurejenosti« mimo in je v podjetju zavel nov veter. Nedavno odprtje nove talilne peči za kristal pa dokazuje, da novi lastniki s steklarno mislijo resno. Gre za 1,5 milijona evrov veliko naložbo, ki bo steklarni omogočila naslednjih pet let proizvodnje kristala najvišje kakovosti. V novi peči bodo lahko na dan stalili več kot 24 ton kristala. S tem naložb novih lastnikov še ni konec. Za prihodnje leto napovedujejo novo peč za kristalinsko steklo, vredno 1,7 milijona evrov. Kot je povedal izvršni direktor skupine WWRD Pierre de Villemejane, je zdajšnja peč zaradi velike porabe energije in neprilagodljive proizvodnje negospodarna, poleg tega želijo svojim kupcem, ki vedno bolj povprašujejo po barvnem steklu, zagotoviti najvišjo kakovost. Steklarna bo prihodnje leto dobila tudi nov obrat za kislinsko poliranje, ki bo stal 1,6 milijona evrov. Obe naložbi sta pomembni tudi z okoljskega vidika. Z Steklarno Rogaška vodi Jim Walsh, Irec, ki dela v industriji kristala že več kot trideset let. novo pečjo za kristalinsko steklo, ki bo imela zmogljivost 4,3 tone, bodo močno zmanjšali izpust plinov, z novo kislinsko polirnico pa bodo zmanjšali porabo surovin, energentov in prav tako izpust plinov. Pierre de Villemejane je tudi poudaril, da je steklarna v Rogaški Slatini ena najbolj kakovostnih tovarn za proizvodnjo kristala v svetu in je zato pomemben član skupine WWRD, ki je znana po svojih prestižnih blagovnih znamkah. Številne izboljšave, ki so jih izvedli v prvem letu, in novosti, ki jih še pripravljajo, bodo njen položaj še bolj utrdile. Niso odpuščali O tem, kako Steklarna Rogaška posluje letos, kam proda največ svojih izdelkov in kakšna so njihova pričakovanja za naslednje leto, vodilni iz skupine WWRD ne želijo govoriti. Zadnji znani podatki so za leto 2013, ko je družba imela 31 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in zaradi čiščenja bilanc kar 10 milijonov evrov čiste izgube. Letos bodo finančni rezultati povsem drugačni, je mogoče slišati neuradno, saj bo steklarna namesto izgube ustvarila dobiček, prihodki od prodaje pa naj bi občutno zrasli. Njen najpomembnejši kupec naj bi bil še vedno irski Waterford. V steklarni je trenutno zaposlenih 860 ljudi, kar je toliko, kot jih je bilo ob spremembi lastništva. Odpustili niso nikogar, naravne odlive pa nadomeščajo z novimi zaposlitvami. Novo vodstvo naj bi kmalu po svojem prihodu v tovarno vsem zaposlenim za pet odstotkov zvišalo plače. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA v Cas je za darila! V naših prodajalnah je od sedaj na voljo izjemno kakovosten porcelan blagovnih znamk Royal Albert in Wedgwood. Rogaška Slatina • Ulica talcev 1 • 03 81 80 237 Ljubljana Cente • Mestni trg 22 • 01 24 12 701 Koper • Čevljarska ulica 15 • 05 62 78 423 Spletna prodaja • www.kristalrogaska.si ROGAŠKA www.steklarna-rogaska.si V državnih rokah tudi Banka Celje Potem ko je vlada prejšnji teden potrdila dokapitali-zacijo Banke Celje, je tudi Evropska komisija prižgala zeleno luč za začetek njenega reševanja. Država je tako s 190 milijoni evrov dokapita-lizirala Banko Celje, vsi njeni delničarji in imetniki podrejenih obveznic pa so ostali brez svojega premoženja. Uprava Banke Celje je vlogo za odobritev državne pomoči oddala že konec aprila, saj ji ni uspelo zbrati najmanj 160 milijonov evrov dodatnega kapitala, kolikor je od nje zahtevala Banka Slovenije. Država je zdaj v banko vložila 95 milijonov evrov kapitala v denarju in prav toliko v državnih obveznicah. Državni dokapitalizaciji bo sledil prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, ki ji bo država izdala za največ 127 milijonov evrov poroštev. Skupno bo Banka Celje na slabo banko prenesla za nekaj več kot 411 milijonov evrov slabih posojil. Posledica podržavljenja je razlastitev vseh delničarjev Banke Celje in tudi vseh lastnikov podrejenih obveznic, kot se je to zgodilo pri treh že nacionaliziranih bankah. Med 227 imetniki obveznic je bilo največ pokojninskih zavarovalnic, nekaj je bilo tudi fizičnih oseb. Med delničarji, vseh je bilo približno 700, je bila največja Nova Ljubljanska banka. Banka Celje je zdaj tudi uradno postala že šesta podržavljena banka. Z nacionalizacijo in razlastitvijo vseh njenih delničarjev se je začel tudi postopek njenega združevanja z Abanko, ki naj bi bil zaključen leta 2016. V naslednjem koraku bo država združeno banko prodala. JI GOSPODARSTVO / IZ NAŠIH KRAJEV 5 Klasje spet ušlo stečaju Prisilni upravitelj dvomi v uspeh prisilne poravnave, vodstvo družbe si želi čimprejšnje glasovanje o postopku Okrožni sodnik Dušan Erjavec je zavrnil ugovor proti postopku prisilne poravnave v celjskem Klasju. Stečaj je predlagal upravitelj Kristjan Anton Kontarščak, ki je prepričan, da načrt finančnega prestrukturiranja ni izvedljiv. Gre za ugovor, ki ga je upravitelj vložil že lani, a je sodišče takrat verjelo zagotovilom uprave Klasja, da prisilna poravnava lahko uspe. Kontarščak se je potem na sklep sodišča pritožil, višje sodišče mu je ugodilo in celjsko okrožno sodišče je moralo ponovno razpisati narok. Upravitelj Kristjan Anton Kontarščak že skoraj ves čas, odkar se je postopek prisilne poravnave v Klasju začel, opozarja, da so možnosti, da bi poravnava uspela, manjše od 50 odstotkov. Poudarja tudi, da družba posluje slabše, kot je napovedala. Kot navaja, je poslovanje Klasja slabše od načrtovanega, saj podjetje iz meseca v mesec ustvarja manj prihodkov, kot je predvidelo v načrtu finančnega prestrukturiranja. Namesto predvidenega dobička ustvarja izgubo. Velik problem Klasja je po njegovem mnenju tudi to, da mu ni uspelo rešiti zapletov s Pro-banko. Probanka je namreč le nekaj dni po uvedbi prisilne poravnave zasegla terjatve, ki jih ima Klasje do svojega večinskega lastnika podjetja Toming Consulting. Gre za 4,2 milijona evrov, ki jih je Klasje v načrtu finančnega prestrukturiranja predvidelo kot glavni vir za poplačilo navadnih upnikov. V Klasju trdijo, da je bila terjatev ustrezno zavarovana. Ali je bil rubež Probanke zakonit ali ne, višje sodišče še ni odločilo. Ne glede na to upravitelj Kontarščak trdi, da Klasje tega dolga ne bo moglo v celoti izterjati, ker je tudi Toming Consulting v velikih finančnih težavah. Vendar upravitelj s svojimi argumenti ni prepričal sodišča. To je namreč glede na izjave prič na naroku ugotovilo, da so terjatve Klasja do družbe Toming Consulting ustrezno zavarovane in da vrednost zastavljenega premoženja celo za 220 tisoč evrov presega vrednost terjatve. Kdaj glasovanje o »prisilki«? Da je ugovor upravitelja proti vodenju prisilne poravnave neutemeljen, so že na naroku opozorili tudi predstavniki Klasja. Ne glede na finančne težave Toming Consultinga so prepričani, da bodo dolg, ki ga ima ta družba do njih, lahko brez težav izterjali, saj je zavarovan z nepremičninami v Sloveniji in Srbiji ter z vrednostmi papirji elektropodjetij. Ob tem so predstavniki Klasja sodišče tudi opozorili, naj se čim prej odloči za glasovanje o prisilni poravnavi, naj torej upniki čim prej povedo, ali poravnavo podpirajo ali ne. V Klasju imajo namreč, kot trdijo, prav zaradi postopka še več finančnih težav, saj morajo dobaviteljem surovine plačevati vnaprej, plačilni roki kupcev pa so vse daljši. JANJA INTIHAR Celjsko sodišče je v torek začelo prisilno poravnavo tudi v Toming Consultin-gu. Postopek je predlagala družba sama oziroma ga je predlagal njen direktor Tomaž Ročnik. Po sestanku dober vtis VOJNIK, LJUBLJANA - Občani Vojnika so zaradi zamujanja državne naložbe v tamkajšnje protipo-plavne ukrepe še vedno zaskrbljeni. Na pobudo občine je prišlo pred nekaj dnevi do težko pričakovanega sestanka v direktoratu za vode in investicije, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor. Iz občinske uprave so namreč zaprosili za nujni sestanek. Zaradi zamujanja protipoplavnih ukrepov se v občini bojijo, da ti ne bodo dokončani pravočasno, zato bi lahko prišlo do izgube evropskega denarja za njihovo sofinanciranje. V dosedanjih stikih z ministrstvom je prihajalo do kratkega stika, pred nekaj tedni je začel voditi direktorat kot vršilec dolžnosti Leon Behin. Med nujnim sestankom je nov župan Branko Petre Behina seznanil s problematiko protipoplavnih ukrepov. Župan je po sestanku povedal, da je Behin pokazal zelo dobro poznavanje problematike, saj pozna podrobnosti. »Zagotovil mi je, da se bo projekt nadaljeval in da bo, kar se tiče vodenja projektov na ministrstvu, ustrezno ukrepal,« je še dejal vojniški župan, ki se je iz direktorata vrnil z dobrim vtisom. Prav tako so se dogovorili, da bo na rednih tedenskih usklajevalnih sestankih med investitorjem in izvajalcem sodeloval predstavnik občine. Investitor velike naložbe je ministrstvo, izvajalec je družba Nivo Eko. Dela morajo biti končana prihodnje poletje. BJ NA KRATKO Podhod korak bliže ŠTORE - Za podhod pri železniški postaji, ki naj bi bi ga zgradili po letu 2015, je objavljen razpis za projektno dokumentacijo. Med predstavniki države in Občine Štore je bil za gradnjo podhoda in obnovo postajališča že pred tremi leti podpisan sporazum o sofinanciranju projektne dokumentacije. Razpis za projektno dokumentacijo je objavilo ministrstvo za infrastrukturo. V okviru projekta so predvideni gradnja podhoda za pešce, obnova obstoječe peronske infrastrukture, zavetišče za potnike in ukinitev nivojskega prehoda. Vse naj bi bilo prilagojeno gibalno oviranim, prav tako naj bi namestili usmerjevalne talne pasove za slepe in slabovidne. Z ministrstva odgovarjajo, da je gradnja podhoda odvisna od zagotavljanja denarja tako iz državnega kot občinskega proračuna. BJ ENERGETIKA CELJE Poslanki odprli lokalni Proračun je pripravljen PREKLOPITE na PLIN pisarni Občutno nižji proračun VITANJE - Osnutek proračuna občine za prihodnje leto predvideva za skoraj 400 tisoč evrov manj prihodkov kot v letu 2014. Ker še ni povsem znano, kakšne varčevalne ukrepe bo sprejela vlada, se bo osnutek proračuna verjetno še spreminjal. Osnutek trenutno predvideva približno dva milijona evrov prihodkov. Prihodki so nižji tudi zato, ker v proračunu niso predvideli sredstev od prodaje zemljišč in nepremičnin. Kot pravi župan Mirko Polutnik, zaenkrat ni povpraševanj po njih. Med drugim se zmanjšujejo tudi sredstva za naložbe. Polutnik si želi, da vlada ne bi sprejela varčevalnih ukrepov, ki bi negativno vplivali na razvoj občin. Kot pravi, lahko računajo še na evropska sredstva, vendar je težava, da mora imeti občina tudi pri evropskih projektih zagotovljena določena lastna sredstva. JP ŠENTJUR - Obe poslanski z območja Šentjurja in Dobja sta v preteklih dneh odprli svojo lokalno pisarno. Anita Koleša, iz vrst Stranke Mira Cerarja, bo uradovala na na lokaciji svoje prejšnje zaposlitve vodje izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti v centru kulture Gustav, Jelka Godec, SDS, pa v stavbi stare občine ob prostorih podjetniškega inkubatorja. Anita Koleša bo zainteresirani javnosti na voljo vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Kot pravi, je poslanska pisarna pomembna za ohranjanje stika z volivci v domačem okolju. Hkrati pa se opaža, da se vse več ljudi nanjo obrača preko elektronskih medijev oz. telefona. Pisarna Jelke Godec bo za obiskovalce odprta vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu in sicer med 10. in 11. uro dopoldne ter med 17. in 18. popoldne. O pristojnostih poslancev se obe strinjata, da velikokrat ne morejo narediti toliko, kot bi ljudje od njih pričakovali. Godčeva pa dodaja, da kljub večkrat nezadovoljivim odgovorom na poslanska vprašanja lahko na ta način vsaj spodbudijo določene premike v postopkih in projektih. StO Ta petek prva kmečka tržnica DOBJE - Občina je v sodelovanju z Razvojno agencijo Kozjansko pridobila stojnice, ki bodo doživele svoj ognjeni krst jutri, v petek, na kmečki tržnici. Domači ponudniki bodo svoje pridelke in izdelke ob regionalni cesti Šentjur-Planina pred zadružno trgovino ponujali med 14. in 16. uro. »Gre za poskusni projekt postavitve našim razmeram primerne tržnice,« je dejal župan Franc Leskovšek. Če bodo razmere zahtevale kakšno prilagoditev, jo bodo kasneje izvedli. V prvi vrsti želijo tako domačinom kot prehodnim potnikom ponuditi kakovostno lokalno pridelano hrano in druge izdelke. »Trenutno je zanimanje izrazilo devet ponudnikov, nekateri že prodajajo na ekoloških tržnicah v Celju in Trbovljah. Zaenkrat bo tržnica postavljena enkrat mesečno, če pa se bo ideja prijela, jo bomo v poletnem času, ko bo več svežih pridelkov, organizirali enkrat tedensko.« StO Po novem tudi oljarna ŽALEC - Na kmetiji Povše v Podlogu pri Šempetru je začela delovati oljarna. Povšetovim bo tako po novem poleg živinoreje in hmeljarstva prihodek prinašalo tudi bučno olje. Oljarno, ki jo bo ob pomoči očeta vodil mlad gospodar Boštjan Povše, so uredili z lastnim delom in s pomočjo sofinanciranja dopolnilnih dejavnosti iz občinskega proračuna. Za naložbo so morali odšteti približno 60 tisoč evrov. Dnevno lahko oljarna predela od 300 do 500 kilogramov buč, kar pomeni do 200 litrov olja. Da bi Povšetovim zmanjkalo buč, se jim vsaj za letos ni treba bati. Imeli so namreč eno boljših letin. Pridelali so jih 3,5 tone. ŠO PREBOLD - Občina je pripravila občinska proračuna za prihodnji dve leti, ki ju mora v prvi in drugi obravnavi potrditi še občinski svet. Župan Vinko Debelak pravi, da so imeli pri načrtovanju proračuna za leto 2015 nemalo težav. Ni namreč še povsem jasno, na katere prihodke lahko občine računajo prihodnje leto. Proračun za leto 2015, ki znaša približno 4 milijone evrov in je za 8 odstotkov nižji kot lanski, zato vključuje zgolj dokončanje projektov, za katere so Preboldčani uspeli del sredstev prejeti na razpisih. Dokončali bodo energetsko obnovo preboldske osnovne šole in skupaj z občinama Tabor in Braslovče obnovo magistralnega vodovoda Tabor. ŠO ENERGIJSKO VARČNI APARATI IN DARILO OB NAKUPU Akcija traja od 10. 10. 2014 do 31. 12. 2014! sensocare Generacija pralnih in sušilnih strojev Gorenje SensoCare črpa navdih iz potreb uporabnikov, vodijo pa jo mnoga leta izkušenj. Vrhunsko tehnologijo povezuje z estetiko in rezultat je popoln gospodinjski aparat. Zahvaljujoč naprednim tehnološkim rešitvam ter senzorskemu upravljanju smo našli odgovor na ravnanje z različnimi vrstami perila, osredotočeni na varčevanje z energijo ter zaščito naravnih virov pa smo ponosni na visoko energijsko učinkovitost SensoCare aparatov. gorenje www.gorenje.si Zaradi neplačevanja blokiran račun Sproščen je del za opravljanje temeljnih nalog občine, o nadaljnji omejitvi izvršbe bo sodišče še odločilo Rezultati dogovorov še skrivnost Minuli ponedeljek so se predstavniki Občine Laško in Pivovarne Laško sestali na pogajanjih o ureditvi medsebojnih razmerij. Povedano preprosto so se dogovarjali o plačilu dolga Storitvenemu podjetju Laško. Pojasnil glede rezultatov dogovorov še nismo prejeli. Medtem ko je Pivovarna Laško podjetju plačevala izstavljene račune za čiščenje odpadne vode, jih je občina od začetka delovanja čistilne naprave leta 2006 do konca letošnjega aprila zavračala. Po podatkih Andreja Kaluže je dolg za to obdobje z obrestmi skupaj vreden 6,3 milijona evrov. Doslej je bil plačan poltretji milijon evrov, preostanek torej znaša 3,8 milijona evrov. Občina je račune, ki jih je prejemala od Storitvenega podjetja Laško, od leta 2007 zavračala z obrazložitvijo, da kanalizacijskega sistema ni in torej ni v čistilni napravi nobene odpadne vode. Družbi WTE je nakazovala le tisti del računov, ki ga je občini za čiščenje svojih odpadnih voda plačevala Pivovarna Laško. Ta se je o skupni rešitvi glede čiščenja odpadnih voda z občino začela dogovarjati ob koncu 90. let, da bi tako rešila okoljsko problematiko. Sama je zgradila svoj del kanalskega sistema. Kot je že na zadnji obravnavi na celjskem okrožnem sodišču povedal član uprave laške pivovarne Matej Oset, pivovarna svoj del stroškov plačuje podjetju WTE na podlagi koncesijske pogodbe in medsebojnega sporazuma z Občino Laško. Tam pa so že večkrat poudarili, da bi morala pri poplačilu nastalega dolga sodelovati tudi pivovarna. Glede na to, da bo plačilo dolga vplivalo na javna proračunska sredstva v Občini Laško, smo tako na občini kot v pivovarni skušali pridobiti relevantna pojasnila o tem, kaj sta se obe strani dogovorili. Informacij do zaključka redakcije nismo prejeli. LAŠKO - Na izvršilnem oddelku celjskega okrajnega sodišča je bil drugo sredo v decembru razja-snitveni narok glede spora med Občino Laško in Storitvenim podjetjem Laško, hčerinsko družbo nemške multinacionalke WTE. Slednja Občino Laško toži zaradi neplačanih računov za čiščenje odpadnih voda. Sodišče je izvršbo 1,1 milijona evrov zaradi neplačevanja čiščenja odpadnih voda dovolilo že avgusta. Občina je na naroku poskušala doseči omejitev izvršbe, da bo lahko poravnavala sprotne obveznosti in izvajala predvidene evropske projekte. Čistilna naprava Laško, ki jo je zgradila družba WTE in ima za čiščenje odpadnih voda tudi koncesijo, je začela obratovati leta 2007. WTE je zaradi neplačil izstavljenih računov za obdobje od julija 2007 do februarja 2009 zahteval izvršbo malo več kot 1,15 milijona evrov. To je znesek brez obresti. Stroški arbitražnega postopka znašajo približno 44 tisoč evrov. Za omejitev izvršbe O plačilu omenjenega zneska je že leta 2011 odločila stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije. Arbitraža je bila namreč v koncesijski pogodbi zapisana kot način reševanja more- bitnih sporov. Vodja oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor na laški občinski upravi Andrej Kaluža je pojasnil, da denar še ni bil zarubljen, ampak je konec avgusta obveljala blokada denarja na računu. Občina Laško je proti izvršbi vložila ugovor in predlagala, naj se izvršba omeji, saj sicer občina ne bo mogla sofinancirati evropskih projektov. Sodišče je že določilo, da med zaseženim denarjem ne sme biti skoraj 700 tisoč evrov, ki jih občini za opravljanje temeljnih nalog mesečno priskrbi država. Denarja še ni pri upniku Na Okrajnem sodišču Celje so pojasnili, da denar, ki je bil blokiran na računu Občine Laško, še ni bil prenesen na transakcijski račun Storitvenega podjetja Laško. To je namreč predlagalo prenos denarja po pravnomočnosti izvršbe. O ugovoru občine in drugih vprašanjih, ki so vezana na omejitev izvršbe, bo sodišče odločilo s posebnim sklepom v 15 dneh. Občina mora sodišču prej predloži- ti zneske, ki se nanašajo na poplačilo računov iz projektov, financiranih s sredstvi Evropske unije. Bo izvršba upočasnila naložbe? Na Občino Laško, ki ima v predlogu proračuna za prihodnje leto predvidenih približno 18 milijonov evrov prihodkov, smo naslovili vprašanja o tem, kaj pomeni celotno plačilo izvršbe za poslovanje občine, čemu se bo morala na račun tega zneska odpovedati in ali bodo zaradi plačila trpele katere druge naložbe. Na občini so nam odgovoril le, da je bila postavka za poplačilo storitev čiščenja odpadnih voda v vrednosti 2,5 milijona evrov predvidena v proračunu za letošnje leto, pri čemer je predvidena tudi v predlogu proračuna za prihodnje leto. Med Občino Laško in Storitvenim podjetjem Laško pred Okrožnim sodiščem v Celju teče še en sodni postopek. Ta se nanaša na del računov od marca 2009 do oktobra 2011, Storitveno podjetje Laško v tej zadevi zahteva plačilo malo več kot 1,48 milijona evrov, obresti v tej številki niso vštete. Sodišče je na zadnji obravnavi zahtevalo mnenje izvedenca ekonomske stroke in sojenje preložilo za nedoločen čas. Vir vseh težav Zapleti, ki se razpletajo pred sodišči, so rezultat koncesijske pogodbe med občino in Storitvenim podjetjem Laško iz leta 2001. Koncesi-onar se je sicer zavezal tako h gradnji čistilne naprave kot kanalskega sistema. Financiranje pa naj bi si delila tako občina kot koncesionar. Ob- čina naj bi s prijavo na razpise zagotovila evropski denar kot delni denarni vložek za gradnjo sistema. Ker pri tem ni bila uspešna in ker svojega deleža ni zagotovila kako drugače, se tudi koncesionar ni lotil gradnje preostanka. Kot je na zadnji obravnavi pred Okrožnim sodiščem v Celju pojasnil vodja vzdrževanja za slovenske čistilne naprave v podjetju WTE Robert Bizjak, je omenjeno podjetje v gradnjo centralne čistilne naprave vložilo približno 5,3 milijoa evrov. Ta kapitalski vložek zdaj obračunava mesečno, porazdeljeno na celotno koncesijsko dobo, to je do leta 2036. Kdo bo odgovarjal? Župan Občine Laško vztraja pri tem, da bo z izvršbo koncesionar dobil denar za nekaj, kar v predpisanem obdobju ni opravil. »WTE ni zgradil kanalizacijskega sistema. Količine, ki so bile predvidene v prvotnem izračunu, niso pritekle v čistilno napravo. Kanalski sistem, ki bi moral biti zgrajen že v letu 2005, v Laškem gradimo šele zadnja leta. Čistilna naprava pa je bistveno preobsežna glede na potrebe tako občine kot tudi pivovarne.« Dodal je še, da na občini razmišljajo o odgovornosti za celotno zgodbo, ki je s sabo prinesla visoke račune, pravde in izvršbo. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da bi tisti, ki so sodelovali pri neizpolnjevanju pogodbe, za to tudi odgovarjali. Smotrnost odškodninske odgovornosti preverjajo odvetniki občine, če se bodo za to odločili, pa bo župan njihov predlog predstavil občinskemu svetu. TINA VENGUST 60 radio celje LINID® RRE!©ZIIBMIK@Sl ^ZoloA Лиој uit ii/i оКаЛС Auojo dufo, KOJMeAtq, da сакдД, dati i/iekio dJu^ |ÄeAe liege/ uuuuuu.Unid.si NA KRATKO Popolnili občinski svet ROGATEC - Občinski svet je na zadnji seji za nadomestno članico potrdil Ireno Kitak in odločil, kdo bo sedel v nadzornem odboru občine. Ker je bil župan Martin Mikolič izvoljen tudi v občinski svet, ga je v njem nadomestila naslednja izvoljena na listi Nove Slovenije Irena Kitak. Slednja je funkcijo članice Občinskega sveta Občine Rogatec tudi sprejela. Nadzorni odbor bodo ta mandat sestavljali Tatjana Smeh, Bruno Krklec, Nataša Firer, Peter Šturbej in Doroteja Kitak. TV Sejem bil je živ ŠOŠTANJ - Kot del prazničnega vzdušja v mestu je občina pripravila osmi božično-novoletni sejem, na katerem so se predstavili številni razstavljavci na približno dvajsetih stojnicah. Med drugim si je bilo mogoče ogledati in kupiti nakit ter druge unikatne izdelke, copate, pletene kape in drugo garderobo, primerno za zimske dni. Ob kulinarični ponudbi so bile po dostopnih cenah na voljo tudi knjige. Še najbolj so bili na sejmu verjetno veseli otroci, ki jih je obiskal in obdaroval Božiček. RG Za vse ista pomoč PODČETRTEK - Višina denarne pomoči za novorojence v občini se v letu 2015 ne bo spremenila in bo znašala 250 evrov. Tako je odločil občinski svet na zadnji redni seji. Med svetniki se je sicer pojavil predlog, da bi se višina pomoči za novorojenčke odredila glede na dohodke družine. Župan Peter Misja se s tem predlogom ni strinjal, enako ne večina svetnikov. Misja pravi, da je vsaj na tem mestu treba ohraniti enakost. Občina Podčetrtek je sicer višino pomoči za novorojence v letu 2014 v primerjavi s letom 2013 zvišala za 70 evrov. JP Živahno na tržnici ROGAŠKA SLATINA - Nova pokrita tržnica v srediču mesta je dobro zaživela. Občina tedensko in mesečno spremlja prisotnost prodajalcev. Ti ob koncu tedna zasedejo vsa prodajna mesta, sicer pa je bila povprečna zasedenost septembra, oktobra in novembra približno 75-odstotna. Tržnica, ki je del večjega projeka, imenovanega Povečanje atraktivnosti centra Rogaške Slatine, je svoja vrata odprla v začetku julija. Tam se lahko na prodajnih mestih istočasno predstavi osem ponudnikov lokalnih izdelkov in pridelkov. S tržnimi prostori upravlja oddelek za gospodarstvo v slatinski občini, ki skrbi za urejanje v skladu s tržnim redom. Prenovljen tržni red je občinski svet potrdil maja letos. TV VSAK ČETRTEK Pripravljeni na sušna obdobja Brez porodnih težav sprva ni šlo - Občine za vodovodno omrežje že pridobivajo uporabna dovoljenja Župani udeleženih občin so predstavili rezultate projekta, ki je skupaj vreden okoli 20 milijonov evrov. Kohezijski sklad Evropske unije je zanj prispeval skoraj 12 milijonov evrov, iz državnega proračuna sta prišla dobra dva milijona evrov, občine pa so prispevale dobrih šest milijonov evrov. ŠMARJE PRI JELŠAH -Eden največjih projektov na področju vodooskrbe zadnjih let, Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, se končuje. Več kot 20 milijonov evrov vredna naložba na območje šestih občin prinaša skoraj 89 kilometrov vodovodne infrastrukture in kakovostno oskrbo s pitno vodo za več kot 33 tisoč prebivalcev. Projekt, katerega namen je odpraviti problematiko zagotavljanja kakovostne pitne vode, je bil razdeljen na dva dela. Občina Šmarje pri Jelšah je projekt vodila tudi za občine Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje. In kot se je minuli petek izrazil nekdanji župan šmarske občine Jože Čakš, so ta del projekta spremljale nekatere porodne težave. Sofinancerska pogodba je bila podpisana mnogo kasneje, kot je bilo sprva predvideno, država je nato pogosto zamujala z izplačili občinam. »Na srečo so izvajalci naše težave razumeli in so počakali na naša plačila. Glede na zahtevnost projekta je bilo v primerjavi s podobnimi naložbami drugod po državi problemov morda celo manj.« Boljša higiena Na območju petih občin Obsotelja in Kozjanskega je po zaslugi projekta končni izplen približno 67 kilometrov novih cevovodov. Vodja oddelka za okolje in prostor v šmarski občinski upravi Peter Planinšek je pojasnil, da so vsi cevovodi zgrajeni na novo, približno 12 kilometrov pa je dograjenih. Poleg tega je zgrajenih osem objektov, kot so vodohrani, črpališča in razvodni jaški. Vsa oprema je iz nerjavečega materiala, tako da je njena kakovost, tudi kar se higiene tiče, po besedah Planinška bistveno boljša, kot je bila doslej. »Za kar nekaj let v prihodnost smo lahko glede vodooskrbe zdaj mirni, zlasti z vidika okoljskih sprememb. Črni scenariji napovedujejo sušna obdobja. Akumulacije vode v vodohranih so zdaj tako velike, da pri dnevnem odvzemu ne bi smelo prihajati do problemov.« Veselijo se v Loki Občina Šentjur je projekt vodila ločeno. Župan mag. Marko Diaci je dejal, da bo po zaslugi te naložbe v Loki pri Žusmu, kjer je vode primanjkovalo, zdaj možen priklop gospodinjstev na javno vodovodno omrežje. »Hkrati bomo z novo aktivirano vrtino oskrbovali celotno območje občine in s tem zadostili potrebam na celotnem predelu, ki je v upravljanju javnega komunalnega podjetja. Govorimo torej o 415 novih priključkih in oskrbi približno 14 tisoč občanov.« Uporabno dovoljenje naj bi šentjurska občina po besedah Diacija prejela do konca letošnjega leta. Gradbišča so pospravljena Dela na terenu so bila končana 15. oktobra, to je Blaž Mozetič iz sektorja za kohezijo na ministrstvu za okolje in prostor je povedal, da je bilo zamujanje izplačil povezano z delovanjem državnega proračuna. Preden ministrstvo izvede izplačilo do upravičenca, mora izvesti zahtevan nadzor. »Začetne zahtevke za izplačila podrobneje pregledujemo, da so stvari res urejene. Kasneje, ko je dokumentacija bolj pravilna, gredo stvari nekoliko hitreje naprej,« je povedal. Dejal je še, da bodo zadnja izplačila za projekt Oskba s pitno vodo v porečju Sotle izvedena do konca leta. bil tudi predviden rok dokončanja del. Nato so izvajalci čistili gradbišča, izvajali meritve in podobno. Občine Rogatec, Kozje in Šmarje pri Jelšah so uporabno dovoljenje za svoj del naložbe pridobile minuli teden, na delu omrežja v občinah Podčetrtek in Rogaška Slatina pa so že opravljeni tehnični pregledi. Zgrajeno vodovodno infrastrukturo bosta v sklopu obeh projektov Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle v upravljanje prevzela izvajalca javne gospodarske službe. Za območje občin Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje in Podčetrtek je to OKP Rogaška Slatina ter Javno komunalno podjetje Šentjur za območje Občine Šentjur. TINA VENGUST Foto: Občina Šmarje pri Jelšah Končna vrednost projekta za občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje in Podčetrtek, kjer je bilo zgrajenega okoli 66 kilometrov vodovodnega sistema, je malo manj kot 15 milijonov evrov. Vrednost projekta na območju šentjurske občine, kjer je zgrajenega 22 kilometrov vodovodnega sistema, je 3,2 milijona evrov. Naložba prinaša boljšo vodooskrbo za več kot 32 tisoč že prej priključenih uporabnikov in kakovostno pitno vodo za 1.115 novih uporabnikov. NA KRATKO Stupica za podžupana ŠMARJE PRI JELŠAH - Župan Stanko Šket je za podžupana imenoval Davida Stupico, ki je prav tako kot župan član Liste Stanka Šketa. David Stupica je zaposlen kot koordinator šmarske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Župan Stanko Šket pravi, da je pri imenovanju podžupana upošteval vrsto razlogov, na katerih temelji njegovo zaupanje. O imenovanju drugega podžupana bo Šket razmislil glede na svoj status, torej če se bo prihodnje leto upokojil in bo svojo vlogo opravljal nepoklicno. Se pa spremembe obetajo tudi v občinski upravi. Šket je za vršilko dolžnosti tajnice oziroma direktorico občinske uprave imenoval Zlatko Pilko, ki je bila zdaj vodja oddelka za družbene dejavnosti in finance. TV V znamenju novorojencev BRASLOVČE - Župan Branimir Strojanšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marolt sta pred dnevi sprejela novorojence, rojene med 1. majem in 31. oktobrom letos, skupaj z njihovimi starši. Lani se je v braslovški občini rodilo 49 otrok, letos do konca oktobra pa že 52. Občina Braslovče sprejem najmlajših občanov pripravi dvakrat letno, na tokratnega je povabila 36 novorojenčkov s starši. Prejeli so 126 evrov denarne pomoči in potiskano brisačo. Tisti starši, ki se bodo odločili za Hrčkovo varčevanje pri Poštni banki Slovenije, bodo ob tem prejeli še dodatnih 30 evrov, ki jim jih bo ob odprtju hranilne knjižice podarila poštna banka. ŠO Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami. STE SI ŽE POSTAVILI NOVE CILJE? Želimo vam, da bi se vam vse želje uresničile, da bi vam uspelo vztrajati na poti do ciljev in da bi jih tudi dosegli. Pri tem vam poskušamo pomagati: z rentnim varčevanjem z ugodno obrestno mero euribor + 2 % ali izjemnim depozitom z ročnostjo 20 mesecev in 2 % letno nominalno fiksno obrestno mero* lahko del svojega denarja vsak mesec preusmerite v uresničitev želja, še posebej tistih najbolj oddaljenih. Obe ponudbi veljata le do konca leta! Korak za korakom, in cilji bodo vse bližje! * minimalni znesek vezave je 1.000 €. 150 let banka celje www.banka-celje.si Sedemdeset let od osvoboditve Starega piskra CELJE - Območno združenje borcev za vrednote NOB in Društvo Stari pisker sta pripravila osrednjo slovesnost ob 70-letnici osvoboditve političnih zapornikov iz tega zloglasnega nacističnega zapora. Spominu na dogodek, ki se je sicer zgodil v noči s 14. na 15. december 1944, so se v petek zvečer najprej poklonili na dvorišču Starega piskra in zatem še na slavnostni akademiji. V soboto je sledil že 11. pohod po poteh osvoboditeljev Starega piskra iz mestnega središča do Šmartnega v Rožni dolini, kjer so pripravili zaključek s kulturnim programom domačih osnovnošolcev in tovari-škim druženjem. Šestim pogumnim fantom, med katerimi je bil tudi edini še živeči osvoboditelj, danes 94-letni Ivan Grobelnik Ivo, je takrat brez enega samega strela uspelo osvoboditi po uradnih nemških podatkih 127 zapornikov, najbrž pa še kakšnega več. Za ohranjanje spomina na ta dogodek ves čas skrbijo v borčevski organizaciji. Kot je poudaril »V naši zgodovini so dogodki, ki jih ne smemo pozabiti. In spominske slovesnosti, na katerih se zadnja leta zbira spet več ljudi, so zagotovilo, da jih ne bomo,« pravi edini še živeči osvoboditelj Starega piskra 94-letni Ivan Grobelnik Ivo. slavnostni govornik dr. Tone Kregar, sicer vodja oddelka za zgodovino v Muzeju novejše zgodovine Celje, je že od leta 1965 v celjskih zaporih urejena spominska soba, del memorialnega prostora je tudi dvorišče, kjer so streljali talce. Razstavni prostor obnavljajo in posodabljajo, ob obeleževanju 70. obletnice konca druge svetovne vojne pa bodo prihodnje leto pripravili novo stalno razstavo. Ohranjanje spomina Razstavljena bodo tudi vsa poslovilna pisma, ki so jih napisali kasneje ustreljeni talci in so zdaj shranjena v muzeju. »Tudi na ta način si prizadevamo, da bodo najpovednejši in najpretre-sljivejši dokumenti in predmeti vojnega časa dostopni javnosti in novim, to je od takratnega dogajanja vedno bolj oddaljenim generacijam obiskovalcev,« je povedal dr. Kregar in dodal, da se bodo prav prihodnje leto duhovi in demoni preteklosti še posebej močno razvneli. Čeprav je neposrednih prič tistega obdobja z leti vse manj, je po drugi strani druga svetovna vojna s svojimi posledicami v naši kolektivni zavesti močno prisotna. »Kot zgodovinar in kot državljan si morda malce naivno, a vendarle želim predvsem, da bi nam po 70 letih uspelo preseči prav tisto sovražno zaslepljenost in izključevalnost, ki je med vojno in neposredno po njej na zdravje! na srečo! na prihodnost! nä49ö lett^ plVOVAR(yA Pokončne drže in polni življenjske sile kot čuječa družba krepimo solidarnost in vzajemnost, radovednost, raziskovanje, znanje. MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! Na dvorišču Starega piskra je venec položila Sonja Podbregar v družbi predsednika Društva Stari pisker Janeza Omana (levo) in edinega še živečega osvoboditelja političnih zapornikov iz zloglasnega zapora Ivana Grobelnika Iva. povzročila toliko gorja,« je poudaril. Ob tem pa, da bi v duhu civilizacijskih vrednot, človečnosti in človeškosti zmogli vzpostaviti spoštljiv in pieteten odnos do mrtvih na vseh vpletenih straneh. Skrb za prihodnost Vse to je namreč nujno, če želimo iti naprej. »Ni se treba strinjati in ni treba radikalno spreminjati svojih predstav in prepričanj, dovolj je že poskušati razumeti, zakaj nekdo o nečem misli drugače kot mi,« je povedal dr. Kregar in dodal, da tako kot preteklost nikoli ni bila črno-bela, tako različno doživljamo tudi sedanjost, naš pogled pa bi moral biti uprt v prihodnost. »A vendar to brez spomina ni mogoče. Zato ker je spomin tako na lepe, radostne in prijetne trenutke in dogodke kot tudi na tiste boleče, žalostne in trpke del tega, kar nas oblikuje, določa in usmerja. Z njim se le na videz vračamo v preteklost, dejansko pa nam služi za oporo pri stopanju naprej.« IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Mori na čelo občinske uprave le kot v. d. Zaradi dveh pritožb razveljavljeno imenovanje direktorja občinske uprave VELENJE - Župan MO Velenje Bojan Kontič je v ponedeljek še enkrat, tokrat za vršilca dolžnosti direktorja velenjske občinske uprave imenoval Iztoka Morija, magistra civilnega in gospodarskega prava, ki je doslej delal kot komandir Policijske postaje Velenje. Zaradi dveh pritožb glede Morijevega imenovanja oktobra letos je začasno občinsko upravo vodil Anton Brodnik. »Glede na to, da ima Anton Brodnik obveznosti pri vodenju urada za gospodarske javne službe in da je bil poleg tega še vršilec dolžnosti direktorja uprave Mestne občine Velenje (MOV), si ne znam predstavljati delovanja občinske uprave brez direktorja, ki celostno opravlja,« je za našo medijsko hišo povedal velenjski župan Bojan Kontič. Po navodilih vladne komisije Prvič je Kontič Morija imenoval po končanem javnem razpisu, objavljenem 1. septembra, s katerim so iskali naslednika dolgoletne direktorice občinske uprave Andreje Katič, ki je bila kot poslanka izvoljena v državni zbor. Svojo odločitev je župan takrat sporočil na ustanovni seji novega sklica velenjskega mestnega sveta 20. oktobra. A Iztok Mori ni mogel prevzeti položaja, saj sta glede njegove izbire prišli dve pritožbi. Obravnavala ju je vladna komisija za pritožbe iz delovnih razmerij in sklenila, da se sklep o izbiri Iztoka Morija razveljavi. Županu je naložila, naj opravi razgovore z najprimernejšimi kandidati in na podlagi meril, ki jih je mogoče ovrednotiti, izbere najboljšega kandidata. Kontič je povedal, da bodo izpeljali ta postopek v skladu z navodili, ki so jih prejeli od vladne komisije. Ko bo končan, bodo javnost obvestili o izbiri. V skladu s 83. členom Zakona o javnih uslužbencih, ki pravi, da je mogoče na mesto direktorja občinske uprave za največ šest mesecev imenovati vršilca dolžnosti, je Bojan Kontič imenoval prvotno izbranega kandidata. »Glede na to, da je bil po moji oceni na razpisu najboljši kandidat mag. Iztok Mori, sem ga za šest mesecev tudi imenoval na ta položaj,« je še povedal Bojan Kontič. ROBERT GORJANC IZ NAŠIH KRAJEV 9 Od Rimske nekropole do mokrih zadrževalnikov Državni svet je za tokratno redno sejo izbral Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Državni svet tokrat na terenski seji v Žalcu ŽALEC - Državni svet je za prizorišče zadnje seje prejšnjo sredo izbral Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Poleg številnih točk, ki so se navezovale predvsem na državno politiko, se je dotaknil tudi tem, neposredno povezanih z našo regijo, kar je nenazadnje tudi eden od osnovnih namenov prirejanja sej po državi. Terenske seje so priložnost, da se državni svet podrobneje poglobi v problematiko določene regije in se obenem približa državljanom. Državni svetnik Janko Požežnik, ki zastopa 25 občin celjske regije, je v sklopu pobud in vprašanj državnih svetnikov na seji izpostavil težave, ki se navezujejo na sofinanciranje obnove Rimske nekropole v Šempetru v Savinjski dolini, na sprejemanje uredbe o vodovarstvenem območju v Levcu in na pripravo državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Državnemu svetu je predlagal, da vprašanja naslovi na pristojne organe. Svetniki so njegove predloge podprli. Odgovore pristojnih služb pričakujejo v 30 dneh. Negotova zaščita rimske nekropole Požežnik je kot prvo izpostavil težavo, povezano s sofinanciranjem obnove rimske nekropole. Lokalna skupnost si že več let na različne načine prizadeva zaščititi ta izjemen spomenik kulturne dediščine, ki ga vse bolj najedajo zob časa in vremenski vplivi. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je lani konec leta objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov programa norveškega finančnega mehanizma 2009-14 in programa finančnega mehanizma EGP 2009-14. Občina Žalec se je s projektom Ureditev arheološkega parka v Šempetru v Savinjski dolini prijavila na razpis. Odpiranje vlog naj bi bilo že letos marca, prijavitelji pa naj bi bili o izboru projektov obveščeni po pošti predvidoma junija letos. Občina Žalec še ni prejela odgovora z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Po zadnjih neuradnih informacijah naj bi občina na razpisu zasedla 6. mesto, kar naj bi pomenilo, da ima dokaj slabe možnosti, da bi ta denar pridobila. Pozabljena poplavna varnost? Izdelava državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini se vleče že več kot deset let. Občina Žalec se je letos že večkrat obrnila na ministrstvo, da bi prejela pojasnila, v kateri fazi priprave je ta krovni prostorski dokument. Ministrstvo je občinam Žalec, Prebold in Braslovče ter Mestni občini Celje predlog najustreznejše rešitve prvič predstavilo že leta 2006, konec lanskega leta pa je občini Žalec in Braslovče obvestilo o zača- sni ustavitvi izdelave prostorskega načrta zaradi uskladitve poplavne varnosti in zadrževanja vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. Občine Spodnje Savinjske doline so, kot pojasnjuje Požežnik, pred leti predlagale, da bi suhe zadrževalnike na tem območju zamenjali z mokrimi. Ker Občina Žalec nima nobenih uradnih pojasnil, v kateri fazi je izdelava načrta, je državni svet v sredo pozval ministrstvo za okolje in prostor, naj odgovori, kaj se je dogajalo s postopkom v zadnjem letu, ali je še vedno ustavljen oziroma kdaj se bo nadaljeval. Državne svetnike prav tako zanima, ali je prišlo do predlagane uskladitve koncepta zagotavljanja poplavne varnosti in zadrževanja vode za namakanje kmetijskih zemljišč, ki so jo predlagali Spo-dnjesavinjčani. Od uredbe odvisna nadaljnja gradnja Zadnje vprašanje Požežnika se je navezovalo na sprejetje uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vo-donosnikov za območji občin Žalec in Celje, in sicer kdaj jo bodo pristojne službe spreje- le. Od tega je namreč odvisno sprejete občinskega podrobnega prostorskega načrta Levec. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je na podlagi okoljskega poročila pred leti ugotovilo, da spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Levec niso sprejemljive, ker varstveni režimi kršijo predvidene ureditve na vodovarstve-nem območju. Z novo uredbo bi razveljavili odloka o varstvenih pasovih virov pitne vode na območju Medloga in Levca ter omogočili sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter s tem gradnjo stanovanjskih in drugih zgradb skupaj s cestami. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je avgusta obvestilo Občino Žalec, da razpolaga z vsemi strokovnimi gradivi, na podlagi katerih lahko nadaljuje postopek priprave osnutka nove uredbe. Hkrati je navedlo, da ji bo to gradivo posredovalo novembra, a ga Občina Žalec do konca meseca še ni prejela. Državni svet je poleg vprašanja ministrstvu predlagal še pospešitev postopka priprave in sprejema uredbe. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO NA KRATKO Nadzorni odbor začel delati ŠMARTNO OB PAKI - Na prvi seji se je sešel tudi nadzorni odbor občine. Na njej so za predsednico izvolili Polono Boršnak in za podpredsednico Anico Pirečnik. Do naslednje seje bodo pripravili osnutek programa dela za prihodnje leto in predloge sprememb poslovnika. Naloga nadzornega odbora je nadzor izvajanja občinskega proračuna in uporabnikov proračuna, kot so vrtci, osnovna šola, mladinski center ... Sicer pa je župan Janko Kopušar, ki je sklical ustanovno sejo, povedal, da si želi dobro sodelovanje z nadzornim odborom, da bi bilo poslovanje občine v skladu s predpisi in z zakoni. Kot je še povedal Kopušar, so se pripombe nadzornega odbora predvsem nanašale na oblikovanje zaključnega računa, kjer določene postavke niso bile dovolj jasno prikazane. Sicer pa občina doslej glede poslovanja ni prejela opozoril računskega sodišča in drugih državnih organov. RG Prenovili župnišče KOZJE - Na Bučah so pred kratkim prenovili dotrajano župnišče. Prenova je stala približno 60 tisoč evrov. Sredstva so zbrali »farani«, ki so tudi prostovoljno poprijeli za delo. Uredili so drenažo, odvodnjavanje in greznico. Prenovili so tudi fasado in na novo uredili notranjost župnišča. Župnik Niko Marovt je nad opravljenim delom in pomočjo »faranov« navdušen. Na koncu del so si »farani« ogledali vide-oprojekcijo opravljenih del, sledila sta tudi blagoslov župnišča in njegov skupinski ogled. JP Ne pozabimo vasi BISTRICA OB SOTLI - V občini so začeli izvajati projekt Ne pozabimo vasi. V okviru projekta bodo uredili vas Kunšperk, zgradili tematsko učno pot in manjše otroško igrišče, zasadili drevored, na pomembnih točkah bodo postavili tudi označevalne table. Projekt je vreden 150 tisoč evrov, od tega je 80 odstotkov evropskih sredstev, ostalo bo prispevala občina. Učna pot se bo začela pri občinski zgradbi in bo peljala mimo objekta Posavske špajze do polj po cesti, ob kateri bodo zasadili češnjev drevored, pravi župan Franjo Debelak. Pot se bo nadaljevala ob Sotli, kjer bodo označili meander. Pomembna točka učne poti bo Most prijateljstva, kjer domačini s sosedi Hrvati vsako leto pripravijo zabavo. Pot se bo vila tudi proti Kunšperskemu gradu in stari Kravaričevi domačiji. Projekt Ne pozabimo vasi naj bi v občino Bistrica ob Sotli privabil več turistov. Končal se bo prihodnje leto poleti. JP Mladi veter SOLČAVA - V Centru Rinka so se na delavnici srečali udeleženci projekta Mladi veter, ki ga izvajajo Občina Solčava, Klub zgornjesavinjskih študentov, zavod Zlata leta in Center Rinka. Tokratna delavnica v družbi Nejca Slapnika in Renate J. Roban je bila namenjena razmišljanju o posameznikovih ciljih, lastnostih in talentih. Robanovi so se udeleženci pisno predstavili, ta pa jim bo na osnovi teh predstavitev in sodelovanja pri animacijah na naslednjem srečanju pomagala najti področja, kjer naj bi bili najbolj uspešni. HŽ Nov začetek Verone tudi s Kmetijo: nov začetek Picerija Verona v Mercator centru Celje, ki slovi po odličnih pi-cah, je dobila novo vodstvo. Z 1.11.2014 je picerijo Verona prevzelo podjetje Svet kulinaričnih doživetij, ki poleg pestre ponudbe odlične hrane po ugodnih cenah (od mehiške prehrane, jedi z morskimi sadeži, pic, domačih sladic in jedi zdrave prehrane ...), ponuja dnevno najmanj 11 različnih malic, ki jih tudi dostavljajo. V decembru lahko preizkusimo ponudbo slovenskih domačih štrukljev. Podjetjem ponujajo pestro in ugodno ponudbo za zaključek leta. Novi lastniki so se odločili ohraniti delovna mesta, v letu 2015 pa načrtujejo tudi dodatno zaposlovanje. V Veroni, na Aveniji pod Golovcem v Celju, skupaj s Carico organizirajo srečanje s tekmovalci resnič-nostnega šova Kmetija: Nov začetek. Srečanje, na katerem se bodo obiskovalci lahko pomerili v različnih zabavnih igrah, bo v petek, 19. decembra, od 17. ure dalje. Nov začetek pa bo tudi z novim letom, ko bodo ponudili tudi prehrano na študentske bone. Promocijsko besedilo Gl / тш&иа/ ve/uma/ vabi na srečanje s tekmovalci resničnostnega šova KMETIJA: NOV ZAČETEK v petek, 19.12.2014 med 17:00 in 20:00 pri Pizzeriji Verona Celje Informacijski pooblaščenec nam je prisluhnil Tešu naloženo razkritje cene premoga velenjskega rudnika, ker je to v javnem interesu CELJE, LJUBLJANA - Novinar Novega tednika Robert Gorjanc je v članku z naslovom Fantomska cena premoga, ki je končala stavko, 24. julija letos poročal o tem, da so se končala dolgotrajna pogajanja, ki so naredila konec spontani rudarski stavki. »Kakšna je cena, po kateri bo Premogovnik Velenje do konca leta prodajal premog Termoelektrarni Šoštanj in o kateri so se po dolgotrajnih pogajanjih dogovorili ter podpisali sporazum vodilni možje Premogovnika Velenje (PV), Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) in Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ostaja skrivnost.« V uredništvu smo presodili, da gre za informacijo, ki je v javnem interesu, in smo se z zahtevo po njenem razkritju obrnili na informacijskega pooblaščenca. Vsi navedeni deležniki našemu mediju niso želeli razkriti dogovorjene cene za gigajoul, torej ali je morda ta 2,95 evra namesto dotedanje 2,24 evra za gigajoul, kar se je pojavljajo v medijih. Infor- macijski pooblaščenec nas je 22. 9. 2014 obvestil, da je vsem trem pravnim osebam naložil, naj mu posredujejo vso potrebno dokumentacijo in izkažejo tudi, da bi morebitno razkritje podatka o ceni premoga, dogovorjeni z aneksom št. 2 17. julija 2014 k pogodbi o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije 7. marca 2014 huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. V javnem interesu Informacijski pooblaščenec je 8. decembra 2014 presodil, da se ugodi pritožbi našega medija v primeru Termoelektrarne Šoštanj. Tešu je naložil, da je prosilcu dolžan v petih dneh od prejema te določbe v elektronski obliki posredovati prepis 3. člena Aneksa št. 2 k pogodbi o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije, sklenjene med HSE, Tešem in PV 17. julija letos. To pomeni, da ni obveljala obrazložitev Teša, da zahtevani podatek ni informacija javnega značaja, ampak je poslovna skrivnost, katere razkritje bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju pogodbenih strank na trgu. Ceno so razkrili Pooblaščenec je očitno prisluhnil argumentaciji našega medija o tem, da ima javnost pravico vedeti, kaj izpogaja-na cena pomeni za nadaljnjo ceno električne energije, saj so bile od vodstva premogovnika najprej posredovane informacije o katastrofalnih razsežnostih kakršnegakoli zvišanja cen premoga, kar so zahtevali stavkajoči rudarji. Po mnenju Novega tednika ima širša javnost pravico vedeti, kako bo v poslovnem svetu vplivala dogovorjena očitno višja cena premoga na nadaljnje poslovanje zavezanca in premogovnika v smislu združevanja obeh podjetij in krčenja stroškov zaradi višjih cen premoga, morebitnega odpuščanja odvečne delovne sile ali morebitnega znižanja mase plač. Prav tako je v argumentaciji zahteve Novi tednik zapisal, da ima javnost, ki jo pokriva regionalni časopis Savinjske statistične regije, pravico vedeti, kaj skrivnosten dogovor vodstev Teša, HSE in PV pomeni za usodo družb in ceno električne energije na trgu. Iz Teša so nam 16. decembra letos skladno z odločbo informacijskega pooblaščenca, ki so jo prejeli 9. decembra posredovali prepis 3. člena aneksa št. 2 k pogodbi št. 1/14/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije, sklenjene med HSE, Teš in PV 17. julija letos. Iz prepisa je razvidno, da znaša cena premoga za en gigajoul 2,95 evrov. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA Mesto v ogledalu V monografijo ujeto vzpostavljanje nove identitete mesta CELJE - »Celju je letos Miklavž prinesel novo monografijo,« je na predstavitvi najnovejše, že pete različice, izdane po letu 1952, povedal urednik Jože Volfand. Zadnji dve monografiji, prvo leta 2007 in drugo zdaj, so izdali v družbi Fit media, in kot je poudaril urednik, je priprava monografije o svojem mestu težje in zahtevnejše delo, kot katero koli drugo naročilo. Sploh ker so ob pregledu dvatisočletne zgodovine avtorji na malo več kot 200 strani želeli ujeti sodoben utrip življenja in vzpostavljanje nove identitete mesta. šnje, ki je pošla v lanskem letu. Publikacija temelji zlasti na fotografijah Celja, saj jih je v njej objavljenih približno 200. Za izdajo nove monografije so se v Fit medii odločili zato, ker se je v zadnjih sedmih letih podoba mesta močno spremenila, zato bi bil nesmiseln ponatis prej- Vizija prihodnosti Sicer pa monografija Celja ob zgodovinskem pregledu zadnjih dveh tisočletij prinaša zlasti pogled na sodobno življenje in spreminjanje mesta oziroma iskanje nove identitete mesta, ki se iz nekdanjega industrijskega oziroma trgovskega središča vse bolj razvija v mesto, kjer so v ospredju terciarne in kvartarne dejavnosti. »Celje je ambiciozno izobraževalno središče, ki je najbolj športno mesto v Sloveniji, ki spreminja strukturo gospodarstva, ki žari v kulturni ustvarjalnosti in v medgeneracijskem sozvočju razvoja zdravstva in socialne dejavnosti. In -mladi so Celje,« poudarja Volfand, ki je prepričan, da je glavno sporočilo monografije to, da nastaja nova vizija prihodnosti mesta, njegovega intelektualnega kapitala in ustvarjalnosti. Besedilo v slovenščini in angleščini prinaša bralcu poljuden, a hkrati strokoven, esejističen in in- formativen pogled na mesto, ki ga portretira v devetih poglavjih, ves čas pa Celje gleda v ogledalu sodobnosti. Zgovorne fotografije Da je za monografijo Celja iskal najlepše podobe mesta in skušal njegov utrip ujeti skozi številne mlade prireditve na mestnih ulicah in trgih ter tudi arhitekturne vsebine, priznava fotograf Jure Kravanja, ki je tokrat prispeval fotografije že za drugo monografijo. »In v sedmih letih se je mesto zelo spremenilo,« pravi. Metka Vehovar Piano, ki je poskrbela za oblikovanje monografije, pa dodaja, da je bilo njeno delo v celoti podrejeno fotografijam, največji izziv pa je predstavljal prav izbor tistih, ki so objavljene. »Le z naslovnico ni bilo zadrege, saj je Stari grad še vedno najbolj prepoznavna točka mesta.« Čez nekaj let spet nova Predzadnja monografija Celja je izšla v nakladi 1.500 izvodov, tokratna je za 500 izvodov skromnejša. Kot pravi direktorica Fit medie Vanesa Čanji, z naklado kljub temu da je že v prednaročilu pošla dobra tretjina natisnjenih izvodov, niso želeli pretiravati, ker se mesto tako hitro spreminja. »In zato lahko že zdaj napovem, da bomo v približno petih letih spet pripravili novo monografijo,« jo je dopolnil urednik Volfand. IVANA STAMEJCIC Za promocijo lokalne hrane Raznolika ponudba kmetij na pokriti tržnici Prve in edine pokrite tržnice v Bistrici ob Sotli so razveselili tako ponudniki domače hrane kot potrošniki. V njej lahko stoji do deset stojnic. BISTRICA OB SOTLI -Prva pokrita tržnica v Bistrici ob Sotli je bila na Lu-cijin sejem, ki je bil minulo soboto, dobro obiskana. Stoji ob občinskem poslovnem objektu, ki je med domačini znan kot Čepinova štala. Vrednost pokrite tržnice v Bistrici ob Sotli, ki je del širšega projekta šestih posavskih občin Posavska špajza, je znašala približno 125 tisoč evrov, od tega je 80 tisoč evrov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Gradnja stalne tržnice je za občino oziroma njene prebivalce izjemnega pomena, saj tržnice do zdaj še niso imeli in tako tudi ne tovrstne prodaje, pravi župan Franjo Debelak. Ob tem dodaja, da želijo v občini s tržnico promovirati lokalne kmete in njihove pridelke. Tržnica je opremljena s hladilnimi napravami in z vitrinami. Uredili so tudi manjši prireditveni prostor in skladišče. Odprta bo ob vseh pomembnejših dogodkih v Bistrici ob Sotli. Nekateri bodo namenjeni zgolj trženju pridelkov in izdelkov lokalnih kmetij in obrtnikov, pravi Debelak. Že na odprtju, ki je bilo novembra, se je pokazalo, da je zanimanje tako ponudnikov kot tudi potrošnikov veliko. Sprejme do deset stojnic Tržnica je v osnovi namenjena lokalnim pridelovalcem in obrtnikom, torej tistim, ki od kraja niso oddaljeni več kot 50 kilometrov. V pokriti tržnici lahko stoji do deset stojnic. Zraven tržnice je mogoče postaviti tudi prireditveni šotor, tako da se lahko število ponudnikov ob večjih prireditvah še poveča. Občina zaenkrat ponudnikom ne bo zaračunavala najemnine, pravi Debelak. Tujih gostov še ni Prve pokrite tržnice v Bistrici ob Sotli so se raz- veselili tudi kmetje, ki prodajajo svoje pridelke in izdelke. Kot pravi kmetica Bojana Uršič, ki je svoje izdelke prodajala tudi na Lucijinem sejmu, je tržnica pomembna pridobitev za njihov kraj. Kmetje si želijo, da bi bila tržnica odprta bolj pogosto, vsaj enkrat na mesec. Ponudba lokalnih kmetov je precej pestra. Od zelenjave, sadja, piškotov, rezancev, domačih salam, medu, vina, likerjev, sokov do različnih vrst mok. Občina Bistrica ob Sotli je izrazito podeželska, zato ponudbe domačih dobrot res ne primanjkuje. Je pa res, da bo treba v občino privabiti še tuje goste, ki bodo te dobrote tudi kupovali. Na tem področju občina namreč še ne beleži vidnejših uspehov. JERICA POTOČNIK Foto: JP NA KRATKO Konec spotikanja na Muzejskem trgu? CELJE - Ob protipoplavnih ukrepih, za katere skrbi država, med najbolj pomembnimi naložbami v mestni občini izpostavljajo končano obnovo starega mestnega jedra, nov vrtec na Hudinji in preureditev podstrešja OŠ Ljubečna, s čimer so v kraju dobili prostore za štiri oddelke Vrtca Tončke Čečeve. Ob tem so letos porušili staro stavbo in že začeli graditi nov večnamenski dom v Šmartnem v Rožni dolini, ki bo dokončan spomladi, končali so tudi drugo fazo prenove OŠ Lava. Med naložbami, ki bodo imele prednost prihodnje leto, zaenkrat omenjajo dve. Ob gradnji telovadnice pri I. OŠ Celje, kjer sočasno z arheološkimi izkopavanji pripravljajo tudi gradbeno jamo za novogradnjo, bo imela prednost še nujna ureditev Muzejskega trga. A obe naložbi sta odvisni od proračuna za leto 2015, ki ga bodo tudi zaradi tega, ker še niso povsem jasna vsa izhodišča za financiranje zakonsko določenih nalog, v Celju sprejemali do konca marca. IS Občina dobro označena DOBRNA - V preteklih dneh je bil uradno končan projekt Označitev Kačjega gradu in promocijski materiali, ki je namenjen obiskovalcem izrazito turistične občine. V okviru projekta so postavili večjezično informacijsko tablo, kjer je opisan slikovit Kačji grad nad krajem. Ob tabli, ki je na začetku poti, so postavili tudi klop. Projekt je prav tako omogočil izdajo večjezične zloženke, kjer je opisana Gozdna učna pot Dobrna. Za projektni denar so nabavili tudi stojala in pripravili promocijsko gradivo. Vrednost projekta Označitev Kačjega gradu in promocijski materiali je sedem tisoč evrov, sofinanciral ga je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Ta je prispeval približno polovico sredstev. Nosilec projekta je Zavod za turizem, šport in kulturo Dobrna. V občini so za večino turistične signalizacije poskrbeli že v preteklih letih. BJ Kmalu konec omejitve LAŠKO - Direkcija Republike Slovenije za ceste bo v Jur-kloštru postavila montažni most. Tako bo začasno rešila omejitev nosilnosti, ki v tem trenutku znaša deset ton in omejuje prevoze tovornih vozil z gradbenim materialom, s kurjavo, z asfaltom in tudi prevoze avtobusov. V direkciji so sprva načrtovali, da bodo lahko montažni most v Jurkloštru postavili šele potem, ko bo dokončana gradnja mostu v kraju Lokavec, kjer je promet že urejen na takšen način. Direkcija namreč ni imela na voljo nobenega dodatnega montažnega mostu. Ob dokončanju del na drugih gradbiščih se je možnost vendarle sprostila. Za most, ki vodi proti Bregu in Lisci, naj bi v direkciji preverili možnost povišanja nosilnosti. TV Prostorski načrt bo spremenjen RADEČE - Občina bo pripravila spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je bil sprejet leta 2011. Po sprejemu OPN so bile pri njegovem izvajanju ugotovljene nekatere neusklajenosti in nova dejstva. Zato je občina začela postopek priprave sprememb in dopolnitev, s katerimi želi izboljšati vsebino OPN. Predlog sprememb in dopolnitev bo skupaj z obrazložitvijo objavljen na občinski oglasni deski in na svetovnem spletu konec letošnjega decembra in januarja 2015, javnost pa bo nanj lahko dala pripombe. TV Varovance obiskal Miklavž NAZARJE - Župan Matej Pečovnik se je mudil na obisku pri varovancih Varstveno-delovnega centra Vrba v Nazarjah. Spremljala sta ga tudi sodelavka občinske uprave in sv. Miklavž. Zaposleni v VDC in tamkajšnji varovanci so se obiska župana in še posebej prvega od treh decembrskih dobrih mož zelo razveselili. Gostitelji so za obiskovalce pripravili krajši nastop, v katerem so pokazali, česa vse so se poleg vsakodnevnih opravil naučili. Miklavž dobro pozna pridnost, trud in prizadevnost, ki jih pod vodstvom zaposlenih varovanci vlagajo v svoje delo, zato na obisk ni prinesel šib, temveč praktična darila, ki pridejo prav posebej v teh jesenskih deževnih dneh. Vsakemu je namreč prinesel dežnik. Gostitelji so v zahvalo svoje obiskovalce povabili na čaj in kavo. HŽ Kosmati smrčki v vrtcu MOZIRJE - V mozirski športni dvorani so se malčkom iz tamkajšnjega vrtca prišli predstavit člani društva Kosmati smrčki - skupina za aktivnosti in terapijo s psi, ki deluje v okviru Športno kinološkega društva Celeia. Približno 200 otrok si je lahko ogledalo kužke različnih pasem. Navdušili so jih številni triki, ki so jih mali kosmatinci izvedli s pomočjo svojih lastnikov. Ti so malčkom povedali marsikaj zanimivega o psih, njihovem življenju in tudi o skrbi in odgovornosti, ki jo prinašajo kužki. Otroci so se s kužki lahko tudi poigrali in jih pocrkljali. Kot čisto posebna gostja se jim je predstavila muca pasme sphynx, bolj znana kot sfinga, katere posebnost je, da je njena dlaka tako fina, da je sploh ni mogoče opaziti. HŽ Imenovali komisije in odbore LUČE - Na drugi redni seji v novem mandatu se je decembra sestal občinski svet. Ob ostalih točkah so imeli svetniki na dnevnem redu tudi imenovanje občinskih delovnih teles. Slavko Robnik, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je svetnikom predstavil predloge komisije za članstvo v delovnih telesih. Kljub dokaj burni razpravi in nestrinjanju nekaterih svetnikov z določenimi predlogi je občinski svet sestavo odborov in komisij na koncu soglasno potrdil. O članih nadzornega odbora, kamor so bili predlagani Karel Ajnik, Jože Vavdi, Simon Germelj Šumah, Niko Bezov-nik in Maja Peklaj, so svetniki glasovali ločeno. Predlog je bil izglasovan z osmimi glasovi od enajstih. HŽ Športnik invalid leta 2014 GORNJI GRAD - Na slavnostni prireditvi, na kateri je krovna organizacija športnikov invalidov Slovenije podelila priznanja svojim najboljšim športnikom, je blestel gornje-grajčan Franček Gorazd Tiršek. Strelski as je namreč že drugič prejel najprestižnejše državno priznanje, naziv športnik invalid leta 2014. Nani, kot Tirška kličejo prijatelji, se je enakega naziva veselil tudi v ekipni konkurenci, za osvojeni medalji na svetovnem prvenstvu v nemškem Suhlu pa je prejel še srebrni znak Zveze za šport invalidov in Paraolimpijskega komiteja Slovenije. HŽ 12 AKTUALNO Zelenice in jezera, ki so odlagališča Veliki zalogaji Cinkarne Celje in Mestne občine Celje - Skrben okoljski pregled ponovno opozoril na bremena stare industrije Pred kratkim je javnost izvedela za ugotovitve okoljskega skrbnega pregleda v Cinkarni Celje, ki ga je za tla in podzemne vode na območju tovarne in njenih treh deponij ter proizvodnje v Mozirju opravilo poljsko podjetje Environ. V vodstvu cinkarne so bili ob poročilu presenečeni, saj niso pričakovali onesnaženja tako globoko v zemlji in podtalnici in tudi ne, da sedanja tovarna stoji na nevarnih odpadkih. Drugi so večinoma ugotavljali, da gre za še eno potrditev že doslej znanih dejstev o močni onesnaženosti širšega celjskega območja s težkimi kovinami, ki izvirajo iz nekdanjih dejavnosti cinkarne in verjetno še iz drugih virov. Tretji so začeli iskati krivca za to, da se doslej ni hitreje urejala okoljska problematika v Celju. Ob tem se je pokazalo tudi to, da kov prodaje, rezultati pa so pokazali, večina ve, kje stoji sedanja cinkarna, kar precej pa je takšnih, ki ne vedo točno, o katerih odlagališčih se govori in kako nevarna so, zlasti če ne živijo v njihovi neposredni bližini. Zato smo na terenu preverili, kako izgledajo cinkarnina tri odlagališča da mozirska dejavnost ni problematična, medtem ko so v Celju ugotovili bistveno prekoračene kritične vrednost težkih kovin v tleh, in sicer tam, kjer so v preteklosti odlagali ali vgrajevali ostanke iz nekdanje proizvodnje cinka in ostanke praže- Do leta 1973 je bila proizvodnja na območju današnje Stare cinkarne. Glavni dejavnosti sta bili topilnica cinka in proizvodnja žveplove kisline s praženjem piritne rude. Onesnaženost zaradi teh dejavnosti in odpadkov predstavlja nerešena okoljska bremena na širšem območju Celjske kotline, ki je obremenjena s težkimi kovinami in strupi. Kasnejša proizvodnja cinkarne je prispevala še nekatera nova onesnaženja in predvsem velike posege v prostor zaradi gradnje odlagališč odpadne sadre iz proizvodnje titanovega dioksida (TiO2), ki predstavlja najpomembnejši izdelek tovarne. Meritve kažejo, da se v zadnjih letih izpusti v zrak in vodo zmanjšujejo, v cinkarni pa trdijo, da delujejo skladno z obstoječo okoljsko zakonodajo in izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem. - dve v Bukovžlaku in eno Za travnikom - kaj se z njimi v prihodnje načrtuje in kdo je odgovoren za njihovo urejanje. Ob tem smo preverili tudi, kako občina ureja del območja Stare cinkarne, ki ga je dobila v last pred približno dvema desetletjema, in kaj se dogaja z nelegalno navože-nimi odpadki v Bukovžlaku. Oboje je bilo namreč povod za tožbo Evropske komisije. Preveč težkih kovin Okoljski skrbni pregled so morali v cinkarni naročiti zaradi postop- nja piritne rude v letih med 1950 in 1980. Problematični so bili tudi odvzeti vzorci podtalnice na območju sedanje cinkarne, kjer so namerili znatno povišane vsebnosti cinka in težkih kovin. Kako široke so posledice takšnega onesnaženja, naj bi pokazale nadaljnje raziskave voda. Nekoč popolnoma metalurška dejavnost cinkarne se je pred desetletji prevesila v kemično z glavno proizvodnjo titanovega dioksida. To je bel pigment, ki je prisoten v vsem, kar nas obkroža, od svinčnika, papirja, telefona do srajce, krožnikov, kozmetike. Daje belino, zagotavlja dobro pokriv-nost in ščiti organske snovi pred razpadanjem. Letno cinkarna izdela 56 tisoč ton TiO2. Njegova škodljivost na nobenem področju ni dokazana, pravijo v cinkarni. V pregradah ostanki iz proizvodnje In kakšne so ugotovitve za odlagališča cinkarne, kjer so v okolici prav tako številni zaselki in kmetijska zemljišča? Na obeh odlagališčih sadre in odlagališču nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku rezultati kažejo, da sedanja dejavnost odlaganja sadre ne povzroča povišanih vsebnosti težkih kovin. Tudi talija v sadri niso našli. So pa vsebnosti težkih kovin povečane na mestih, kjer so v preteklosti očitno odlagali ali v pregradno telo vgrajevali ostanke praženja piritne rude (po domače leša, ki so ga raz-važali tudi drugod po območju in z njim urejali ceste, okolice hiš ...). Environ je priporočil nadaljevanje izvajanja dosedanjih ukrepov cinkarne za vzdrževanje odlagališč in nekaj dodatnih, s katerimi bi izmerili širši vpliv onesnažene podtalnice in omejili dodatno izpiranje težkih kovin. TATJANA CVIRN, IVANA STAMEJČIČ, foto: SHERPA Za izdelavo TiO2 uporabljajo žveplovo kislino, ki jo po končanem procesu nevtralizirajo in tako nastane titanova sadra. Del jo kot belo sadro lahko izločijo in uporabijo v gradbeništvu za izdelavo mavčnih plošč, v proizvodnji cementa in za kmetijske površine kot vir kalcija. Rdeča, ki ima to barvo zaradi primesi železa, pa konča na odlagališču. ZAINTERESIRANA JAVNOST Potrjena že znana dejstva Civilne iniciative Celje na čelu z Borisom Šuštarjem že nekaj let opozarjajo na okoljske probleme in s prstom kažejo na cinkarno. Poljska raziskava je po njihovem samo potrdila že prej znana dejstva in razširila vedenje o razširjenosti onesnaženja. Kakšni so njihovi očitki na račun omenjenih odlagališč? »Deponiji v Bukovžlaku s to študijo dokazano onesnažujejo podtalnico, zato je tudi v veliko vodnjakih tam okoli zastrupljena voda. Dokaz, da je velika večina podtalnice v tem okolju strupena, je tudi primer Kalie, kjer so uporabljali podtalnico za zalivanje in so vse rastline propadle. Tudi drugi vzorci podtalnice, ki smo jih dali mi analizirati, so dokazovali takšna onesnaženja. Za deponijo Za travnikom Cinkarna na udaru zaradi prodaje Celjski lokalni odbor Iniciative za demokratični socializem (IDS) v ustanavljanju je na Vlado RS naslovil poziv, naj nemudoma prekine postopke prodaje Cinkarne Celje. Ob tem opozarja, da je dogajanje glede skrb vzbujajočih podatkov o onesnaženosti v zadnjih dneh obremenjeno s privatizacijsko politiko. Opozarja, da bi v primeru privatizacije z veliko gotovostjo prišlo do množičnega odpuščanja, delavske pravice se bodo izgubile, okoljska problematika pa bo postala akutnejša. Odlagališče sadre za Bi Cinkarnina odlagališča zavzemajo več kot 70 hektarjev površin v Bukovžlaku in na Proseniškem. Gre za ogromne degradirane površine med celjsko in šentjursko občino, kjer niso le cinkarnina odlagališča, pač pa jih je tam cel kup: poleg komunalnega še Regijski center za ravnanje z odpadki in odlagališče štorske železarne. Obe odlagališči v Bukovžlaku - za sadro in nenevarne trdne odpadke - sta last Mestne občine Celje, saj sta bili nanjo preneseni po istem postopku kot del Stare cinkarne. Cinkarna je v skladu s pogodbo o vzdrževanju deponij v Bukovžlaku, ki je bila leta 1995 sklenjena z mest zavezana k vzdrževanju. Navidezna idila jezer Pogled na jezerce s cerkvico ozadju je lahko za nepoznaval ličen. Toda pod vodno gladino v Bukovžlaku je na tone odpa Iz cinkarne je po podzemnem ■ obliki suspenzije tja pritekala d po zapolnitvi pa ima to vlogo odl travnikom. Gosti del se je tako ko kavi posedal na dno, na vrhu je čina, da ni prašenja. Odvečno v in jo pod nadzorom spuščajo v v 3. ■ Ji " ';• fe^gr i fc Za travnikom je dovolj prostora še za približno 16 let odlaganja sadre. Sadra tudi Za travnikoi je direktor cinkarne za enega od dnevnikov priznal, da so jim izcedne vode iz te deponije povzročali velike težave, prej pa so v vodstvu trdili, da izpustov iz te deponije ni!« Kaj predlagajo? »Obe deponiji sadre bi morali izsušiti in prekriti z nepropustno plastjo, da bi padavinske vode ne izplavljale več strupov v podtalnico, in jih prekriti z zemljo ter zatraviti. Enako na odlagališču za nenevarne odpadke. Prava sanacija pa bi bila, če bi vse te strupe izkopali in jih varno odložili na zato primerni deponiji, ki pa je v Sloveniji nimamo, saj vse ta odlagališča v nasprotju s predpisi niso vodotesna.« Nižanje odkupne cene cinkarne je zato po mnenju IDS eden od glavnih razlogov za aktualno dogajanje, ki ga spremljajo silna prizadevanja, da bi se odgovornost za preteklo onesnaževanje prevalila na kakšno konkretno inštitucijo ali človeka. »Trenutna uprava cinkarne ne krši okoljske zakonodaje, saj tovarna deluje v okviru zakonskih omejitev onesnaževanja. Odgovornosti za preteklo industrijsko proizvodnjo, ko je bila okoljska osveščenost minimalna, pa ni mogoče enostavno prevaliti na enega krivca,« še dodajajo. Po letu 1991, ko so s sadro napolnili odlagališče Bukovžlak, so začeli polniti novo deponijo Za travnikom, v kateri je za pregrado več kot 6 milijonov kubičnih metrov materiala. Del je še vedno prekrit z vodo, saj je cinkarna šele leta 2008 dobila vsa dovoljenja za suho zapolnjevanje odlagališča. Tak način je zdaj tudi edini dovoljen. Na enem delu je tako poleg rdeče brozge že mogoče videti zatravljene površine. Po podzemnem cevovodu priteče sadra do odlagališča, kjer jo v tamkajšnjem obratu stisnejo, da nastane vlažna svetlorjava pogača. Te kose stresajo na rob jezera in jih z valjarji utrjujejo. Tako površina postane nepropustna, sčasoma jo bo prekrivala trava. To bi rešilo tudi problem, da voda spira v pregrado vgrajen odpadni material iz minule proizvodnje, kar je pokazal skrben okoljski pregled. Pripombe na račun deponije Pred časom je bilo mogoče slišati, da se z dela, ki še ni prekrit s travo, v suhih dneh praši. To po besedah Nikolaje Podgoršek Selič ne more biti res, saj je odloženi material še vedno precej vlažen, za preprečevanje prašenja pa v vročih dneh dodatno pršijo površine. »Merilne naprave za merjenje p kažejo drugačnih vrednosti, ko Celju,« poudarja. Pregrada je po zagotovilih o dobro vzdrževana in varna, kar čez desetletja problem, in če p> ko vodna zmes zalije celo Celje je suho odlaganje najboljša reš sadro obravnavajo kot odpadek. namreč računajo, da bo podobno škem dovoljena njena uporaba z cije kamnolomov, rudnikov ... Puščanje cevovoda Nepravilnosti pri inšpekcijski obeh deponij sadre niso ugotovil pov ni bilo, pravijo na ministrstv in prostor. Pri letošnjem izredne so ugotovili, da prihaja na več občasnega izpuščanja sadre iz Cinkarni so z odločbo naložili, d konca leta zamenjati prvih pribl podzemnega cevovoda. Tudi zato je cinkarna pri skrbnei pregledu želela, da se preveri, ali j' ščanje pustilo posledice v okolju. 1 da sadra v tem pogledu ni problem AKTUALNO 13 2. Bneari !sш Na tem odlagališču so pred leti člani golf kluba cinkarne uredili igrišče, ki zaradi bližine spomenika teharskim žrtvam (na desni) - ni sodilo v to okolje. jkovžlakom Nenevarni trdni odpadki v Bukovžlaku no občino, 'a ) sv. Ane v ca prav idi-odlagališča idne sadre. cevovodu v o leta 1991, lagališče Za t pri kuhani ostala teko-odo zbirajo vodotoke. Kako v prihodnje? Kaj bo z jezerom, v cinkarni še ne vedo. »Morda bi bilo, tako kot predlaga tudi Environ, smiselno, da se osuši, treba pa je imeti tehnične rešitve,« pravi tehnična direktorica cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič. Projekt bi bil zagotovo zahtevnejši, kot je sedanje sprotno osuševanje sadre na odlagališču Za travnikom. Bi pa z nepropustno sadro preprečili, da bi voda prihajala do ostankov piritnih ogorkov. Vse tovrstne ukrepe sanacije odlagališč mora financirati cinkarna, ki ima sicer za različne okoljske probleme za več kot 20 milijonov evrov rezervacij. Takoj za pregrado jezera v Bukovžlaku je dobrih 70 arov veliko odlagališče nenevarnih trdnih odpadkov, ki jih je cinkarna na to območje vozila do konca oktobra 2010 in jih prekrivala z zemljo ter zatravila. Tudi na tem območju je Environ vzel vzorce zemlje in podtalnice, ugotovitve pa so podobne kot pri odlagališču sadre, saj naj bi na visoke koncentracije težkih kovin vplivali v pregrado vgrajeni ostanki nekdanje proizvodnje. Pred zaprtjem Tudi pri letošnjem inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da odlagališče vpliva na podzemne vode, saj nekateri parametri presegajo opozorilno vrednost. Sicer pa je cinkarna aprila letos na Arso oddala vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za zaprtje odlagališča. Sanacije še ni začela, ker naj bi se zatikalo pri pridobitvi soglasja. V občini, ki je lastnik zemljišča, pojasnjujejo, da so že januarja lani in znova februarja letos v letnem načrtu ravnanja z občinskim stvarnim premoženjem potrdili, da se v korist cinkarne ustanovi brezplačna stavbna pravica na zemljiščih v Bukovžlaku za dobo 99 let. V mestni občini so prepričani, da mora to odgovornost prevzeti za daljše časovno obdobje, v cinkarni pa vztrajajo pri ustanovitvi stavbne pravice zgolj za petletno obdobje, saj lahko prodajni postopki družbe prinesejo marsikaj. Poskrbeti za nepropustnost Projekt predvideva, da bi travnato površino odstranili in prekrili odlagališče z nepropustnim slojem ter ga nato zatravili. S tem bi preprečili, da bi površinske vode prodirale v notranjost. Odvodnjavanje je predvideno na celotni površini. Na robovih so že zdaj narejeni zbirni kanali za odvajanje vode z nasipov in črpanje za kemično obdelavo. Ojačati bi bilo treba tudi pregradno telo zaradi dodatnega nasutja. Preusmerjevalni nasip pa naj bi ščitil hiše pred morebitnim popuščanjem pregrade. m )rahu tu ne t so sicer v dgovornih pa je lahko opusti, lah;. Tudi zato itev, dokler V cinkarni o kot na Če-:a rekultiva- h pregledih i, zato ukre-rn za okolje m pregledu mestih do ; cevovoda. da mora do ižno 700 m n okoljskem e takšno pu-Ugotovili so, matična Proizvodnja TiO2 ni brez vpliva na zrak in vodo. Kljub čistilnim napravam v zrak še vedno uhajajo določene količine prahu (dovoljeno 50 mg na kubični meter zraka, cinkarnin podatek znaša 5,7 mg) in žveplovih spojin (s 580 kg na uro leta 1981 so se izpusti zmanjšale na zdajšnjih 3,6 kg). Normativ glede sulfatov v vodi določa največ 550 kg na tono TiO2 vrednosti cinkarne se gibljejo med 140 in 180 kg. Med težkimi kovinami so v odpadni vodi izmerili cink in baker, ostalih ne. Stara zamuja Sanacija 13.600 kubičnih metrov onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne, za katero je mestna občina septembra lani kot najugodnejšega ponudnika izbrala šentjursko podjetje Stonex, krepko zamuja. Razlogov je več; zamudno pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja in slovenskega tehničnega soglasja za nov gradbeni proizvod, v katerega predelujejo zemljino, ter dokaj ostri pogoji iz OVD, ki jih mora upoštevati Stonex pri predelavi. Oktobra lani podpisana pogodba je pred- predelava zaključena, so šele pričakovali iz- videvala 9-mesečni rok za dokončanje del. V tem času so v Stonexu, zato ker gre za povsem novo tehnologijo predelave z nevarnimi odpadki onesnažene zemljine, uspeli urediti le dokumentacijo. Konec julija, ko naj bi bila Povzročitelja še ■ v v ■ iščejo Ko je Evropska komisija zaradi kršitev pri odlaganju odpadkov v začetku leta sprožila tožbo na Evropskem sodišču zoper Slovenijo, je bil sporno ne samo območje Stare cinkarne, ki ga ureja Mestna občina Celje, pač pa tudi nelegalno odlagališče za Bukovžlakom, saj je na zemljišče nekdo navozil material, domnevno ob gradnji trgovskih središč ob Kidričevi ulici. Zemljišče je v lasti države. Kako daleč je urejanje tega območja? Zanimivo je, da naj bi bilo tam v ze- ravo ocenjevala nevarnost odpadkov in na mlji izmerili visoke vsebnosti težki kovin, osnovi geološkega poročila ugotovila, da gre medtem ko je inšpekcija za okolje in na- na približno 3 hektare velikem zemljišču za dajo OVD in STS, delati pa so lahko začeli šele avgusta. Mestna občina je prvotno določeni rok za izvedbo del podaljšala do 30. novembra, zdaj pa spet do 15. maja. Vendar v Stonexu tudi za ta rok ne zagotavljajo, da nenevarne odpadke (približno 52 odstotkov zemeljskih izkopov, ostalo gradbeni odpadki, odpadni materiali različnih barv, deli rastlin, vejevja). Inšpekcija za okolje ima namen poiskati povzročitelje, ki so z nepravilnim ravnanjem z odpadki povzročili okoljsko škodo. V kolikor na ta način ne bo možno naložiti odstranitve odloženih odpadkov povzročitelju, bo treba zagotoviti sredstva iz proračuna. Trenutna ocena predvidenih stroškov znaša okoli 3 milijone evrov. O vem tem je Slovenija seznanila Evropsko komisijo. bo predelava zaključena, saj ne morejo vplivati na vremenske razmere, ki v veliki meri krojijo dinamiko dela na terenu. Delitev stroškov? Predelava bo stala nekaj več kot milijon evrov, naročnica (in tudi plačnica) del je mestna občina, vendar kot pravi župan Bojan Šrot, še ni znan njen končni strošek. Ker je onesnažena zemljina ostanek izkopov, ko je podjetje CMC gradilo kanalizacijo na območju Gaberje jug, je mestna občina ta strošek prijavila kot terjatev ob stečaju podjetja. »Izvajalca smo seznanili, da gre za območje, kjer pri delu lahko naleti na tovrstne težave,« pravi, čeprav meni, da je dokaj majhna verjetnost, da bi si v občini iz stečajne mase lahko pokrili strošek v celoti. Druga, na katero bodo po opravljenem delu naslovili pobudo za delitev stroškov za sanacijo območja, pa je Cinkarna Celje. Leta 2002 se je ta ob podpisu primopredajnega zapisnika za zemljišča, ki jih je že leta 1995 brezplačno prenesla v last mestne občine, zavezala, da so vsa neonesnažena. V primeru, da bi ne bilo tako in bi se kasneje pojavila nova dejstva, pa bo sodelovala pri reševanju težav. V podjetju so prepričani, da so v celoti izpolnili zahteve iz odločbe okoljskega inšpektorja, za to, da so odstranili vse, kar jim je naložil, pa imajo shranjena tudi vsa dokazila. 14 KULTURA Kot so se v knežjem mestu zabavali nekoč Po Celju v družbi turističnega vodnika Uroša Mijoška in članov Celjskega godalnega orkestra V soboto zvečer je bil prvi od štirih Celjskih sprehodov, s katerimi želi Zavod Celeia Celje obiskovalcem predstaviti bogato zgodovino in glasbeni utrip mesta skozi stoletja. Prvi potep med pomembnimi točkami kulturne dediščine, ki so ga popestrili glasbeniki, je bil posvečen celjskim zabavam na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Obiskovalce je po mestu vodil Uroš Mijošek, eden najboljši celjskih vodnikov, za glasbeni del dogajanja pa so poskrbeli člani Celjskega godalnega orkestra. Zaigrali so glasbo, kot so jo poslušali okoli leta 1900. V Narodnem domu so obiskovalci v duhu takratnih razmer poslušali skladbe slovenskih skladateljev, v Celjskem domu oziroma takratni nemški hiši pa so prisluhnili glasbi z nemškega območja. Mijošek je med sprehodom po starem mestnem jedru predstavil nekoč najpomembnejše celjske gostilne in hotele ter kako so domačini pred dobrim stoletjem preživljali prosti čas. Čas slovensko-nemških trenj Življenje na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo v Celju po besedah Mijoška zelo napeto in hkrati tudi zelo prijetno. Prebivalci knežjega mesta so do 70. let 19. stoletja bivali v sožitju. V kasnejših obdobjih sta nemška večina in slovenska manjšina kulturno življenje vsaka na svoji strani oblikovali vedno bolj O življenju Barbare Celjske tokrat pričajo listine V celjskem zgodovinskem arhivu je na ogled 16 listin iz petih arhivov z Madžarske, s Hrvaške in iz Slovenije Zgodovinski arhiv Celje vedno znova dokazuje, da arhivi niso zaprte ustanove, katerih osnovni namen je zgolj zbiranje in hranjenje gradiv, temveč da postajo tudi vedno bolj pomembni pri njihovi obdelavi in predstavljanju širši javnosti. V razstaviščnih prostorih arhiva je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje nedavno odprl razstavo z naslovom ABC - Arhivska Barbara Celjska, posvečeno 600-letnici kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico. Potujoča razstava, katere avtor je dr. Aleksander Žižek iz Zgodovinskega arhiva Celje, prikazuje 16 reprodukcijskih listin, ki jih je v letih od 1406 do 1435 kot ogrska in češka kraljica izstavila Barbara Celjska. Razstavljeni dokumenti po besedah Žižka Barbaro Celjsko predstavljajo kot soprogo in sovladarico cesarja Sigismunda Luksemburške-ga, predvsem pa kot vrhovno fevdalko, ki nastopa kot razso-dnica v zemljiških sporih fevdalcev in zaščitnica pravnega reda. Najpomembnejša listina, ki si jo je mogoče ogledati v celjskem arhivu, je iz leta 1408, s katero je Barbara Celjska s soprogom Sigismundom Luksemburškim ustanovila Zmajev viteški red. Povezoval je borce proti krivovercem, vanj pa ji je uspelo pritegniti 22 najuglednejših fevdalcev v cesarstvu, med njimi tudi Hermana in Friderika Celjskega. Odprtje razstave je popestrilo gostovanje originalne listine, ki jo je kraljica Barbara namenila svojemu bratu Frideriku II. Celjskemu, sicer shranjene v slovenskem državnem arhivu. V celjskem arhivu le dve Razstavljene listine hranijo Madžarski državni arhiv Budimpešta, Arhiv Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Hrvaški državni arhiv Zagreb, Državni arhiv v Va-raždinu in Arhiv Republike Slovenije. Zgodovinski arhiv Celje v svojih depojih hrani zgolj dve manj pomembni listini, povezani s Celjskimi grofi. V Sloveniji namreč vse najpomembnejše listine Celjskih hrani Arhiv Republike Slovenije, kjer je mogoče najti več kot 600 njihovih listin iz obdobja med letoma 1262 in 1456. Avstrijci so jih Slovencem v več fazah vrnili najprej leta 1923 in nato še leta 1958. Del gradiva, povezanega z našo regijo, je državni arhiv izročil celjskemu, pomemb- nejše listine Celjskih grofov pa je zadržal pod svojim okriljem. Strokovnjaki s področja prava, zgodovinopisja in arhivistike so namreč prepričani, da Celjski in njihovo gradivo presegajo regionalni pomen in da v pogajanjih za restitu-cijo arhivskega gradiva ni bilo govora o tem, da bi se te listine izročile regionalnemu arhivu. je z veseljem udeležil, saj je s tem poudaril svojo nacionalno opredeljenost. Najboljše zabave so bile v zgradbah, ki jih danes ni več oziroma so jih nadomestile nove. Pomembnejša središča družabnega življenja so bili hotel Slon, hotel Pri zlatem levu ter hotel in gostilna Pri zamorcu, ki se je še danes spomnimo. Od ljubezenskih zgodb do grajske glasbe Do poletja bodo Celjski sprehodi, ki jih je Zavod Celeia Celje oblikoval kot popestritev ustaljene abonmajske ponudbe, postregli še s tremi tematskimi vodenji. »Z njimi smo želeli povezati osnovni poslanstvi našega zavoda -kulturo in turizem. Vodene obiske knežjega mesta smo združili s predstavitvijo glasbenega življenja v določenem zgodovinskem obdobju,« osnovno zamisel pojasnjuje vodja glasbenega programa v zavodu Celeia Nenad Fir-št. Na naslednjem potepu, ki bo februarja, bodo obiskovalci spoznavali ljubezenske zgodbe celjskih gospodičen. Aprilski sprehod bo posvečen zgodovini celjskega mladinskega pevskega festivala in majski srednjeveškim grajskim plesom in zabavam. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Prvi Celjski sprehod je vodil Uroš Mijošek. Obiskovalcem je predstavil, kako so se Celjani zabavali na prehodu iz 19. v 20. stoletje. ločeno. Bili so strogo ločeni klubi, društva in gostilne. Deljenje kulturnega življenja na eni strani na nemškega in na drugi na slovenskega je pripomoglo, kot pravi Mijošek, k dobremu obisku prireditev. Tudi če posamezniku katera ni bila najbolj pogodu, se je Herman Celjski, ki ga zadnja leta uspešno upodablja Lenart Horvatič, je avtorja razstave Aleksandra Žižka za zasluge pri ohranjanju spomina na Celjske grofe povzdignil v viteza. Žižek je med pripravljenem razstave ABC - Arhivska Barbara Celjska ugotovil, da ima najbogatejšo zbirko listin, povezano z Barbaro Celjsko, Madžarski državni arhiv Budimpešta, od koder izvira kar 11 listin, predstavljenih na razstavi. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA NA KRATKO Likovniki pravijo, da zima bo VRANSKO - Člani Likovne sekcije Kulturno-umetniške-ga društva Žalec so prejšnji petek v Schwentnerjevi hiši odprli razstavo Zima bo. V tej znani vranski zgradbi, v kateri je včasih živel prvi sodobni slovenski založnik Lavoslav Schwentner, so na ogled dela 19 članov žalske likovne sekcije. V kulturnem programu, ki je v petek pospremil odprtje razstave, je nastopil Klavirski trio Rupnik. O likovnih delih, na katerih prevladujejo motivi krajine, so spregovorili Tatjana Hren, Magda Šalamon in akademski slikar Uroš Potočnik. Razstava bo na ogled do 10. januarja. ŠO Odmevali ljudski napevi POLZELA - Kulturno društvo Andraž je v sodelovanju z Vaškimi godci v nedeljo popoldne v andraškem kulturnem domu že 16. leto zapored pripravilo glasbeno-etnološko prireditev z naslovom Urica ljudskih melodij in napevov. Na njej je pred polno dvorano nastopilo 16 glasbenih skupin iz vse Slovenije. Manjkali niso niti člani domače glasbene zasedbe Vaški godci, ki so pobudniki srečanja že vse od njegovih začetkov leta 1998. Nastopajoči so se predstavili z domačimi napevi z vseh koncev države in zaigrali na različna glasbila, med katerimi niso manjkala niti ljudska. Obiskovalce so še posebej navdušili mladi glasbeni talenti, ki se posvečajo narodni glasbi. ŠO Predstavili praznični zbornik LJUBNO - Člani kulturnega društva Slap so v Fašunovi hiši na Ljubnem pripravili slovesnost, na kateri so predstavili najnovejši zbornik s številčno oznako 14 in 15. Predsednik društva Stanko Gašparič je v nagovoru povedal, da so se kapljice, zlite v predstavljen literarni slap, zbirale kar dve leti, zato je tokratna številka obsežnejša, dvojna. V zbirki se s svojimi literarnimi deli predstavljajo člani društva Zgornje Savinjske doline in tudi številnih drugih krajev po Sloveniji. Podpredsednica društva Anka Rakun se je v imenu članov društva z manjšimi darili zahvalila predsedniku Gašpariču in tajnici Albini Rajter za njuno delo pri izdaji zbornika in tudi za siceršnje delo v društvu. V kulturnem programu na prireditvi sta sodelovala citrar Tone Mlačnik iz Luč, ki je s sestro Pavlo tudi zapel, in kvartet Grmada iz Celja. HŽ Retrospektiva Gala REČICA OB SAVINJI - Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je v ponedeljek, 15. decembra, v avli rečiške osnovne šole pripravilo razstavo Retrospektiva Gala, s katero je počastilo 15 let svojega delovanja. Svoja dela so razstavili Blanka Božič, Erna Čopar, Saša Dolšak, Branka Ermenc, Fanika Kešpret, Mojca Korošec, Darinka Marolt, Magda Posedel, Anka Rakun, Irena Remic, Branko Rupnik, Marjeta Šepec in Boris Tkalčič. Razstavo je odprl župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, razstavljena dela je obiskovalcem predstavil akademski slikar Stojan Knežević, v kulturnem programu pa je sodelovala vokalna skupina Rečiški pobi. HŽ KR ONIKA 15 NA KRATKO Na bencinski servis po denar ali cigarete S pištolo, z nožem ali s kamni Pretekli teden se je v Se-lah pri Velenju zgodil oborožen rop bencinske črpalke. Roparja sta iz blagajne odnesla denar. Kriminalisti ju do danes še niso izsledili. To je letos že tretji rop bencinskih servisov na območju Policijske uprave Celje. Še več je bilo vlomov. Storilci, kadar je njihova tarča bencinski servis, odnašajo predvsem denar in cigarete. Pri ropih so praviloma vedno oboroženi, medtem ko pri vlomih največkrat razbijajo stekla ali vhodna vrata. V primeru ropa v Velenju sta bila na delu dva storilca. Medtem ko je prvi opazoval okolico pri vhodnih vratih in pazil, da ju kdo ne opazi, je drugi ropar prodajalki zagrozil s pištolo in iz predalov pobral denar. Po ropu sta pobegnila peš proti parkirnemu prostoru trgovine Hofer. Eden od storilcev je bil visok približno 185 centimetrov. Nosil je belo jopico s kapuco s kvadratastim črnim emblemom na zatilju in črn spodnji del trenerke. Obut je bil v nizke bele športne copate. Na glavi je imel kapuco, pod njo pa podkapo z izrezom za oči. Govoril je slovensko, a s tipičnim velenjskim naglasom. Drugi storilec je visok približno 180 centimetrov, oblečen je bil v temnejše hlače in temnejšo jopico s kapuco, na obrazu je imel podkapo z izrezom za oči. Manjši izplen Tovrstna kazniva dejanja sicer z vidika pogostosti (še) niso problematična na našem območju, a kljub temu je mogoče opaziti, da jih je bilo v zadnjem letu nekoliko več kot v preteklem obdobju. Zakaj se storilci odločijo, da bodo okradli ali oropali bencinskih servis, je neznanka tudi za kriminaliste, ki takšna početja preiskujejo. Se pa ta kazniva dejanja od ropov bančnih ustanov ali pošt, ki se redno vrstijo na Celjskem, ločijo po tem, da je v bencinskih servisih izplen vedno manjši. Tudi zato, ker večina ljudi večje zneske na servisih plačuje z bančnimi karticami in gotovine nikoli ni veliko v blagajnah. Storilcem na sledi? Trije letošnji ropi bencinskih črpalk so sicer še nepre-iskani, vendar naj bi bili policisti storilcem že na sledi. V vseh treh primerih so roparji pri grožnjah zaposlenim upo- rab) ili strelno orožje. Čeprav so v preteklih letih, kadar je prišlo do ropa na bencinskih črpalkah, roparji mahali tudi z nožem. Kot so nam povedvli na celjski policijski uprovi, praviloma ne gre zo otorilce, ki bi delovali v organizirani kriminalni združbi, kojvečkrai ropi izpeljsta dva družabnika, ki si izplen nato delita. Da gre? pa manj izkušene storilce,kaže tudi to, da praviloma - to policists ugotovijo, ko jih izsledijo - izvir-jo iz kraja, kjer je oropani bencinski servis. Čeprav gre za storilce, ki mrrda niso tak-zelo vešči svojega početja krt banani roparji, preiskava ropr bencinske črpalke zato ni nič lažja. Tudi posnetki videonadzornih kamer,ki so zdaj že skoraj povso d name-včene, policistom ne pomage-jo veliko. Roparji so namreč vedno zamaskirani in ravno to otežuje dobro analizo posnetkov. SIMONA ŠOLINIČ Do takšnega razdejanja sicer med vlvmom ali ropom nride redkokdaj, saj je takrat pomemben čas. V najkrajšem času je treba pokrasti največ ... (slika je simbolična) Željni cigaret Sredi novembra se je zgodil vlom v bencinski servis na Bežigrajski cesti v Celju. Neznan storilec je večje betonsko korito za rože vrgelv steklena vrata, ki so se razbila in snela s tečajev. Iz prostorov je nato ukradel večjo količino cigaret Pri tatvini ga je -pazil varnostnik, Id ga je tudi prijel. Vendar je bil vlomilec nasilen, saj gajez ostrim predmetom udspilpo roki in ga tudi huje poškodoval. Še pred prihodom policistov je s kraja pobegnil. Isti dan so nato vlom prijavili tudi v trgovskem centsu na Celjsk cesti v Rogaški Slatini. Tat jeukradel več mobilnih telefonov. Policisti so nato v bližini objekta prijeli 33-letnega mo škega, pri katerem so tudi našli ukradene stvari. Kkt je kasnejd pokazala preiskava, je bil 33-letnik pred tem v Celju, kjer je vlomil v bencinski rervis in netr napadeltudi varnostnika. Moškega so ovadili zaradi vlomov in napaca, zaradi česar mu grozi zaporna Icrzen. Pred časom je vlomilec okradel tudi bencinrki servis v Šempetru v Savinjski dolini. V večernih urah je v prostore vstopil teko, da je z večjim kamnnm sazbil steklena drsna vrata. Iz blagajne ni odnesel ničesar, asi je prisvojil nekaj zavojev cigrret. Kadar se zgodi vlom v bencinsko črpalko, storilci največkrat odnašajo ravno cigarete. Sanirajo plaz ZREČE - Občina se je lotila priprav na sanacijo plazu, ki se je sprožil v naselju Križevec. Plaz bi lahko v prihodnje ogrožal stanovanjske hiše in dostop do njih. Do sprožitve plazu je prišlo zaradi kombinacije urejanja zemljišča in močnega deževja v letošnjem letu. Občina je že pristopila k reševanju te problematike, pravi svetovalec za investicije in komunalne zadeve Andrej Furman. Zaposleni v občinski upravi so si s projektantko že ogledali plaz, izdelali so že dokumentacijo. Kmalu naj bi se dogovorili še o načinu financiranja sanacije plazu. Za tehnično dokumentacijo in geodetske posnetke so do zdaj namenili približno 3.500 evrov. Sanacija plazu bo po prvih ocenah stala od 40 do 45 tisoč evrov. Sredstva, ki jih potrebujejo za sanacijo plazu, naj bi zagotovili iz občinskega proračuna, nekaj pa naj bi prispevali tudi krajani, pravi Furman. JP Proti petardam z osveščanjem VELENJE - Da bi preprečili nevarnosti in posledice pri uporabi pirotehničnih izdelkov med novoletnimi prazniki, so v občini tudi letos pripravili številne preventivne akcije. V zvezi s tem se je sestal tudi sosvet za izboljšanje varnosti občanov v MOV, ki mu predseduje župan Bojan Kontič. S preventivnimi aktivnosti se je osredotočil predvsem na mlajšo generacijo, med katero je rabe pirotehničnih sredstev največ. Učenci in dijaki velenjskih osnovnih in srednjih šol si bodo tako pri rednih učnih urah, v obšolskih delavnicahin na razrednih urahogledali kratke filme? in fotografije o nevarnostih, ki jih prinaša uporaba pirotehničnih sredstev. V zadnjih letih so bile sicer na območju Policijske pastaje Velenj e štir-Vujše nesreče zaradi pirotehničnih izdelkov. RG Dobili so defibvvMator TABOR - Ena prvih pomembnejših naložb novega župana Antona Groblerja je nakup defibrilatorja. Napravo, eeamvnjeno oživljanju človeka v primeru zastoja srca, je občina Taborčanom predstavila prejšnji četrtek v sejni sobi v občinski zgrarftü. Ker se 80 odstctkop srčnih zastojev, kol; kažejo statistični. podatki, zgodi na javnih mestih, je defibrilator z ogrosa-no omarico namestüa na zunanji vzhodni strani občinske cgradbe in tako omogočila njegovo nemoteno uporabo 24 ur dnevno. Skupna cena aložbe znaša malo manj kot dva tisoč evrov, od tega je 500 evrov prispeval župan. ŠO Priznanji za pomoč SLOVENSKE KONJICE - Na tradicionalnem županovem kprej-mu ob dnevu invalidov in prootovoljstva je župan Miran Govinšek podelil dve priznanji, in sicer Marinki Hasknb ichel in Dorijanu Zabukovšku. Osrednji gost prireditve in dobitnik posebnega priznanjaje bil Durijan Zabukovšek, naj prostovoljec v občini Slovens^ Konjice 22013! in dobitnik, letošnjega srebrnegu grba Občine Slovenske Konjice. Zabukovšek v svojem prostem času pno rloventji pripravlja predavanji na različne teme reševanja in poma či, predvsem pat je dejapan pri projektu Temeljni noetopki oživljanja in uporaba AEDsdefibrilstvrja. Priznanje je prejela ludi Marinka Hasenbichsl, ki žet 40 let sodeluje pri pripravi srečanja starej ših občanov nad 70 let, ki ga organizira Rdeči križ Slovenske Konjice. JP a NFOmm Najbolj privlačni gotovina in zlatnina Tudi ta teden je bilo na Celjskem kar nekaj vlomov v stanovanjske hiše in stanovanja. V Koblah na območju Slovenskih Konjic je tako neznanec iz hiše odnesel gotovino in zlatnino. Podobno se je zgodilo v Preboldu, kjer je storilec razbil steklo na kopalniškem oknu in skozenj vstopil v objekt. Ukradel je dva prenosna računalnika. Kaznivo dejanje so prijavili tudi lastniki stanovanja bloka v Goriški ulici v Celju. Pogrešajo namreč teleskop, starejši prenosni računalnik, moško uro in zlat prstan. Za tatove je še vedno zanimivo tudi, kaj vse imajo lastniki hiš v vozilih, parkiranih doma. Tako so nepridipravi vlomili tudi v avtomobil, parkiran pred hišo v Drobničevi ulici v Celju. Zatem ko je vlomilec razbil steklo na sprednjih vratih, je iz avta ukradel navigacijsko napravo. Konec preteklega tedna je občan opazil neznanca, ki je vlamljal v vozilo v Pohorski ulici v Celju. Policista sta na podlagi njegovega klica pri vlomu zalotila in prijela 28-letnega moškega iz Škocjana. Umrl v silovitem trčenju Pretekli tedense jenaregionalni cesti izven Varpo-lja zgodila tragična prometna nesreča. Umrl je voznik osebnega zozila. To je letošnja že petnajsta smrtna žrtev na cestah našega območja. Nesreča sk jr zgodila v so0oto ob 17. 45. 65-letni voznik ooebnega avtomobila je vozil po regionalni cestil-smeri Mozirja proti Ljubnemu ob Savinji. Ko je pripeljal izven naselje Vaspolje, je iz neznanega razloga zpvil na navpeotni vozni pas, po katerom jk takrat pravilno prijoeljala 25-letna voznica. Vozili sta silovito trčil1. V trčenju je umrl 69-letni sopotnik so oozilu povtročite-lja. 65tletm povzročitelj se je v nesreči izredno hu°o poškodoval, drugi sopctiiik v njegoeem vozilu lažje. Lažje? jebila poškodovana tudi 25-letna voznica drugega vozila. Lani je v enakem obdobju k prejme tnih nesaečah umrl o 2 0 ljudi . IzsilM mu je prednost Do hude prometne nesreče je v petekprišks tudi na aesti izven Kostrivnice. Dve osebi sta MU poškodovani. 30-letni voznik osebnega avtomobüa j ei kosü po lokalni centi in smeri Voduc proti regionalni cesti, v težišču pa je izsilil prednost 23-letnemuvokniktt osnbnega vozila. 2 3-le-tiiik je pranilno j^maja1 po .rednostni cesti ie smeri Dobja proti Šentjurju. V trčenju se ju 34-letni voznik hudo telesno pnškodoval, drngi voznik pa lažje. ГТД panner pri gradnji hi ie S3 CINKARNA www.cinkarna-gradnja.si ла QDHRT novi tednik IU OrUn I Št. 51, 18. december 2014 Pred 75 leti v Turški mački ... Medobčinska nogometna zveza Celje praznovala visok jubilej Pred 75 leti, 10. decembra leta 1939, je bila v celjski gostilni Turška mačka ustanovljena celjskega nogometna podzveza. Tvorilo jo je osem klubov, SK Atletik, SK Branik, SK Celje, SK Hrastnik, SK Jugoslavija, SK Laško, SK Olimp in SK Štore. Na proslavi Medobčinske nogometne zveze Celje (MNZ) v Narodnem domu je bilo podeljenih veliko priznanj. Častni člani so postali Ivan Hribernik, Herman Arlič, Janko Križnik, Jože Rajh in Drago Kostanjšek. Trenutno 32 klubov Za izjemne zasluge so bili nagrajeni klubi Hrastnik, Kovinar Štore, Laško, Celje in Rudar Velenje ter Mestna občina Celje, Nogometna zveza Slovenije, Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Celje, Društvo nogometnih trenerjev Celje in Bojan Prašnikar. Zlate plakete so prejeli Jani Žilnik, Eni izmed najvidnejših predstavnikov klubov na celjskem območju, z leve Bojan Prašnikar, Ivan »Anza« Hribernik in Jani Žilnik. (Foto: DŠ) Franc Nežmah, Stane Zule, Vili Romih, Tone Kelenc, Zdravko Golob, Zdravko Martun, Marjan Vengust in Vjekoslav Špiler, pa tudi klubi Dravinja, Šmartno, Šoštanj, Krško in Brežice. MNZ Celje ima trenutno 32 klubov - v rednem tekmovanju je 28 klubov »velikega« nogometa, 27 moških in en ženski, en klub v ženskem futsalu (dvoranskem nogometu) in trije klubi v moškem futsalu. Od Štoklja do Močnika Prvi predsednik zveze je bil Rado Štokelj, med leti 1939-1941. Od osamosvojitve Slovenije so zvezo vodili: Janko Križnik (1991-1994), Boris Ropoša (1995-1997), Jože Rajh (1998-2007), Ciril Kolešnik (2007-2011), od leta 2011 pa Vlado Močnik: »Vesel sem in ponosen, da vodim medobčinsko zvezo. Zelo se trudimo, noč in dan živimo za zvezo. Vsakodnevno smo v navezi s klubi in menim, da delujemo na visoki ravni.« MNZ Celje ima pet častnih članov. »Odločitev ni bila lahka. Na razpis so se klubi slabo odzvali, toda komisija za priznanja je opravila svoje delo in njene predloge je izvršni odbor zveze potrdil brez pomislekov,« je pojasnil Močnik. Zelo množično Medobčinska nogometna zveza Celje ima 162 ekip v vseh tekmovanjih, od tega Laščani dvakrat zasenčili Slatinčane Košarkarji laškega Zlato-roga in polzelskih Hopsov so v 10. krogu prve slovenske lige vpisali lepi in pomembni zmagi. Laščani so pred domačimi gledalci v lokalnem derbiju z visokih 75:65 ugnali Slatinča-ne, Hopsi pa so na Polzeli s 85:76 premagali domžalski Helios. Šoštanjska Elektra je bila z 68:82 poražena v Portorožu. V torek so bile prve tekme petega kroga slovenskega pokala. Rogaška je drugič zapored potovala v Laško in zaostala za 15 točk (83:68) ter ostala z zelo majhnimi možnostmi za nastop na zaključnem turnirju. Odpovedal prvi strelec lige Laščani so v prvenstvenem obračunu v dvorani Tri lilije v zadnji četrtini povsem nadigrali Rogaško in se tako z izkupičkom sedmih zmag in dveh porazov zavihteli na drugo mesto lestvice, za Tajfunom, ki je bil v tem krogu prost. Za Laščane je bila to tretja zaporedna zmaga, Rogaška pa je izgubila prvič po petih zmagah oziroma po 25. oktobru. Dve četrtini je igrala slabo, v drugi in zadnji je dosegla vsega po sedem točk, potem ko ji ni mogel pomagati niti prvi strelec lige Sandi Čebular, ki je ob izjemno slabem metu iz igre 1:16 dosegel sedem točk. Za Zlatorog je Miha Lapornik vpisal 22 točk. Mladi in perspektivni Trboveljčan Nejc Barič jih je dodal pet. Zadovoljni s formo »Igrali smo zelo dobro. Mislim, da celo najbolje, odkar sem trener v Laškem. Verjetno je k zmagi pripomoglo tudi to, da je bila naša ekipa po mesecu dni končno kompletna. Vesel sem, da so se na parketu izkazali tudi naši mlajši igralci. Nejc Barič je izkoristil ponujeno priložnost, v pravega centra pa se razvija tudi Frano Ma-rasović,« je dejal trener gostiteljev Predrag Milović in zatem pripomnil: »Zdaj nekateri tuji časopisi ne bodo pisali neumnosti. Tudi ko igramo dobro, beseda teče o naši slabi igri. Resnično prihajamo v pravo formo. Vse boljši smo.« Precej slabše volje je bil na drugi strani trener Rogaške Damjan Novakovič: »Del tekme smo igrali dobro, del slabo. Pri naši ekipi na parketu niti nisem toliko pogrešal borbenosti, kot pa košarkarsko inteligentnost, ki je v zadnji četrtini popolnoma izginila. Domačini so zasluženo zmagali.« Zlatorog bo v soboto gostoval v Domžalah, Rogaška bo pričakala Portorož. Brez udarnih do zmage Polzelski košarkarji so zabeležili tretjo letošnjo zmago, ko so v domači dvorani zasluženo premagali domžalski Helios. Hopsi so nastopili brez Sama Udriha, ki si je vzel odmor, saj je dejal, da je utrujen, govorice pa pravijo, da je nezadovoljen s trenerjem Vladimirjem Riz-manom. Manjkal je tudi Goran Jagodnik, ki je bil zaradi dogodkov po koncu prejšnje tekme v Mariboru kaznovan z dvema tekmama prepovedi igranja. Pri domačih sta zato v ospredje stopila Jan Rizman in Simo Atanack-ović, ki sta v prvem polčasu praktično sama vodila zasedbo Hopsov. Do rezultata 39:29 v 16. minuti sta skupaj dosegla že 27 točk. V nadaljevanju sta dobila še pomočnike, zato gostitelji niso imeli pretirano težkega dela. Atanacković je zbral 22 točk, prvič pa se je polzelskemu občinstvu predstavil znanec s slovenskih košarkarskih Pred tremi leti je Vladu Močniku (desno) čestital prejšnji predsednik MNZ Celje Ciril Kolešnik. (Foto: arhiv NT) 31 moštev tekmuje v velikem nogometu pod okriljem NZS in 14 moštev v tekmovanju v futsalu, prav tako pod okriljem NZS. Trenutno je v MNZ Celje 4068 registriranih igralcev velikega nogometa, 255 igralcev futsala in 108 registriranih igralk, torej skupno 4431 registriranih igralcev in igralk pod okriljem celjske zveze. Slednja se lahko pohvali z velikim številom mlajših selekcij: v tekmovanju U9 je 29 ekip, pri U11 28 ekip, pri U13 30 in pri U15 18 ekip. V letošnji sezoni je v članski ligi MNZ Celje deset moštev. Le poraz posladka zmago Proslave se je udeležil tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin. Celjski župan Bojan Šrot je v pozdravnem govoru čestital vsem navzočim in se jim obenem zahvalil za predanost, med drugim pa dejal: »Tudi Turške mačke ni več, celjska zveza pa je še vedno mladenič v najlepših letih. Zveza šteje 32 klubov, nekaj jih je tudi iz Celja. Za člana 1. slovenske lige sem zelo vesel zaradi odličnih predstav v dosedanjem delu državnega prvenstva. Je eden izmed treh klubov, ki so vsako leto po osamosvojitvi nastopali v prvoligaški konkurenci. Vsi vemo, da sta tako življenje kot šport sestavljena iz zmag in porazov. Če ne okusimo grenkobe poraza, potem nikoli ne spoznamo, kako sladka je zmaga.« DEAN ŠUSTER Miha Lapornik (z žogo) je v štirih dneh Rogaški nasul 22 in 20 točk, Samo Udrih (z brado) pa na zadnjih dveh tekmah ni sodeloval s Hopsi, ki so sprva premagali Helios, nato pa nesrečno izgubili s Krko na gostovanju. Prvaki Grmova, Bučarjeva in Logar Na državnem prvenstvu v umetnostnem drsanju na Bledu je sodelovalo 99 tekmovalcev in tekmovalk iz šestih slovenskih klubov. Celjske drsalke in drsalec so se ponovno izkazali, saj so se okitili s tremi zlatimi ter s po dvema srebrnima in bronastima medaljama. Osvojili so plaketo za najuspešnejši klub na prvenstvu. Med članicami je Daša Grm osvojila naslov državne prvakinje, Pina Umek je stala ob njej na drugi stopnički. Dve stopnički na zmagovalnem odru sta bili rezervirani za Celjanke tudi med mladinkami, saj je bila Nina Polšak druga in Patricija Juren tretja. Zmag sta se veselila tudi Luka Logar v kategoriji dečki B in Hana Bučar v kategoriji deklice C. Med deklicami D je bila Taja Dovgan tretja. Ana Čmer in Ajda Hrušovar sta na četrtih mestih ostali tik pod zmagovalnim odrom. DŠ igrišč, Robert Abramovič, ki je dosegel 10 točk. Trener Hopsov Vladimir Rizman je dejal: »Čestitke fantom za fanatično obrambo in dobro igro v napadu. Držali smo se dogovorov. Uspelo nam je vse z izjemo skoka, za katerega smo vedeli, da bo eden ključnih elementov do morebitnega uspeha. Rad bi se zahvalil publiki za izkazano zaupanje. Znova je napolnila dvorano in bila naš šesti igralec.« Hopsi so v vnaprej odigrani tekmi 11. kroga v Novem mestu izgubili s Krko s točko razlike, potem ko so koš prejeli v zadnji sekundi. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Celjske dobitnice medalj v mladinski in članski konkurenci. Z leve Daša Grm, Pina Umek, Patricija Juren in Nina Polšak s trenerko Aljo Pahor in predsednikom kluba Ivanom Pfeiferjem. ŠPORT 17 Braslovški »otroški vrtec« izpolnjuje načrt V savinjskem derbiju Šempetranke osvojile en niz Odbojkarice Braslovč so si letos nadele belo modro športno opremo. Odbojkarice Braslovč so v 13. krogu 1. državne lige doma premagale igralke šempetrske Alianse s 3:1 (20, 23, -21, 16) in si zagotovile tretje mesto krog pred koncem rednega dela in obenem nastop v modri skupini, kjer se bodo štirim ekipam, Luki Koper, Go Volleyu, Braslovčam in Vitalu, pridružili Nova KBM Branik in Calcit Volleyball. V prvem delu sezone je Ali-ansa v svoji dvorani s 3:1 premagala Braslovče, kar je bilo vsaj majhno presenečenje. Delna zabava Ogromno zaslug, da so v savinjskem derbiju (četrtem v dveh sezonah) tri točke ostale doma, ima korekto-rica (beri: napadalka) Nika Markovič, ki je prispevala kar 34 točk. V drugem nizu, ki je bil pravzaprav odločilen za samozavest domačink in končni razplet, je organizatorica igre Braslovč Zala Zbičajnik pri 23:22 ukanila gostje z nepredvidljivo potezo in dosegla izjemno pomembno točko: »Na lokalni derbi se nismo pripravljale toliko fizično in taktično kot predvsem psihično. Napete smo, ko igramo pred svojim občinstvom. Želimo pač prikazati vse, kar znamo. Ko smo po 2:0 dosegle svoj etapni cilj in osvojile točko, ki nam je Panorama ROKOMET 1. SL, 14. krog: Gorenje -Slovenj Gradec 38:15 (20:9); Kleč 7, Šoštarič 5, Golčar 4; Doberšek 3, Loka - Celje Pivovarna Laško 28:36 (15:19); Lapajne 11; Slišković 7, Zara-bec 6, Žvižej 5. Vrstni red: Celje 28, Gorenje 26, Maribor 24, Trimo 20, Ribnica 18, Slovenj Gradec 14, Ormož 13, Loka, Krka 12, Sviš 8, Izola 5, Sevnica, Krško 5. 1. SL (ž), 9. krog: Velenje - Celje Celjske mesnine 16:28 (6:7), Ljubljana - Zelene doline Žalec 22:31 (14:12). Vrstni red: Krim Mercator 18, Zagorje 16, Piran 15, Žalec 13, Krka 11, Ajdovščina 10, Celje 9, Koper 6, Branik, Ljubljana 4, Naklo, Velenje 2. MALI NOGOMET 1. SL, 9. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Maribor 7:5 (2:1); Mordej (1, 29), Simeunovič (14), Kroflič (29), Marot (34, 35), Kugler (37). Vrstni red: Dobovec 24, Litija 19, Oplast, Puntar 17, Extrem 16, Maribor 13, Sevnica 12, Velike Lašče 5, Bronx 4, Benedikt 3. KOŠARKA 1. SL, 10. krog: Hopsi - Helios 85:76; Atanacković 22, Rizman 19, Godler 16; Up- tudi teoretično zagotovila modro skupino, smo si rekle, da se bomo zabavale na igrišču. No, zabave ni bilo, ker nam ni šlo nič od rok, zato pa smo se popolnoma sprostile v četrtem nizu.« Ta se je zaključil s 25:16. Hrabro naprej Marjan Kumer je predsednik Ženskega odbojkarskega kluba Braslovče. Tretje mesto v rednem delu državne lige je dober dosežek: »V sezono smo štartali slabše od pričakovanj, po drugi strani pa povsem razumljivo, kajti pet deklet se je ekipi priključilo pozneje. Zaključni turnir pokalnega tekmovanja bomo najbrž organizirali skupaj s Šempetrom, kajti njihovi fantje so prav tako uvrščeni na final - four. Poleg naših članic navdušujejo tudi mladinke, kadetinje in pionirke.« Kumer je imel srečno roko, ko se je odločil za trenerja Zorana Jerončiča. Ta je znova hvalil dekleta in strokovni štab: »Tokrat naše igralke niso prikazale vsega, kar znajo, temveč le toliko, kot so potrebovale. Bistveno je, da navkljub mladosti niso podlegle pritisku in so bile odlične v prelomnih shaw 19, Zlatorog - Rogaška 75:56; Lapornik 22, Zagorac 14, Marasović 9: Koštomaj 15, Dimec 13, Mijović 10, Portorož - Elektra 82:68; Modric 21; Malus, Bajramlić 17, Brčina 11. 11. krog: Krka - Hopsi 68:67; Joksimovič 16; Zolotić 13, Mikulić 12, Riz-man 11. Vrstni red: Tajfun 18, Zlatorog, Krka 16, Rogaška, Grosbasket 15, Helios, Šenčur, Maribor, Hopsi 13, Portorož 12, Elektra 9. 2. SL, 8. krog: ECE Celje -LTH Castings 63:90; Gobec 15, Krasniči 14, Kobale 11; Mesiček 34, Parklji - Terme Olimia 63:67; Kobal 17; Remus 18, Žvan 13, Spešič 9. Vrstni red: Lastovka 15, Terme Olimia, LTH Castings, Parklji 14, Črnomelj, Triglav 13, Slovan 12, Litija, Plama Pur, Celje, Ajdovščina 10, Hrastnik 9. 1. SL (ž), 9. krog: Athlete -Domžale 111:29; Abramovič 26, Lešek 18, Prezelj 15; Ili-evski 12. Vrstni red: Athlete 18, Grosbasket 15, Triglav 14, Maribor 13, Konjice 12, Domžale 9. ODBOJKA 1. SL, 17. krog: Šoštanj Topolšica - ACH Volley 1:3. Vrstni red: ACH Volley 51, Calcit 38, Panvita 35, Salonit 34, Krka 22, Fužinar 18, Triglav 17, Šoštanj Topolšica 14, Maribor, GO Volley 13. 1. SL (ž), 13. krog: Braslovče - Aliansa 3:1. Vrstni red: trenutkih uvodnih nizov. Vse močnejše so, koristila jim je evropska izkušnja s Švicar-kami. Čeprav povprečna starost igralk ne dosega 17 let, se bomo hrabro lotili vseh favoritinj v modri skupini.« Obstati v 1. ligi V šempetrskem taboru niso bili potrti, trener Beno Božič se zaveda, da se bodo morali posvetiti boju za obstanek: »Strinjam se, da če bi se v finiših uvodnih nizov žoga zavrtela malo drugače, bi lahko mi izvlekli precej več. Na prvi tekmi smo imeli mi več sreče, na tokratni pa domačinke. Ne strinjam se, da smo konec oktobra presenetili na lokalnem derbi-ju. Tedaj je igrala Anastazija Žnidar, naša najboljša odbojkarica, ki se je kasneje poškodovala. Zelo jo pogrešamo. V ozadju imamo ogromno mladih igralk, ki bodo čez dve, tri leta zlahka nadomestile sedanjo zasedbo.« 25-letna Anja Kavčič je Gorenjka: »Točke smo izgubljale na >lahkih< žogah. To moramo popraviti in upam, da bomo ostale v prvi ligi.« DEAN ŠUSTER Foto: TONE TAVČAR Koper 37, GO Volley 27, Braslovče 25, Vital 21, Puconci 20, Formis 11, Aliansa 9, Slovenj Gradec 6. (MiK) Športni koledar Petek, 19. 12. MALI NOGOMET 1. SL, 10. krog, Rogaška Slatina: Dobovec - Puntar (21). Sobota, 20. 12. KOŠARKA 1. SL, 11. krog, Domžale: Helios Suns - Zlatorog, Šoštanj: Elektra - Šenčur, Rogaška - Portorož (19), Grosuplje: Grosbasket - Tajfun (20.30). 2. SL, 9. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Litija (17). 1. SL (ž), 10. krog: Konjice - Athlete Celje (16.30). ROKOMET 1. SL, 15. krog: Celje Pivovarna Laško - Slovan (17), Maribor - Gorenje (18). 1. SL (ž), 10. krog: Celje Celjske mesnine - Zelene doline Žalec, Velenje - Koper (19). ODBOJKA 1. SL, 18. krog, Kranj: Triglav - Šoštanj Topolšica (19). 1. SL (ž), 14. krog, Nova Gorica: GO Volley - Braslovče (17), Šempeter: Aliansa - Slovenj Gradec (17.30). Marguč četrti Carezza: Na prvi tekmi deskarjev za svetovni pokal je Celjan Rok Marguč v paralelnem veleslalomu osvojil četrto mesto. V finale se je uvrstil skozi šivankino uho, s 15. časom kvalifikacij, nato izločil dva tekmeca, Avstrijca Prommeggerja in Američana Reiterja, v slovenskem polfi-nalu pa je bil od njega boljši Žan Košir. V boju za 3. mesto je bil Marguč slabši od 39-le-tnega Kanadčana Andersona. Drugi Celjan, Tim Mastnak in Velenjčanka Glorija Kotnik sta obtičala v kvalifikacijah. Danes bo slalom. Izenačevali Celje: V 18. krogu lige INL so celjski hokejisti gostili avstrijski Kapfenberg in izgubili šele po kazenskih strelih (5:6). Avstrijci so povedli s 3:0, a so izid izenačili Nejc Kastelic, Rok Manfreda in Primož Čuvan. Gostje so NA KRATKO znova povedli, četrti celjski gol je dosegel Aljaž Ogrizek. V podaljšku so Avstrijci še tretjič vodili, Niko Nemeček pa je izsilil kazenske strele. Preobrat s petimi goli Rogaška Slatina: Dobovec je ohranil visoko vodstvo na lestvici 1. slovenske futsal lige. Po velikem preobratu je ugnal Maribor s 7:5. Do-bovec je sicer povedel z 1:0 in 2:1 po golih Roka Mordeja in Mileta Simeunoviča, nakar so gostje po štirih zaporednih zadetkih v 28. minuti vodili s 5:2. Ekipa trenerja Aleša Poredskega je bila pred težavno nalogo, a jo je opravila z odliko. Zabila je pet zaporednih golov, dva Aleš Marot, po enega pa Mordej, Uroš Kroflič in Drago Kugler. Končno »Grga« Ljubljana: Izvršni odbor Košarkarske zveze Sloveni- Zlatko Markovič je Celjan, ki se je »priženil« v Braslovče. Njegova 17-le-tna hči Nika je najboljša igralka domačega kluba, za katerega je igral tudi 20-letni sin Borut, ki pa se je preselil k sosedskemu rivalu Šempetru. je je določil, da bo žensko reprezentanco vodil Damir Grgič (Athlete), ki bo hkrati tudi trener deklet do 18 let. Slednje čaka evropsko prvenstvo, ki bo od 30. julija do 9. avgusta v Celju, Slovenija pa bo na njem nastopila z zelo nadarjeno generacijo. Fante do 20 let bo vodil Damjan Novakovič (Rogaška), dekleta do 16 let pa Stojan Fink (Konjice). Pipan pred Mihevcem Ljubljana: Dvorana Stoži-ce bo 28. decembra gostila tekmo zvezd slovenske košarkarske lige. Med trenerji sta največ glasov dobila Celjan Aleš Pipan, trener Olimpije, in Šentjurčan Dejan Mihevc, trener Tajfuna. Med dvanajsterico košarkarjev z največ glasovi so tudi Domen Bratož in Đorđe Le-lić (Tajfun) in Sašo Zagorac (Zlatorog). (DŠ) SM i TRIMESEČNI PAKET HUJSANJA PRIČETEK PRVE SKUPINE 5. JANUARJA 2015 • trajna izguba odvečne telesne teže • sprememba prehranjevalnih navad • sprememba sestave telesa (manj maščob, več mišic) • zdrav način življenja CENA PAKETA 540 eur: (MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE) • delavnice o zdravi prehrani (kako obdržimo željeno težo) • vodena vadba z osebnim trenerjem • vadba po individualnem programu • osebni posveti s strokovnjakom za prehrano in osebnimi trenerji • meritve sestave telesa • neomejena karta za fitnes, funkcionalno dvorano in skupinske vadbe • 3000 celje ipavčeva 22 • 040 50 20 60 • www.top-fit.si SIP Šempeter bo v polfinalu moškega pokala 16. januarja igral s Salonitom iz Anhovega, dan kasneje pa se bodo Braslovčanke - prav tako v polfinalu - pomerile z mariborskim Branikom. TOP FIT I ^В center za zdravje in rekreacijo 18 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat JAKOB KRAMPL Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala zastavonošam, pevcem, dr. Vindišarju in Petri, Društvu upokojencev Rečica, Rudarsko-etnološkemu društvu Brezno-Hu-da Jama, stranki DeSUS, strelskemu društvu Dušan Poženel in Matjažu Piklu za govor. Žalujoči: žena Vera in ostalo sorodstvo шш tednik OBVESTILO BRALCEM NOVEGA TEDNIKA NOVI TEDNIK BO V ČASU BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRAZNIKOV IZŠEL: v sredo, 24. decembra 2014 (zadnji dan za oddajo zahval in malih oglasov bo ponedeljek, 22. decembra, do 16. ure) v sredo, 31. decembra 2014 (zadnji dan za oddajo zahval in malih oglasov bo ponedeljek, 29. decembra, do 16. ure) SPREMENJEN DELOVNI ČAS OGLASNEGA ODDELKA V ČASU BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRAZNIKOV: v sredo, 24. decembra, od 7.30 do 12. ure v sredo, 31. decembra, od 7.30 do 12. ure. MOTORNA VOZILA STROJI PRODAM PRODAM ODLIČNO ohranjeno osebno vozilo Suzuki ignis, letnik 2002, pogon na vsa 4 kolesa, prevoženih 67.000 km, prodam. Telefon 041 643-580, Jože. 3529 DAEWOO nexia, registriran do 2. 4. 2015, prodam. Telefon 031 709-751. 3542 FORD C max 1.8, 2009, 137.000 km, prodam za 7.100 EUR. Telefon 051 318-217. 3593 REZKALNI stroj, manjši, malo rabljen, delovna dolžina 400 mm, s priborom, prodam. Telefon 031 561-147. 3522 ШШШ jasnovidnost BI0TERAPUE GSM 0414Ф4 935 KUPIM NEREGISTRIRAN kangoo, letnik 1999, 2000 ali 2001, kupim. Telefon 031 631-344. 3590 ШЕЕШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univer-zal, Štore, Tomo Vinkovič, Fiat, letnik traktorja ni pomemben, in motokulti-vator, kupim. Telefon 041 678-130. p Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil ljubi mož, oče, dedi, brat, stric in svak VINKO ULAGA iz Trnovega 3a nad Laškim (31. 7. 1944 - 5. 12. 2014) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam v najtežjih trenutkih nudili kakršno koli oporo in pomoč. Posebej hvala zdravstvenemu osebju gastro-enterološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in ZD Rimske Toplice, Komunali Laško, rudarjem, pevcem iz Sedraža, gospodu župniku Do-manjku za opravljen obred, govornici gospe Magdi Diacci ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi TRAKTOR s priključki ali brez, lahko Ursus, Imt, Deutz, Zetor, Štore, Univerzal ali Tomo Vinkovič, kupim. Telefon 031 851-485. p PRODAM NA čudoviti razgledni točki je naprodaj 28 let stara 4-etažna hiša (bivši gostinski lokal) za skoraj polovično ceno. Telefon 041 290-834. 3412 V ŠENTVIDU pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino prodam. Telefon 041 560-539. 3534 KMETIJO, 5 ha zemlje, v enem kosu, na sončni legi, gospodarsko poslopje in opremljeno hišo, takoj vseljivo, v Šentvidu pri Grobelnem, prodam. Telefon 041 283-778, (03) 5740-546. 3562 PRODAM ODDAM cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja TRAKTOR Deutz adriatic, 45 KM, z varnostno streho, dobro ohranjen, prvi lastnik, 3.500 delovnih ur, prodam za 3.500 EUR. Telefon 031 567-385. 3576 TRAKTOR Tomo Vinkovič, letnik 1980, prodam za 2.500 EUR. Za več informacij pokličite 031 832-361. 3589 LOKAL kava bar v Celju, Razlagova ulica, oddam. Telefon 041 976-162. p V SREDIŠČU Šmarja pri Jelšah, Aškerčev trg 24, oddamo v najem poslovni prostor v velikosti 29 m2. Telefon 051 425-471. 3510 STANOVANJE PRODAM PRODAM LUCIJA. Garsonjero, 22,7 m2, obnovljeno in novo opremljeno, letnik 2009, prodam za 62.000 EUR. Telefon 041 771-412. 3399 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka EDVARDA DOBERŠKA (1930 - 2014) se za nesebično pomoč zahvaljujemo njegovemu zdravniku Marku Dreščku in dežurnim zdravnikom. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, duhovniku za izbrane besede ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena, sin in vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Zahvala Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre in tete JULIJANE ŽVEPLAN iz Spodnje Rečice 119 pri Laškem (20. 2. 1925 - 4. 12. 2014) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi nadžupniku gospodu Metličarju za opravljen obred, Komunali Laško, gospe Lidiji za govor, pevcem in gospodu za odigrano žalostinko. Žalujoči vsi njeni ODDAM ENOSOBNO stanovanje v Šentjurju oddam. Telefon 031 655-373. 3557 OPREMLJENO stanovanje za eno do dve osebi oddam. Telefon 041 650-737. 3577 OPREMLJENO stanovanju v pritličju, do 4 osebe, oddam. Telefon 041 650-737. 3577 PRODAM SKRINJO, 230 l, staro štiri leta, prodamo. Telefon 031 881-823. 3487 PRALNI stroj, pomivalni stroj, sušilni stroj, kombiniran hladilnik, kotno sedežno in ostalo prodam. Telefon 070 332210. 3569 CISTERNO, železno, 3.000 l, za olje, prodam za 200 EUR. Telefon 041 664733. 3583 AKUSTIKA DIATONIČNO harmoniko Alpen prodam. Telefon 068 157-054. 3535 OZVOČENJE Solton Germany, centralno, za glasbeno skupino, 8-kanalno, 200 V, kompletno z zvočniki, stojali in kabli, lepo ohranjeno, zelo ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 3571 OBNOVLJENO diatonično harmoniko Lu-bas, G, C, E, B, prodam. Telefon 041 664-733. 3583 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 300 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 3125 PRAŠIČE od 30 do 250 kg ter izločene svinje, domača hrana in dostava, zakol možen pri prodajalcu, prodamo. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČA, dva, 150 in 240 kg, prodamo. Dobravc, Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 3485 PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, krško--poljska pasma, prodam. Telefon 041 815-375. Š 276 KOKOŠI nesnice - jarkice. rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. p BIKCA, starega 14 dni in teličko, ls, staro 18 dni, prodam. Prodam tudi teličko, ls, težko 150 kg. Telefon 031 840-282. 3502 TRI teličke, težke od 200 do 240 kg, prodam. Telefon 041 922-486- 3512 PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 040 366-605. 3513 BIKCA, starega 3 tedne, rh/ls, prodam. Telefon 031 703-799. 3526 PRAŠIČA, težkega 190 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031 509-828. 3528 SVINJO za zakol, težko približno 280 kg, hranjeno z domačo hrano, okolica Podčetrtka, prodamo. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175. Š 271 DVA bikca, stara 4 mesece, mesne pasme limuzin, prodam. Telefon 041 285277. 3537 KOBILO, staro 6 let, brejo, sh, B rodovnik, prodam. Telefon (03) 5733-240. 3538 BIKCA, sim, rh, težkega 160 do 170 kg, prodam. Telefon 031 561-155. 3565 PRAŠIČE, 130 do 150 kg, možen zakol, prodam. Telefon 041 880-798, 040 412-480. 3560 TELICO sivko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 5793-092. 3550 BIKCA, starega 3 mesece, prodam. Telefon zvečer, 5794-155. 3555 BIKA, težkega 430 kg, prodam ali menjam za teličko. Telefon 041 222-762. 3570 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 876-978. p PRAŠIČA, mesni tip, krmljen izključno z domačo hrano, možen zakol pri nas, prodamo. Telefon (03) 5795-689, po 16. uri. 3578 TELICO simentalko, visoko brejo, prodam. Telefon (03) 5799-140. 3587 TRI prašiče od 120 do 160 kg, krmljene z domačo kuhano hrano, prodamo. Cena po dogovoru, lahko tudi kot polovice. Telefon 5823-185 ali 070 808-560. 3591 KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 6 47-223. Š 188 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 229 L 177 MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 Kako te čakam, o, kako te čakam, ko pride v hišo gost moj, črni mrak, poslušam ali čujem tvoj korak in vprašam: »Sam?« »Sam, sam,« mi tiho reče. O, da vedel bi, kako me peče in grize me beseda ta vso noč. (A. Gradnik) V SPOMIN V teh dneh mineva 25 let, kar si nas tiho in brez slovesa, za vedno zapustil, dragi MILAN VODOVNIK iz Prožinske vasi 18, Štore (31. 8. 1947 - 20. 12. 1989) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče. Vsi tvoji, ki te pogrešamo Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala je le bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage partnerice, hčerke, sestre in tete IVANKE DIVJAK-PEKOŠAK iz Spodnje Ponkvice (Šentvid) (6. 3. 1956 - 25. 11. 2014) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala pevcem Obrtniškega pevskega zbora Šmarje pri Jelšah in prijateljem old- timerjem iz Šentjurja pri Celju. Posebna zahvala vsem devetim patrom frančiškanom za lepo opravljen cerkveni obred. Tudi govorniku Jožetu Groblerju se zahvaljujemo za čustven govor ob grobu. Žalujoči: Martin in vsi njeni Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANJA KELNERJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala govorniku gospodu Janiju Sivki, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Jožica ter sinova Matjaž in Peter z družinama 3530 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN 23. decembra bo minilo leto dni, kar smo izgubili našo drago mamo, ženo in staro mamo BERNARDKO BLAZINŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. V naših srcih bo živela večno. Njena družina Hodil sem po sončnih tratah, vprašal ptičke, kje si ti? Pa so mi zažvrgolele in so rekle, da te ni, STANISLAV VIDIC (26. 10. 1941 - 4. 12. 2014) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, dedija in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vse tolažilne besede in pomoč. Hvala sodelavcem iz Podravke, Pizzerie Verona, Knaus in Domu starejših Laško. Posebej se zahvaljujemo Marjanu in Mariji Deželak za vso pomoč. Žalujoči vsi njegovi 3565 P P KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO v kockah prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-545 . 3387 SLANINO, domačo, za salame ali klobase, že narezano na kocke, prodam. Telefon 031 544-489. 3531 OREHOVA jedrca, akacijev in kostanjev med prodam. Telefon 031 637-267. 3549 SENO v kockah prodam. Telefon 031 709751. 3542 DOMAČI jagermeister, tinktura: ameriški slamnik, drobnocvetni vrbovec, za zmanjšanje prostate, prodam. Telefon 051 229-248. 3564 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o.. Slovenska 27, 1000 Ljubljana. VINO, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanj-ski okoliš, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. p SUHE gobe jurčke, borovničevo žganje in višnjev liker prodam. Telefon 041 210-119. 3575 30 kosov kock, narejenih iz otave, gorska krma, ugodno prodam. Telefon (03) 5461-275. 3579 SENO v kockah, 1. in 2. košnja, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 763-763. 3586 SENO v kockah, 1,80 EUR/kos, preko 100 kosov cena 1,60 EUR/kos, Laško, prodam. Telefon 051 228-922. l 175 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 2931 NEMŠKO 2.000 l cisterno za kurilno olje in nov oljni gorilec poceni prodam. Telefon 070 645-115. 3299 SVINJSKE polovice, domače mesne izdelke ali žive prašiče, za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana in garantirano poreklo, prodam. Telefon 041 648113, 051 648-113. 3070 JARKICE, rjave, črne, grahaste, beli leghorn, enoletne črne kokoši (po naročilu tudi očiščene) vse vrste perutninske krme in dnevno sveža jajca prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Večje količine dostavimo. Telefon (03) 700-1446. 3398 PAŠNO brejo telico, težko približno 700 kg, suhe gobe, domače krvavice in štiri gume za traktorsko prikolico, 16 col, prodam. Telefon 031 840-078.Š 277 KOBILO, staro 7 mesecev in suha bukova drva, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 581-677. 3486 LITOŽELEZNO peč za centralno ogrevanje, 30.000 kalorij in kletke za kokoši ne-snice, prodam ali menjam za drva. Telefon 070 225-481. 3509 BURSKEGA kozla, starega 9 mesecev, vajenega paše in električnega pastirja, prodam. Telefon 040 654-004. 3552 Gomilo ti cvetje krasi, lučka spomina gori, povsod si z nami, dragi Jože, ti. V SPOMIN 20. decembra 2014 mineva leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi -pokopan v Nazarjah JOŽE - PEPI SLAPNIK iz Štor Vsako slovo je vedno prehitro in težko, a najtežje je takrat, ko za vedno izgubimo ljubljeno osebo, ki nas je vse življenje ljubila in z nami srečo delila. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, z nami pa je ostala grenka bolečina in nate nepozaben spomin ... Žalujoči: žena Erna in hči Vesna z družino 3459 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedija VILJEMA KRAGOLNIKA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti: njegovemu dolgoletnemu osebnemu zdravniku dr. Pantošu, predstojnici in celotnemu osebju gastro oddelka Splošne bolnišnice Celje, gospodu škofu, gospodu opatu in duhovnikoma, ki so opravili mašni obred ter pevskemu zboru stolno opatijske župnije sveti Danijel v Celju, ki ga je na zadnji poti spremljal s pesmijo. Iskrena hvala! Družina Kragolnik 3581 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega življenjskega sopotnika, očeta, dedka, pradedka, brata in strica JANKA POLJANŠKA iz Celja (nazadnje je bival v Pristovi, Dobrna) (21. 8. 1928 - 8. 12. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku ter darovali cvetje in sveče. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja, za stisk roke v tolažbo in sočuten objem v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga v času njegove težke bolezni obiskovali, ga z lepo besedo bodrili in mu krajšali čas. Iskrena hvala doktorju Mušiću - ZD Dobrna, osebju urološkega oddelka bolnišnice Celje in osebju Doma svetega Jožefa za vso nego, skrb in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Hvala govorniku za ganljive besede slovesa, uniformirancem ZŠAM za časno stražo, pevcem za lepo odpete pesmi, trobentaču za odigrano žalo-stinko, praporščakom za izkazano čast in pogrebni službi za opravljen obred slovesa. Vsem še enkrat iz srca hvala. Žalujoči domači 3568 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE нwww'v|Ja's| 041 637 611 VSE ZA KOLINE INOX IZDELKI PO NAROČILU NOVO NOVO NOVO LASERSKI RAZREZ KOVIN MINI roleto PVC, krem barve, 140 * 140, zunanjo, nerabljeno, za 40 EUR in novo okno Korun, nebarvano, levo odpiranje, 74 * 55, prodam za 70 EUR. Telefon (03) 545-1122. 3546 RAZNA orodja za instalaterje, nov bojler Buderus, 200 l, stoječi, za 320 EUR in navojno rezilnico Ridgid, od 1/2 do 4'', komplet z vozičkom, prodam za 2.200 EUR. Telefon 041 630-390. 3582 SUHA, razžagana, na kratko cepana drva, akacija, bukev, 4 m, zelo ugodno prodam. Telefon (03) 5770-256, 040 196-962, Štore. 3592 KUPIM STARO sekiro cimermanko, staro razglednico, knjigo in star predmet kupim. Telefon 031 809-043. 3518 ŽELIM spoznati sebi sorodno dušo. Sem moški, star 49 let, pošten, delaven. Želim tudi takšno partnerico. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ZAUPANJE. 3534 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli- LES na panju, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958. 3490 MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, prikolico, stroje, tovorno vozilo - kombi, lahko v okvari kupim. Telefon 041 407-130. p Poroke Laško Poročila sta se: Mojca DOBRAVC iz Slovenske Bistrice in Igor MESAREC iz Maribora. Žalec Poročila sta se: Tjaša FELDIN iz Kasaz in Nikola KRIVEC iz Liboj. Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n NUDIM oskrbo starejših ljudi, invalidov, varstvo otrok na domu, sprehajanje psov na območju celotne Savinjske doline. Barbara Romih, Ob Savinji 101, Polzela, telefon 051 275-054. 3463 NUJNO potrebujem še v letu 2014 poslovnega investitorja s področja nepremičnin. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SOLASTNIŠTVO.3566 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Nudim božični popust. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 3588 Smrti Celje Umrli so: Rozalija HUŠ iz Prebolda, 82 let, Maksimi-ljan LIPOVŠEK iz Celja, 56 let, Boris GORNIK iz Celja, 73 let, Stanislava OBLAK iz Celja, 85 let, Vincenc ULA-GA iz Laškega, 70 let, Edvard DOBERŠEK iz Celja, 84 let, Janko POLJANŠEK iz Dobrne, 86 let, Venčeslav JOŠT iz Celja, 74 let, Alojzija KOL-MANIC iz Velenja, 71 let. Laško Umrli so: Stanislav VIDIC iz Marijine vasi, 73 let, Julijana ŽVEPLAN iz Spodnje Rečice, 89 let, Aleksandra GRANDIČ iz Celja, 88 let, Bogdan KAGER iz Celja, 60 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Antonija BOŽ-JAK iz Trebč, 88 let, Marija VISOČNIK iz Prelaskega, 90 let, Hermina KNEZ iz Krajn-čice, 69 let, Marija PERNO-VŠEK iz Velike Pirešice, 87 let, Barbara TOPLIŠEK iz Olimja, 89 let, Janez ALER iz Lušečke vasi, 71 let, Cecilija KRIVEC iz Zibike, 89 let, Terezija ZIDAR iz Bobovega pri Šmarju, 91 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Hermina KNEZ iz Krajnčice, 69 let, Antonija ZDOLŠEK iz Podgrada, 74 let, Marija TOVORNIK iz Tajht, 83 let, Jasmina POŽAR iz Celja, 63 let, Albin VERBIČ iz Šentjurja, 59 let. Žalec Umrli so: Marko JOGER iz Prebolda, 47 let, Viktor KRAŠOVEC s Polzele, 84 let, Jožef FELICIJAN iz Stropnika, 91 let, Jože AŠKERC iz Šempetra, 64 let, Ivana STROŽER iz Grajske vasi, 96 KINO Spored od 18. 12. do 23. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Božičkov vajenec in čarobna snežinka - animirani sobota: 13.40, 15.10 nedelja: 13.40, 14.50 Butec in butec DA - komedija četrtek, ponedeljek, torek: 16.50, 20.20 petek: 16.50, 20.20, 22.30 sobota: 14.30, 16.50, 20.20, 22.30 nedelja: 13.50, 20.20 sreda: 14.20 Eksodus: Bogovi in kralji - drama, zgodovinski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 17.45, 19.00, 20.40 petek, sobota: 17.45, 19.00, 20.40, 22.00 sreda: 12.00, 13.50, 15.00 Francozinje - komedija, drama, romantični od četrtka do ponedeljka: 18.40 torek: 15.302 Hobit: Bitka petih vojska - pustolovski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek: 17.00, 19.50 petek, sobota: 17.00, 19.50, 22.40 torek: 17.00 sreda: 14.10 Hobit: Bitka petih vojska - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do torka: 16.00, 18.00, 18.50, 20.50 sreda: 12.30, 13.20, 15.20 Hrestač - balet v živo nedelja: 16.00 Igre lakote: Upor, 1. del - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 17.50 sobota, nedelja: 13.20, 17.50 sreda: 12.20 Ježek in vran pričarata Božič - animirani, družinski sobota, nedelja: 14.10 Kako se znebiti šefa 2 - komedija od četrtka do ponedeljka: 21.00 Medzvezdje - znanstvena fantastika petek, sobota: 21.40 Noč v muzeju: Skrivnost grobnice - komedija, pustolovski torek: 20.00 Oblaki nad Sils Mario - drama od četrtka do torka: 15.20 Paddington - komedija, družinski četrtek 15.40, 18.00, 20.30 petek: 16.30, 18.30, 20.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 ponedeljek, torek: 16.30, 18.30, 20.30 sreda: 12.10, 13.30, 15.30 Pingvini z Madagaskarja - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.50 sobota, nedelja: 15.00, 15.50 sreda: 14.50 Pingvini z Madagaskarja - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek: 16.45 sobota, nedelja: 14.00, 16.45 torek: 17.45 sreda: 12.20 Preden zaspim - triler, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 15.50 petek, sobota: 15.50, 22.40 let, Maksimiljan KRAŠOVC iz Migojnic, 79 let. Velenje Umrli so: Ana GRADIČ iz Celja, 81 let, Stanislava BRINOVŠEK iz Šmartne-ga ob Paki, 78 let, Zdravko KOTNIK iz Slovenj Gradca, 56 let, Hedvika PINTER iz Velenja, 95 let, Jelena LAPUH iz Celja, 65 let, Stjepan SLATINA iz Jesenic, 76 let, Antonija ŽELEZINGER iz Velenja, 83 let, Danica KNEZ iz Dravograda, 65 let, Elizabeta TAMŠE iz Šoštanja, 94 let, Ivana HRASTNIK iz Šoštanja, 80 let. ČETRTEK 19.00 Oblaki nad Sils Mario -drama PETEK in SOBOTA 17.45 in 20.00 Oblaki nad Sils Mario - drama NEDELJA 17.45 Oblaki nad Sils Mario - drama 20.00 Noč kratkih filmov: Vrtoglavi ptič, Na sončni strani Alp, Lovec oblakov, Boles XX PRIREDITVE ČETRTEK, 18. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica izven abonmaja 17.00 Knjižnica Laško Lutkovna predstava vzgojiteljic Vrtca Laško 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film predava dr. Dušan Rutar 17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Duhec Puhec lutkovno igrana predstava, Talija, ustvarjalni laboratorij Celje, za Cici abonma in izven 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Zvono odprtje pregledne slikarske razstave Narcisa Kantardžića 19.00 Plesni forum Celje_ TV-avantura praznična uprizoritev plesno-gledališke predstave za otroke 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert harmonikarjev 20.00 Branibor club_ Aleš Novak, Stefan Šumanac in Marko Kapitan stand up PETEK, 19. 12. 16.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pravljična dežela otroške ustvarjalne delavnice in otroška gledališka predstava 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Praznično vodstvo s Hermanom lisjakom po brlogu igrač 17.00 Šlandrov trg Žalec Prihod Božička s spremstvom in simbolična obdaritev otrok pevski nastop MePZA Cappella in VS Musica ensemble 17.30 Vila Bianca Velenje Međimurski večer odprtje razstave 18.00 Kavarna Miško Knjižko Celje_ Psi predstavitev knjige KINO VELENJE PETEK 18.00 Medvedek Paddington - družinska avantura, sinh. 18.30 Poti k zvezdam - komična satira 20.00 Exodus: Bogovi in kralji - zgodovinski spektakel SOBOTA 18.00 Exodus: Bogovi in kralji - zgodovinski spektakel 20.00 Poti k zvezdam - komična satira 20.30 Francozinje - romantična komedija NEDELJA 16.00 Medvedek Paddington - družinska avantura, sinh. 17.50 Francozinje - romantična komedija 18.00 Noč kratkih filmov - sklop za otroke 19.00 Poti k zvezdam - komična satira 20.00 Noč kratkih filmov - sklop za odrasle PONEDELJEK 18.00 Medvedek Paddington - družinska avantura, sinh. 20.00 Oblaki nad Sils Mario - drama 18.00 Muzej novejše zgodovine, Fotoatelje in galerija Pelikan Odprtje prenovljenega Pelikanovega ateljeje in praznično druženje 19.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina komedija v izvedbi gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje 19.00 Dom sv. Jožef Celje_ Rojstvo za Getsemani odprtje razstave Mateja Čepina 19.30 Cerkev sv. Nikolaja Žalec Učitelji Glasbene šole Rista Savina Žalec božični koncert 19.30 in 22.00 SLG Celje_ Laibach naredimo to deželo spet sproščeno; koncert 20.30 Celjski mladinski center Praznični rock maraton VII. nastopile bodo perspektivne in že uveljavljene mlade skupine 20.30 Špital za pr'jatle Celje Cafe Mezclao koncert 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Lucka kuhna koncert 21.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Dražen Zečić božično-novoletni koncert SOBOTA, 20. 12. 10.00 SLG Celje_ Jaka Ivanc: Mali medo Gledališče Koper; abonmajček dopoldanski in izven 10.30 Dom kulture Velenje Zlata ptica gledališko-glasbena predstava za otroke 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 11.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Obisk dedka Mraza 15.00 do 20.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Nočni ogled muzeja in obisk dedka Mraza 17.00 SLG Celje_ Jaka Ivanc: Mali medo Gledališče Koper; abonmajček popoldanski in izven 17.00 Šlandrov trg Žalec_ Ansambel Mladika glasbeni nastop 17.00 Gasilski dom Levec Sneguljčica in sedem palčkov in obisk Božička 17.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Kako je Oskar postal detektiv predstava za otroke; igra Andrej Rozman Roza 18.00 Mercator center Velenje V pričakovanju prazničnih dni zabavna prireditev 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Gledališka predstava za otroke obisk muzeja v spremstvu dedka Mraza, koncert Veteranske godbe Velenje 18.00 Velenjski grad_ Praznično prepevanje na Velenjskem gradu prepevali bodo: Otroški mladinski pevski zbor župnije Antona Martina Slomška St. 51, 18. december 2014 VODNIK 21 V? w „ . ^ v e ф * ■■ * 4 ** v A , 19.15 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Javna vaja godbe veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje 19.30 Glasbena šola Velenje Pod zvezdnato zastavo koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje 20.00 Celjski mladinski center Suzana Švent odprtje razstave 21.00 Plesni forum Celje Kapobanda koncert NEDELJA, 21. 12. 10.00 Velenjski grad_ Babica pripoveduje pravljični nedeljski dopoldan z Ireno Zalar 14.00 do 20.00 Celjski dom Fenomen Bruno Gröning - Po sledeh »čudodelnega izcelitelja« dokumentarni film 17.00 Šlandrov trg Žalec_ Žive jaslice, pevski nastop Mešanega planinskega PZ Žalec 17.00 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur Ansambel Saše Avsenika in godalni kvartet božično-novoletni koncert 18.00 Mestno jedro, umetniška četrt Adventno vodstvo z Matijo Plevnikom 18.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju Božični koncert oddelek Glasba - film Četrtek, 18. december, ob 17. uri Dr. Dušan Rutar: Psihoanaliza in film kavarna Miško Knjižko Petek, 19. december, ob 18. uri Psi: predstavitev knjige na ploščadi knjižnice Sobota, 20. december, od 9. ure dalje Praznični cArt - sejem unikatnih izdelkov II. nadstropje knjižnice Ponedeljek, 22. december, ob 17. uri Odprtje razstave Herman Potočnik Noordung V sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primož Premzl Kavarna Miško Knjižko Ponedeljek, 22. december, od 18. ure dalje Praznični koncert marimbista Ariela Škrbića 18.00 Velenjski grad_ Moški pevski zbor Kajuh praznično prepevanje 18.00 Glasbena šola Velenje Mladinski pevski zbor Glasbene šole Velenje božično-novoletni koncert PONEDELJEK, 22. 12. 10.00 SLG Celje_ Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica izven abonmaja 17.00 Osrednja knjižnica Celje Herman Potočnik: Noordung odprtje razstave 17.00 Plesni forum Celje Murenčki, Čebelice, Metuljčki in Sovice s plesno pravljico Oblaček Pohajaček praznični nastopi otroških skupin 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici pogovorov: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec S srcem v šoli, na temo Odrasli - soustvarjalci otrokove prihodnosti predstavitev knjige Godoja Kellerja 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev kitare 18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert 18.00 Galerija Velenje_ Drago Jančar: To noč sem jo videl pogovor o knjigi bo vodila Uršula Menih Dokl 19.00 Umetniška četrt Celje Predstavitev ateljeja Tomaža Milača 19.00 Plesni forum Celje_ Packa, Pika in Frka z odlomkom iz predstave Manca v svetu plesa in TV-Avantura praznični nastopi otroških skupin 19.00 Športna dvorana Vransko Veliki božično-novoletni koncert nastopajo: Pihalni orkester Zarja Šoštanj, ansambel Gadi, skupina Kvartopirci 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vokalna skupina Cantemus koncert; gostje VS Sonus 20.00 Celjski dom_ Pod zvezdnato zastavo novoletni koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje TOREK, 23. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica izven abonmaja 17.00 SLG Celje_ Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica izven abonmaja; po predstavi obisk dedka Mraza 17.00 Citycenter Celje Mednarodna zasedba glasbene šole Modern Music College iz Celja koncert 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti 19.00 Umetniška četrt Celje Človek, ne jezi se z umetniki 19.00 Narodni dom Celje Mešani pevski zbor Šolskega centra koncert 21.00 Klet TamKoUčiri Celje Zaključek dnevov Umetniške četrti Pravljično Celje ČETRTEK, 18. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela PETEK, 19. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela 11.00 do 17.00 Na zvezdi_ Spoznajte izročilo adventa srbske narodne skupnosti; SKHD Desanke Maksimović Celje degustacija srbskih jedi, nastop folklornih skupin SKHD Desanke Maksimović Celje Opanak in Opanćići ter pevske skupine Božu 19.00 do 22.00 Mestno jedro Večerni nakupi 20.00 Krekov trg_ Orkester Mandolina brezplačni koncert SOBOTA, 20. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela 10.00 do 12.00 in 16.30 do 19.00 Na zvezdi Spoznajte izročilo adventa srbske narodne skupnosti; SKHD Desanke Maksimović Celje degustacija srbskih postnih jedi in šumadijskega čaja ter nastop folklorne skupine NEDELJA, 21. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela 10.00 do 13.00 Na zvezdi_ Spoznajte izročilo adventa srbske narodne skupnosti; SKHD Desanke Maksimović Celje zaključek tridnevnega kulinarično-kulturnoumetniškega dogajanja: nastop folklorne skupine in recital srbske poezije 17.00 Na zvezdi_ Prižig četrte adventne svečke koncert: A-Kamela 18.00 Krekov trg Celje_ Nedeljski voden ogled mesta Celje, obujajte spomine in odkrivajte celjske skrivnosti vodnik: Matija Plevnik PONEDELJEK, 22. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Celje Pravljična dežela TOREK, 23. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Celje Pravljična dežela Društva vabijo ČETRTEK, 18. 12. 18.00 Citycenter Celje_ Božičkova dnevna soba: prihod Božička in dedka Mraza PETEK, 19. 12. 15.00 do 18.00 Šlandrov trg Žalec Božični sejem SOBOTA, 20. 12. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 do 12.00 Parkirišče KS Griže Božično-novoletna tržnica in druženje krajanov 10.00 TamKoUčiri Celje_ Brezplačen sobotni decembrski zajtrk 15.00 do 18.00 Šlandrov trg Žalec Božični sejem NEDELJA, 21. 12. 9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas Jaslice Savinjske doline razstava 19. 12. // Božični sejem, 15.00-18.00, Šlandrov trg 11 Prihod Božička s spremstvom, prižig lučk na novoletni jelki, nastop MePZ A Cappella in VS Musica ensemble, 17.00, Šlandrovtrg II Božični koncert učiteljev Glasbene šole „Risto Savin" Žalec, 19.30, Cerkev sv. Nikolaja, Žalec 20. 12. II Božični sejem, 15.00-18.00, Šlandrov trg II Nastop ansambla Mladika, 17.00, Šlandrov trg 21. 12. // Božični sejem, 15.00-18.00, Šlandrov trg II Žive jaslice in nastop Mešanega planinskega PZ Žalec, 17.00, Šlandrov trg Vstop prost^ü ^ I Se več prazničnega dogajanja na wwwzkst-zalec.si 15.00 do 18.00 Šlandrov trg Žalec Božični sejem 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Decembrski čaj ob petih PONEDELJEK, 22. 12. 15.00 do 18.00 Šlandrov trg Žalec Božični sejem TOREK, 23. 12. 15.00 do 18.00 Šlandrov trg Žalec Božični sejem Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 18. 12. 17.00 Velenjski grad Fotografije Marjana Klepca - V jutranji tišini dobrodelna dražba 18.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Otroci za otroke dobrodelni koncert; denar bo namenjen šolskemu skladu PETEK, 19. 12. 18.00 Večnamenski center Kozje Božično-novoletni koncert dobrodelni koncert; denar bo namenjen šolskemu skladu NEDELJA, 21. 12. 19.00 eMCeplac Velenje_ Pomagajmo pomagati; Impro skupini, Mamooti in Pitoni ter Adi Smolar dobrodelni koncert; izkupiček bo namenjen centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Razstave Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Srčni pozdrav iz bojniga polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, do 28. 2.; Tradicionalne poljske igrače, go- stujoča razstava otroškega muzeja Muzeum Zabawek, do 31. 12.; Znamke sveta učencem OŠ Frana Krajnca Celje, do 31. 12. Celjska kulturnica: razstava Neverjetnost, črno bele in barvne fotografije v okviru XV. celjske fotografske razstave, do 15. 1. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 31. 12. Osrednja knjižnica Celje: razstava Herman Potočnik Noordung, ob 122. letnici rojstva, do 31. 1. Galerija Niko Ignjatič Celje: samostojna prodajna razstava Kompozicije naključne mladosti, Milana Đakovića iz Celja, do 20. 12. Stari grad Celje - Friderikov stolp: Instalacija umetnice Mirande Rumina Vesolje, do preklica Galerija Kvartirna hiša Celje: likovna dela učencev OŠ Lava, Zeleno, povodni mož v Savinji in filatelistična razstava Miti in legende, avtorja Toneta Petka, do 31. 12. Galerija AQ Celje: skupinska razstava celjskih umetnikov, do 15. 1. Celjski mladinski center: razstava Suzane Švent, do preklica Železarski muzej Teharje: razstava na prosto temo v kategoriji črno belih in barvnih fotografij v okviru XIV. Celjske fotografske razstave, do 15. 1. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalića in Zlatka Kolareka Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Anina galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava Maestral Tine Konec, do 21. 12. Zaupate nam že —69 let- a Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 22 VSI NAŠI MOJSTRI Nismo najcenejši, smo pa najugodnejši. Srečno 2015 - leto v katerem praznujemo desetletnico. Vabljeni! ASFALT VSI NAŠI MOJSTRI 23 ifMLjflCl SER.VK FLIkCA Tel.: 031 m 024 \Jl. M. Qrivwrirrouk 1, Nova vas, W00 Ulji www.siviliskiseivisflikcaxom IQLNI ^Vl^rmrUJNlH IN USNJENIH öBlACIL vezava dokumentov. izdelava vizitk izdelava koledariev termična obdelava (plastificiranje) formata do širine A3 in dolžine no želii. TISKANJE in KOPIRANJE NAČRTOV na nainovaišem stroiu KIP Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI UREDITVI GROBOI/, DELO BREZPU(NO! ujuuiu.strojeplastLka.si asfalt kovač □.□.□., Planina pri Sevnici 47 a, 3225 Planina pri Sevnici +386 3 7481 031 +386 3 7481 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET OGRAJE KOCEVAR www.ograje.com ((080 23 02 Ograje Kočevar d.o.o. Tovarniška 11 c, 3312 Prebold 1 - +386 (0)51 624 207 »i Lepota varnosti. ^S^; All\Vintes AVTOMEHANIKA - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač. s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA CestavDebro 1,3270Laško IZPUŠNIH SISTEMOV П40 2230 95, T UTRO KVALITETNO" ni I . ГАПУШ [гГпТТпГ izvedbavodovodnih in centralnih luuU I NAPELJAV TER SANACLI KOPALNIC INSTALACIJE VERHOVŠEK d.0.0. Prožinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EUROU Pri naročilu storitev nad 500 evrov MÜ Llil ZSBN, 10ШШШШ CPtikk 7L, • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST _ I ACTEN DAPk'IPM DQ/ЛСТПП 7 A CTPAMk'P nDTIlćE _ . et MARJAN TERŽAN sp Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE ............................................ Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01 DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00. sobota od 8.00-12.00 Pvc, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, vse vrste senčil, notranja vrata, vodovod in ogrevanje, sllkoDleskarstvo, obnova doma, obnova kooalnlc -lo% otvoritveni popust na pvc okna 031 78 60 70 I 031 311 640 I info@harmoniiadoma.si CHteqjöscöQzÖ^MscT^Z^ organizira zaključke leta za manjša podjetja in zaključene družbe do 20 oseb. Vsak petek prekajene krače in kranjske klobase s prilogo Naročila sprejemajo osebno ali po tel.051250 717 V mesecu decembru 10% popust „a knnžnl račun za zaključene družbe Zlatko Belej s.p. 24 ZANIMIVOSTI Socialno ogroženi so v petek dopoldne s celjsko umetnico Andrejo Džakušič zamesili testo in spekli kruh. Kruh so popoldne v okviru kulinaričnega dogodka v središču Celja delili mimoidočim. Odgrnili bleščečo povrhnjico Socialno ogroženi z razdeljevanjem kruha opozarjali na svoj težak položaj Dnevi umetniške četrti tudi letos v Celju soustvarjajo praznično dogajanje. V vrsti različnih dogodkov bodo letos prvič postregli s tremi kulinaričnimi performansi oziroma dogodki. Andreja Džakušič ga je v sodelovanju s socialno ogroženimi posamezniki pripravila prejšnji petek in z angažiranim pristopom opozorila na različne plasti in izzive sodobne družbe. V središču knežjega mesta vsak petek delijo kruh socialno ogroženim, ki jih družba vse bolj krivično potiska na rob kot nepotreben tujek. In prav to je celjsko umetnico Andrejo Dža- kušič spodbudilo, da se je lotila kulinaričnega dogodka, s katerim je tok razdeljevanja kruha vsaj za eno popoldne obrnila v drugo smer. S socialno ogroženimi je dopoldne v svojem ateljeju Na okopih zamesila testo in ga spekla ob pomoči pekarne Duh. Popoldne so ga na zvezdi v središču Celja delili naključnim mimoidočim, ki so akcijo dobro sprejeli, in kar je najpomembneje, razumeli njeno sporočilo. »Celje je decembra dobilo praznično podobo. V mestnem jedru so številne lučke in okraski, pod njegovo povrhnjico pa je bistveno drugače. Vse več je socialno ogroženih posameznikov, ki se vedno težje prebijajo iz meseca v mesec,« pojasnjuje Džakušičeva, ki je s kulinaričnim dogodkom želela osvetli socialno problematiko v Celju. Z veseljem so sodelovali Pri izvedbi projekta so se ji pridružili ljudje, ki živijo na socialnem robu. Med njimi je Irena. »Ko me je Andreja poklicala in me povabila, da se ji pridružim, sem bila navdušena. Vesela sem, da smo s kulinaričnim dogodkom opozorili na svoje stiske in obenem še s toplim kruhom razveseljevali ljudi,« pravi. Kruh je v središču Celja v petek delil tudi Benjamin, ki že sedem let živi pod milim nebom. »K sodelovanju v projektu me je pritegnilo to, da dokažem, da si lahko brezdomci nenazadnje pomagamo tudi sami, če nam že nihče drug ne želi,« je bil jasen, medtem ko je gnetel kruh. Z nekoliko drugačnim namenom je projekt soustvarjala Helena. »Dandanes je 90 odstotkov ljudi duhovno mrtvih in odtujenih. Na eni strani Benjamin s prijateljem živi v hladni garaži brez elektrike, na drugi strani je v središču Celja na tisoče lučk. Na svetu je vsega dovolj. Težava je, ker ni pravično porazdeljeno.« ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv Slovenci vedno manj sramežljivi stran 28 NOVI TEDNIK Zgodbe s Celjskega -Št. 51 <2f 18.12. 2014- SPODBUDNA ZGODBA Dragico in Danijela Štusa vodi želja po razvoju in napredku. Na samostojni podjetniški poti sta lahko tudi precej bolj ustvarjalna. Kristal je plemenit material Vodila ju je želja po razvoju in napredku Steklarstvo na Kozjanskem ima dolgo tradicijo. Velike gozdne površine so namreč zagotavljale zadostne količine lesa, ki je bil potreben za obratovanje »glažut«. Dolga leta prejšnjega stoletja je bil paradni konj gospodarstva občine Kozje med drugim tudi Dekor Kozje, obrat Steklarne Rogaška. Ko so ga zaprli, so se nekateri bru-silci stekla odločili za svojo podjetniško pot, drugi so se »Proizvodnjo ločimo na vroči in hladni del. Iz peči dobimo polizdelek. To je vroči del proizvodnje. Največ dodane vrednosti pa je v oplemenitenju stekla, se pravi v brušenju. Najbolj se to obogati ročno. In s tem se ukvarja naše družinsko podjetje,« pojasnjuje Danijel Štus. prezaposlili, nekateri pa so ostali doma na kmetijah. V Dekorju Kozje sta bila zaposlena tudi Dragica in Danijel Štus. Za svojo podjetniško pot sta se odločila, še preden so Dekor Kozje zaprli. Začetek družinskega podjetja D.esign sega v leto 1995. Tako Danijel kot Dragica Štus sta po poklicu steklobrusil-ca. Danijel je znanje pridobil v dvoletnem priučitve-nem programu, Dragica je Rogačan spet vozi čez mejo stran 34 »Steklo je živa materija, ki jo je mogoče dobro uporabiti. Steklo je nepogrešljiv material v družbi. Pri kristalu pa govorimo o plemenitosti, obogati namreč bivalne prostore. Možnosti obdelave je ogromno, tudi za umetnost je to najbolj praktičen material,« pravi Danijel Štus. obiskovala steklarsko šolo. V Dekorju Kozje sta bila zaposlena približno dvajset let. Za odprtje družinskega podjetja sta se odločila predvsem zaradi želje po napredku in razvoju, pravi Danijel Štus. Prvotni cilj ni bil bogastvo, vedela pa sta, da bosta lahko kot samostojna podjetnika bolj svobodno ustvarjala in sama odločala o svoji usodi. »Začetki so bili težki. To je bil čas, ko se je slovenska družba spreminjala v smislu prehoda od družbene lastnine k tržnemu gospodarstvu. To sva močno občutila. Industrija, ki je bila močna, je težko sprejemala spremembe na tem področju in to, da se je pojavila še kakšna enaka proizvodnja,« se spominja Štus in dodaja, da se je tržno gospodarstvo sčasoma le začelo razvijati. Izključno kristalno steklo V družinskem podjetju D.esign obdelujejo izključno kristalno steklo. Vsi izdelki so ročno brušeni. Podjetje je poslovni partner Steklarne Rogaška. Zanjo brusi kristal. »Odkar je prišlo do spremembe lastništva v Steklarni Rogaška, se nam obeta lepša prihodnost,« je optimističen Štus. Od Steklarne Rogaška prejmejo vsa tehnična navodila z vzorcem in dobavnimi roki. Brušenje je precej zahtevno, pravi Danijel Štus in dodaja, da izdelujejo izdelke za najbolj zahtevne trge v Združenih državah Amerike in tudi Evropi. Razvili so svoj program S Steklarno Rogaška podjetje sodeluje še v enem delu. Od njih namreč kupujejo polizdelke, ki jih oplemenitijo v lastnem programu in tudi prodajo na trgu v Sloveniji. Imajo redne stranke, s katerimi sodelujejo že več let. V družinski hiši imajo razstavni prostor. Izdelki so namenjeni olepšavi domačih ali poslovnih prostorov, za rojstnodnevna darila, poroke ali poslovne partnerje. V podjetju izdelujejo tudi izdelke za športne nagrade iz stekla. »Sami smo razvili nekaj vzorcev in kolekcij, ki so se na trgu zelo prijeli. In tu nimamo konkurence,« je ponosen Danijel Štus. Na vprašanje, ali lahko izpostavi najljubši izdelek, odgovarja: »Vsi izdelki so posebnost. Ponosen sem na vsakega, ki ga izdelamo. Do zdaj so bile vse stranke zadovoljne.« Zaradi krize primanjkuje kadra Kristal velja za prestižni izdelek. V zadnjem času ponovno pridobiva veljavo. »Trenutno se krivulja povpraševanja po kristalu dviguje in zato ljudje le-tega bolj cenijo. Toda naš ciljni trg niso bili najbogatejši, čeprav je kristal luksuzen izdelek. Če bi ciljali na ta trg, ne bi uspeli,« pravi Štus. Med gospodarsko krizo je veliko podjetij propadlo, Steklarna Rogaška pa se je uspešno prebila, pravi Štus. Ob tem razočarano ugotavlja, da krize ni prebrodila steklarska šola, tako da se že pozna pomanjkanje kadra na področju brušenja stekla. Štusova odgovora na vprašanje, ali bosta tudi sinova, ki sta po poklicu ekonomista, nadaljevala tradicijo brušenja stekla, še nimata. »Gre za družinsko podjetje, nenazadnje smo se uspeli prebiti skozi teh dvajset let. Bomo videli, kako naprej,« še dodaja Daniel Štus. JERICA POTOČNIK FOTO: JP Ročno brušenje zahteva veliko mero natančnosti in potrpežljivosti. Delo je precej naporno. Štusova se trudita čim bolj približati željam strank. Njuni izdelki so primerni predvsem za priložnostna darila. V podjetju izdelujejo različne kristalne izdelke. Med drugim tudi športne pokale in priznanja. 26 INTERVJU »V Celju smo na varnem« Življenje in okolje v Celju boljša kot v časih industrije brez čistilnih naprav Cinkarna v Celju deluje od leta 1873 in vse do sredine 70. let preteklega stoletja je na tem območju delovala topilnica cinka. Ostanki takratne proizvodnje bremenijo okolje danes in ga bodo tudi v naslednjih letih. Občina sicer ni tista, ki bi morala poskrbeti za sanacijo celotnega območja - a kdo bo? Skrb za okolje je v pristojnosti države in lokalne skupnosti, zlasti pa lastnikov družb, ki se ukvarjajo z okolju obremenjujočo proizvodnjo. Eno prvih vprašanj za župana Bojana Šrota o tem, kaj je mestna občina doslej storila za izboljšanje okolja, je bilo zato usmerjeno na območji stare in zdajšnje cinkarne. »Občina zaenkrat skrbi za tisti del onesnažene zemljine, kjer je bila to dolžna storiti kot investitor, saj je izvajalec del v stečajnem postopku. Sicer pa izvleček skrbnega okoljskega pregleda, ki ga je naredilo poljsko podjetje, kakšnih posebnih ukrepov niti ne predlaga, pač pa predvideva skrbno spremljanje obstoječega stanja in zlasti stanja podtalnice v tem delu Celja, ki pa ni ista, kot jo Celjani uporabljamo kot vir pitne vode. Po moji oceni je minilo najmanj 40 let, kar so bili ti metalurški odpadki odloženi, nekaj je v tem času že naredila narava, najverjetneje pa bomo vzpostavili dodaten monitoring na Voglajni in Hudinji, da ugotovimo, ali se težke kovine s tega območja izpirajo vanju. Kaj več ni mogoče storiti, v prihodnje pa bo treba biti zelo pozoren ob vsakem morebitnem posegu v prostor. Zdaj veljajo evropski predpisi in industrijski objekti, ki so k temu zavezani, morajo imeti IPPC dovoljenja. Okoljski standardi so visoko postavljeni in po moji oceni do podobnih tveganj ne more več prihajati.« Da je sodelovanje potrebno, kaže primer deponije v Bukovžlaku, ki je v lasti občine, cinkarna pa je njen upravljavec in jo želi sanirati. A zapleta se zaradi obdobja podelitve stavbne pravice, saj občina vztraja pri 99-letnem, cinkarna pa bi sprejela le 5-letno ... Zakaj? Sprva časovno obdobje sploh ni bilo vprašljivo oziroma pomembno. Mestni svet je o tem odločil in cinkarna, če želi, lahko jutri začne sanirati deponijo. Nenazadnje nekdo, če dobi stavbno pravico brezplačno, lahko to kadarkoli tudi vrne. Zato se mi zdijo ti izgovori zdaj malo iz trte zviti. Verjamem, da se bo sanacija začela prihodnje leto, sploh ker ni drugih ovir. Običajno se vse začne in konča pri denarju, cinkarna ga ima za ekološke rezervacije, in pripravljene ima načrte za sanacijo deponije, ki sicer ne bo v ničemer izboljšala stanja na območju, je pa nujno potrebna. Izsledki skrbnega okoljskega pregleda Poljakov vas niso presenetili. Zakaj? Ste pričakovali še slabše? Morda na nekaterih področjih res še slabše. Vsaj mojo generacijo pa je presenetilo, da je tudi nova cinkarna zgrajena na odlagališču metalurških odpadkov stare. Tega verjetno niso vedeli niti tisti, ki so danes zaposleni v cinkarni. Prijetno presenečen pa sem nad rezultati vzorcev, ki so bili odvzeti na kmetijskih zemljiščih severno od deponij v Bukovžlaku, kjer vsebnost težkih kovin ni odstopala od tistih v naravnem okolju. Tu bi morda pričakoval slabše rezultate. Bili ste član nadzornega sveta cinkarne. Koliko ste se takrat nadzorniki ukvarjali z ekološkimi vprašanji? Nadzornik sem bil en mandat okrog leta 2000 in kaj posebnega se z okoljskimi problemi, ki bi se nanašali na stara bremena, nismo ukvarjali. Zato pa smo se zelo intenzivno z naložbami v zmanjševanje emisij aktualne proizvodnje. A delo nadzornikov je drugačno od dela same uprave. Leta 2003 se je namigovalo, da želite postati član uprave te družbe. Je bilo to resno? V Celju se je v teh 16 letih, kar sem župan, marsikaj namigovalo, pa se je potem vselej izkazalo za izmišljotino, laž ali kaj drugega. Nikoli nisem razmišljal ali se o tem s kom pogovarjal, da bi postal član uprave. Največji očitek na račun občine je, da skriva podatke oziroma da si pred njimi zatiska oči . To govorijo tisti, ki so slabo informirani in se ne zavedajo, da če nečesa sami ne vedo, to še ne pomeni, da se tudi ni zgodilo. Leta 1990 je bilo narejeno prvo okoljsko poročilo, skupaj s priporočilom, katerih poljščin in vrtnin kje ni priporočljivo gojiti. Brošura je bila razdeljena v vsa gospodinjstva in še danes je dosegljiva na spletu. Odtlej ni bilo nobenega razloga, da bi kaj skrivali. Tisto poročilo je bilo bistveno slabše kot vsa kasnejša, ki so sledila v letih 1995, 2003 in 2008, saj je bilo narejeno v času, ko je bila tu močna še preostala industrija, ko še ni bilo razvejano plinovodno omrežje ... Še desetletje nazaj je bila splošna ekološka zavest oziroma je bilo naše zavedanje o tem na bistveno nižji ravni, kot je danes. Ob rušenju Stare cinkarne smo k sreči vse gradbene ruševine pustili na območju, saj bi sicer še razširili območje onesnaženosti. Treba je vedeti, da so prej ljudje 50 ali še več let odvažali metalurške odpadke, rekli smo jim leš, za nasutja, za utrjevanje cest, tudi moj oče je velik del hiše zgradil z njimi. K povečanju območja onesnaženosti smo veliko prispevali tudi ljudje sami. To govori o tem, da so ljudje s cinkarno živeli in jo sprejemali celo kot nekaj dobrega. Ko se je to spremenilo, pa na okoljsko obremenjenost vseeno niste opozarjali dovolj glasno. Kaj naj bi še naredili oziroma kaj bi morali narediti, pa nismo? To je tema, s katero bi morali nenehno trkati tudi na vrata okoljskega ministrstva ... Prepričan sem, da smo naredili toliko, kot se je dalo, in še več. Da nihče v Sloveniji za okolje ni naredil toliko, kot smo mi v Celju. Ko govorimo o okolju, je treba upoštevati zrak, zemljo in vodo. Na območju Stare cinkarne je bila velika škoda narejena s tem, ko je bila eno leto izkopana zemljina nezaščitena. Če bi jo vsaj razgrnili in preprečili prašenje, bi bilo veliko boljše. Ko smo dobili odločbo inšpekcije, smo območje zavarovali in ga prekrili s folijo, zatem pa iskali rešitve. Treba pa je vedeti, da tudi občinski proračun ni vsemogočen. Spomnim se, ko smo tožili državo zaradi poplav in nam je sodišče dalo prav, a zaradi proračunske vzdržnosti . Ob tem problem, ki se zdaj tako potencira, ni edini v Sloveniji, so še vsebnosti težkih kovin v pepelih, ki se odlagajo na javne deponije, a se ne bi smeli. Občina je imela na območju Stare cinkarne velike načrte . ... in jih še vedno ima. Če bomo uspeli zemljino stabilizirati do te mere, da ne bo več nevarna za okolico, je to območje smiselno pozidati. Tudi priporočila Poljakov so podobna, tam, kjer ni pozidano in betonirano, pa je treba vsaj zatraviti območje, da se prepreči pronicanje meteorne vode in spiranje v podtalnico. Zemljišče je za pozidavo na voljo v naslednjih V Celju je bil sprejet Občinski program varstva okolje za obdobje 2009 do 2013, pripravljen je Odlok o načrtu kakovosti zraka s 40 ukrepi za zmanjševanje delcev PM10. Letos decembra je mestni svet potrdil triletni podrobnejši program ukrepov za zmanjšanje prašnih delcev v zraku. Že leta si mestna občina prizadeva, da bi država območje razglasila za degradirano, uspela pa je doseči, da je remediacija industrijskih degradiranih območij uvrščena v operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. 30 ali še več letih. Kaj pa vmes? Ko bo predelanih zdajšnjih 13.600 kubičnih metrov onesnažene zemljine, se bomo glede na denarne možnosti odločali, ali nadaljujemo. Če bo na voljo evropski denar, potem da, sicer pa v občinskem proračunu tega denarja nimamo. Vpliv cinkarne sega krepko čez tovarniško ograjo, po Celju se pojavljajo nekatera črna odlagališča. Koliko jih je, sploh veste za vsa? Ne, za vsa zagotovo ne. Še za tisto v Bukovžlaku, ki je predmet tožbe evropskega sodišča, se je zdaj izkazalo, da ni obremenjeno s težkimi kovinami. S temi črnimi odlagališči je tako, da so razsejana po vsej regiji. V domačem Zagradu vem vsaj za deset dovoznih cest, ki so bile utrjene z lešem, in če tam kdo vzame vzorec, se bo izkazalo, da je območje prekomerno obremenjeno. Prepričan sem, da se z območja cinkarne materiala ne odvaža več in se ga ne uporablja drugod. Ne poznam analize zemljine v mestnem parku, ampak plaz je bil tam saniran konec 80. oziroma v začetku 90. let, ko se z območja Stare cinkarne ni več odvažalo ničesar. Viri pitne vode za Celje so na drugih območjih, ampak, ali redno spremljate njihovo kakovost? Tu je zakonodaja zelo jasna in podjetje Vo-Ka dnevno skrbi za analize. Rezultati teh pa kažejo, da v Celju pijemo odlično vodo, eno najboljših v državi. Lani je bil manj kot en odstotek odvzetih vzorcev mikrobiološko neprimeren - v Sloveniji je povprečje deset odstotkov - v zadnjih nekaj letih pa niti eden od vzorcev ni bil fiziološko kemično neprimeren. Na izsledke skrbnega okoljskega pregleda ste se odzvali z izjavo, da ste prav v Celju med vsemi slovenskimi občinami največ storili za varovanje okolja. Kaj imate v mislih? Vse, od izgradnje kanalizacijskega sistem in centralne čistilne naprave do regijskega centra za ravnanje z odpadki, saj edini v Sloveniji ravnamo s komunalnimi odpadki povsem v skladu z evropskimi direktivami. Mestna občina že »V Celju si nikoli nismo zatiskali oči ali skrivali podatkov, toliko diskusij na temo okolja in toliko konkretnih ukrepov, kot jih je bilo v Celju, ni bilo nikjer drugje. Če česa nismo naredili, naj to nekdo jasno pove, pa prevzamem odgovornost.« pet ali šest let subvencionira izgradnjo malih čistilnih naprav za območja, kjer ne bo javne kanalizacije. Širimo plinovodno omrežje, ker je plin okolju bolj prijazen energent, prav tako območje, pokrito z daljinskim ogrevanjem, in v tem času smo zgradili vročevod, ki povezuje vzhodni in zahodni del mesta, da smo lahko opustili stare kotlovnice. Očistili smo ogromno črnih odlagališč. Povejte mi, katera občina v Sloveniji je še toliko naredila! Celje si veliko obeta od zakona, ki bi urejal ekološko sanacijo celotne kotline. Zakaj tega zakona še ni in ali ste storili vse, kar se je ob pripravi besedila od vas pričakovalo? Ne vem, kdo si veliko obeta od tega zakona, sam si ne. Zakon nič ne pomeni, če ni za njim finančnega pokritja in v stanju, v kakršnem je država, si kaj dosti ne moremo obetati. Sam sem se kot župan zelo zgodaj naučil, da se je treba zanesti zgolj nase in morda še na evropske vire. Za zakon je vse pripravljeno, manjka le politična volja in mislim, da so edini razlog, da se ga ne sprejme, fige v žepu zaradi tega, ker nosi finančne posledice. Država ne želi denarja, ki ga pobere preko davkov in dobičkov, ki si jih paradržavni skladi izplačujejo iz cinkarne, vrniti nazaj v okolje. Sploh obstaja približna ocena, koliko denarja bi bilo potrebno, da bi se na tem področju lahko lažje zadihalo? Verjetno obstaja, ampak je ne poznam. Vsak zakon pa mora imeti oceno finančnih posledic. Kaj sploh bo zakon prinesel mestu? Ne vem, resnično ne vem. In po drugi strani, mar ni razglasitev mesta za ekološko degradirano območje tudi nekaj, česar si ne želite? Sam si tega ne želim in menim, da bi bilo krivično. Najbrž imajo v kakšnem slovenskem mestu še večje težave z ekologijo - s stanjem zraka, voda in vsega ostalega - kot mi v Celju. Tisti, ki misli, da je pri nas najhujše, verjetno že dolgo ni bil v Celju in tudi sicer slabo pozna stroko. Ne moreš kar celega mesta razglasiti za degradirano območje, lahko posamezne površine. Nenazadnje topilnica v cinkarni ni bila edina v Evropi. Je pa treba vedeti tudi to, da imajo nekateri v tem svoj interes, najraje bi videli, da je kar cela Slovenija degradirano območje, saj to nekaterim prinaša kruh. So tudi negativne posledice: cene nepremičnin bodo padle, mesto ne bo zanimivo za vlagatelje ... Zagotovo, čeprav v Celju nepremičnine nikoli niso dosegale ljubljanskih, primorskih ali gorenjskih vrtoglavih cen in so dokaj realne. Ljudje, ki tukaj živijo, pa lahko sami najbolje primerjajo, kakšno je bilo okolje v letih 1970, 1980, 1990, 2000 ali pa danes. Kako torej odgovarjate tistim, ki menijo, da je zaradi zastrupljenosti okolja v Celju nevarno živeti? Kot sem že rekel, verjetno že zelo dolgo niso bili tu in po nepotrebnem sejejo strah med ljudi. Če je bilo kdaj v Celju nevarno živeti, je bilo takrat, ko je vsa industrija delovala brez čistilnih naprav. Zdaj pa, kolikor so meni znane raziskave Inštituta za javno zdravje, zdravstveni podatki oziroma stopnja umrljivosti ne odstopajo od slovenskega povprečja. Je vas kdaj zamikalo, da bi se odselili? Ves čas živim v Celju. To me na srečo nikoli ni zamikalo in me tudi nikoli ne bo. IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) IZ NAŠE MEDIJSKE HIŠE 27 Voranc je Katji namenil Benetke Da bolj »pašemo« skupaj, si je naš prepoznaven oranžni šal nadel tudi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Pravljice za majhne in velike Po druženju na Miklavževem sejmu v Žalcu ekipa Novega tednika in Radia Celje tokrat obiskala Pravljično deželo v Celju Oranžni šali, s katerimi se greje ekipa naše medijske hiše med decembrskim potepanjem naokrog, so že po dveh obiskih postali prepoznavni. V ponedeljek sem namreč na celjskih ulicah slišala kar nekaj vprašanj, češ, kje sem pustila prepoznaven modni dodatek. Pa je že prav tako, da vsaj v tem decembru ostane prepoznaven kos zimske oprave za prav posebne priložnosti. Do konca meseca se namreč lahko pojavimo še kje, saj smo prav veseli vabil, ki zadnje dni prihajajo v uredništvo. Sobotni obisk v Pravljični deželi je bil prav tisto, kar smo si v uredništvu želeli. Lepo sončno dopoldne, sprva skoraj pretoplo za sredino decembra, je na plan zvabilo veliko ljudi. Majhnih in velikih, kar je tudi prav. Naša gostiteljica Vladimira Skale, ki si je pred petnajstimi leti tudi zamislila Pravljično deželo, namreč pravi, da ta ni namenjena le najmlajšim. »Čeprav so pravljice, ki jih naše vile in druga bitja oživljajo vsako leto na malo drugačen način, seveda namenjene zlasti njim, naj bo to priložnost za druženje ljudi vseh generacij,« si želi. Celjani in tudi drugi obiskovalci Pravljičnega Celja ji to željo vsako leto znova izpolnjujejo. Letos po enoletnem premoru, ko se je Pravljična dežela začasno selila na Krekov trg, spet na uveljavljenem prizorišču na Glavnem trgu. Zahvala vsem, da živi praznični duh Da si vsi, ki se te dni trudijo za ustvarjanje prazničnega vzdušja in tako zlasti najmlajšim pričarajo nepozabne trenutke, zaslužijo posebno pohvalo, je v soboto dopoldne zbrane na Glavnem trgu nagovoril celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Kot nam je povedal, bo vse do konca leta v Pravljično deželo kukal še vsak dan. »Dopoldne in popoldne,« se je nasmejal in dodal, da ga v Pravljično deželo ne bosta vabili le radovednost in radost ob pogledu na vesele otroke, temveč ga mimo trga vodi pot do stolnice. Da si je treba vzeti čas in lepe trenutke deliti z ljudmi okrog sebe, smo se strinjali tudi vsi ob naši stojnici in seveda obiskovalci, ki so se ustavljali in poklepetali z nami. Prosili smo jih, naj nam zaupajo dobre želje za prihajajoče leto, jih zapišejo na pripravljene lističe, in če bi se izpolnil le del tistega, kar so nam zapisali, bi bilo leto 2015 za vse takšno, da se konec prihodnjega decembra nihče ne bi želel posloviti od petnajstice. Za nameček še malo razvajanja Mi seveda držimo pesti, da bi se izpolnilo kar največ dobrih misli. In da bi bili pri tem skupaj čim bolj uspešni, smo vse zapisano predali Božičku. Eden od treh dobrih mož vendarle izpolnjuje želje in ni vrag, da se ga tudi katera od »naših« ne bi dotaknila. Smo pa v vlogi njegovih pomočnikov že v soboto nekaj dobrega dela opravili tudi sami. Ob pomoči najmlajših obiskovalcev smo namreč izžrebali dobitnice treh nagrad naše medijske hiše in tako tudi sami poskrbeli za malo veselja in razvajanja v tem prazničnem času. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Katja Maček s sinčkom Ažbetom Glavno nagrado - obisk predpustnih Benetk za dve osebi - je drobna ročica 5-letnega Voranca namenila Katji Maček iz Slovenskih Konjic. V Pravljično deželo je v soboto prišla s še ne dveletnim sinčkom Ažbetom, očka Matjaž je zaradi treninga tenisa ostal doma. Mlada družinica sredi aprila pričakuje še enega otročka, kot nam je zaupala Katja, pa bodo v Celje do konca leta vsi trije zagotovo še nekajkrat prišli. »Rada prihajam v Celje, saj je to moje srednješolsko mesto in tudi starše imam v Savinjski dolini,« je v smehu priznala, da včasih to dvoje kar združi. Ob dobrih željah glede veselja, ljubezni in zdravja za vse ljudi ima zase še eno, zares veliko, za katero upa, da se ji bo izpolnila v letu 2016. Kot diplomirana biologinja si namreč mlada mamica po drugem otroku želi redno službo, saj doslej te sreče še ni imela in so bile vse dosedanje zaposlitve le priložnostne. In da v Benetke zaradi dokaj visoke nosečnosti pred pustom ne bi mogla, je prav nič ne skrbi. »Tudi pri Ažbetu sem bila aktivna vse do poroda,« se nasmeje in doda, da jo bo spremljal soprog Matjaž, s katerim se tudi sicer najraje potepa naokrog. December je za mlado družino prav poseben čas tudi zato, ker si zna vzeti čas in se skupaj s prijatelji zbere doma. »Za božič bova gostitelja z Matjažem, že na štefanovo pa vabijo starši.« Odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič in Novega tednika Biserka Povše Tašić sta Roziki Kadilnik iz Sevnice izročili darilni bon za obisk savne v Herkul fitnesu v Slovenskih Konjicah. »S seboj bom peljala vnukinjo,« se je zahvalila Rozika, mi pa smo ji hvaležni za dobre želje, ki nam jih je namenila. Sreče in uspehov se vendarle nihče ne brani. Glasbena gostja, ki je v soboto dopoldne v Pravljični deželi prepevala otroške pesmice, je bila kar sodelavka Radia Celje Klavdija Winder. A »vlakec«, v katerem je na Glavnem trgu zaplesala naša ekipa z najmlajšimi ter s pravljičnimi vilami in z drugimi pravljičnimi bitji, je pognala s svojo Katrco. Eno prisrčnejših želja za leto 2015 nam je zaupala Zara Kregar iz Celja (fotoreporter jo je ujel prav med pisanjem). Da si zase želi mobitel, za mamico pa službo, je napisala, potem ko je prevzela darilni bon za obisk fitnesa Herkul v Slovenskih Konjicah, pa nam je v smehu zaupala, da se bo zdaj želja izpolnila še očku. Njega namreč čaka obisk fitnesa. 28 REPORTAŽA Prizor, ki je sledil temu trenutku, je razgrel predvsem moški del občinstva......in ženski del. Slovenci vedno manj sramežljivi Po erotičnem sejmu imajo doma zagotovo več intimnih pripomočkov Da se da resnično požvižgati na nizke temperature, kaže erotični sejem, ki je bil minuli konec tedna na Celjskem sejmu. Obiskovalce, predvsem pa nastopajoče zvezde iz sveta zabavne industrije za odrasle, je razgrel prireditveni oder, na katerem se je dogajalo marsikaj, kar seveda pri-tiče tovrstnemu erotičnem dogodku. Tisti malo bolj sramežljivi se sicer niso drenjali pod odrom, ampak so vroče scene spremljali na zaslonih, postavljenih v sejemski dvorani. Na njih se je pravzaprav videlo še več. In še bolj natančno. Dokaz, da erotični sejem resnično razbija tabuje in odpira Slovence, je, da je bilo pri stojnicah z erotičnimi pripomočki treba čakati tudi do 15 minut, preden si sploh lahko stopil do blagajne in plačal izbrane stvari. Kriza se resda pozna, kar pa še ne pomeni, da se ljudje za nakupe ne odločijo. »Če je bil še pred leti povprečen znesek, ki ga je nek par namenil za erotični pripomoček, višji kot 50 evrov, se je zdaj zmanjšal za približno 20 evrov,« je povedal vodja spletne trgovine nagajivo.si Rafael Kastelic. Bolj na »trdo« Še vedno gredo najbolj v promet lubrikanti, vaginalne kroglice in obročki za moške ter vibratorji. »Opažamo, da ljudje vse bolj posegajo tudi po novostih na področju intime,« dodaja Kastelic. Tako so najbolj aktualne spolne igračke, ki jih lahko aktivirate na daljavo. Delujejo tako, da svojemu partnerju s spolno igračko lahko polepšate trenutke kar preko aplikacije na mobilnem telefonu. Ko jo aktivirate, bo partner, ki je popolnoma na drugi lokaciji, vesel ... Glede na povpraševanje pa se zdi, da se Slovenci v spolnosti čedalje bolj odpirajo in postajajo bolj pogumni. Vedno več ljudje kupujejo satenaste in jahalne biče, kovinske lisice, ščipalke za bradavičke in komplete za vezanje na posteljo. Če so še pred sedmimi leti na sejmu kupovali predvsem mlajši od 30 let, se je ta meja zdaj povišala. Pripomočke kupujejo tudi tisti, ki so starejši in ki so v vezi že več kot 20 let. »Morda je v zvezi že preveč eno- lično in je prav, da si intimo popestrijo,« dodaja Kastelic. Nogavice in bodiji, ki mešajo pamet Popoln hit pa so trenutno tako imenovane »bodystoc-king«, mrežaste nogavice, ki se nadaljujejo v bodi. Izdelki so cenovno ugodni in zmešajo marsikatero moško pamet, ko vidi svojo partnerko tako urejeno. Motivi so različni in pravi prodajni hit so bili »bodystockingi« tudi na sejmu. Bogdan Stopar, vodja spletne trgovine urejena. net, ki jih je ponujal obiskovalcem, opaža, da se sramežljivost pri ljudeh izgublja: »Nekateri gredo mimo stojnice trikrat ali celo večkrat, potem pa vendarle pridejo bliže in kupijo. Ne le mlaj- Med najbolj prodajanimi erotičnimi pripomočki so bili v času sejma v Celju vibratorji. To je samo ena izvedba ... Na odru se niso zvrstile samo zvezde iz sveta zabavne industrije za odrasle, ampak tudi tisti, ki so jih prišli gledat. In imeli so to srečo, da so bili del nastopa ... ših, tudi veliko starejših je med kupci.« Sicer pa je bila na erotičnem sejmu pestra izbira spodnjega perila, ponudb erotičnih masaž in erotičnih filmov in filmčkov. Ti pa so, verjamemo, nastajali tudi med prizori na priredi- tvenem odru. Če sodimo po številu v zrak dvignjenih mobilnih telefonov med občinstvom, se bo marsikdo še kar nekaj časa doma s posnetki spominjal vročega decembrskega konca tedna v Celju ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA V intimi je kdaj dobrodošla tudi nadvlada. Ta del nastopa na erotičnem sejmu je požel kar veliko zanimanja obiskovalcev. Kupi in kupi seksi perila. Nekateri so z njim polnili cele nakupovalne vrečke. Očitno je spodnje perilo še vedno zelo pomemben del predigre ... REPORTAŽA 29 Da ob zvokih romske glasbe ni prepovedano zaplesati na mestnem tlaku, so Celjanom pokazali kar gostje iz restavracije Romani kafenava. Ko prazniki pobožajo tudi želodce Novost letošnjega Pravljičnega Celja kulinarični dogodki - Od romske kuhinje do bele čokolade Vam decembra - takole za mimogrede, ko se s prijatelji srečate na ulici - za-dišijo zlasti medenjaki in »kuhanček«? Sama sem že mislila, da je tako, a Celjani in drugi obiskovalci mesta imamo v letošnjem decembru na voljo malo večjo izbiro. In se tako tudi apetiti hitro spreminjajo. Že res, da mi je na miklavževo pozno popoldne že glasno krulilo v želodcu, a romska enolončnica, ki jo je kuharica postregla iz kotla, v katerem so plavali tudi koščki mesa, ali iz drugega, ki je bil namenjen vegetarijancem, bi mi zadišala tudi, če bi le malo prej vstala od mize. Je bilo zato še težje najprej opraviti delo, sva se strinjala s fotografom Andražem, ko sva v Prešernovi ulici spremljala prvega iz niza treh kulinaričnih dogodkov letošnjega Pravljičnega Celja. Sploh ker predstavitve romske restavracije Romani kafenava niso spremljale le omamne vonjave, temveč tudi glasna romska glasba. In ob njej človek pomisli na vse kaj drugega, kot na delo ... »Pa normalno, da igramo tudi slovenske« Romska restavracija Romani kafenava je socialni projekt, ki ga je pod okriljem društva Epeka 80-odstotno financiral Evropski socialni sklad in je na mariborskem Taboru zaživel aprila. Je vzorčni primer socialne gostilne v Mariboru, Sloveniji in celo v svetu, zato ne pre- »Ne skrbite, ne bo nam zmanjkalo,« je romska kuharica odgovarjala na vprašanja, ali so iz Maribora pripeljali dovolj hrane. In res je ni, čeprav je Celjanom teknila enolončnica tako v mesni kot vegetarijanski različici. Značilne romske melodije - za katere se je sicer med mimoidočimi našel tudi kdo, ki mu je v njih manjkalo »pravega ritma« - so glasbeniki prepletali s slovenskimi narodnozabavnimi in večkrat je bilo mogoče slišati tudi venček Avsenikovih najbolj znanih melodij. seneča, da se je po prvotnem nasprotovanju okoliških stanovalcev restavracija hitro usidrala v okolje in zdaj počasi odpira vrata morda še kakšni sorodni restavraciji. Ker gre sicer za ambiciozen projekt socialnega podjetni- štva, ki želi omogočiti čim več zaposlitev pripadnikom romske manjšine, so namreč njegovi snovalci napovedali, da bodo dobiček, ki ga bi (bo) ustvarjala restavracija, namenili za vzpostavitev novih gostiln in s tem za še več delovnih mest. So pa v svojem delu na miklavževo v Celju še posebej uživali glasbeniki, »hišni bend« Romani kafenave, ki je po mestnih ulicah krožil z značilnimi romskimi melodijami. In na nejeverna vprašanja, kaj ima z romsko glasbo opraviti »naš« Slavko Avsenik, so trubači odgovarjali: »Pa normalno, da igramo tudi slovenske! Kaj pa mislite?!« Prisluženi prigrizki Za drugega v nizu kulinaričnih dogodkov so poskrbeli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. »Ker je šola neprofitna ustanova in je pri svojem delu omejena z denarjem, ne napovedujem nobenih kulinaričnih presežkov,« je bil vnaprej skrivnosten njihov mentor Edvard Kužner, ki je napovedal le še to, da si bodo morali obiskovalci starega mestnega jedra vsak prigri- zek prislužiti. In res, čeprav ekipa dijakov - od bodočih kuharjev in natakarjev do turističnih tehnikov - pri tem ni ciljala na njihove denarnice, temveč na malo dobre volje in prizadevnosti. Mimoidoče so namreč v Prešernovi ulici zabavali tako, da so jih - preden so jim postregli čaj ter piškote in prigrizke - povabili k sodelovanju v igri kolo sreče, v kateri si je vsak izbral - priznajmo res ne pretežko - vprašanje, na katero je potem odgovoril. In nagrada? Seveda nekaj, kar je pobožalo želodec. Bela hiška za konec Na zadnjo soboto v letu bo Ivana Ristić iz Celjskega mladinskega centra poskrbela še za zadnji kulinarični dogodek. Takrat v Gubčevo ulico vabi vse sladokusce, saj svojo Belo hiško napoveduje kot »preplet sladke, tople, grenke in ledene zime«, v pravljično beli zasneženi hiški pa preizkušanje belih in čokoladnih jedi. Le kako bi lahko letošnje praznično božanje želodcev še bolje zaključili? IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA »No, prav, bom jaz zavrtela - ampak na vprašanje boš pa ti odgovarjala. Sem še premajhna, da bi znala sama.« V velikem kotlu je bilo čaja vselej dovolj, a tudi piškotov in prigrizkov dijakom ni zmanjkalo. 30 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Simona Vodončnik je rejnica uradno postala leta 2006. Odločitev ji je povsem spremenila življenja, česar nikakor ne obžaluje (Foto: ŠO). Z- ■ ■ V ■ v njima je srecnejsa Rejnica leta 2014 postala Simona Vodončnik iz Zabukovice »Kot rejnica sem v svoja dečka vložila ogromno ljubezni, spoštovanja, vztrajnosti, doslednosti, iskrenosti in tudi znanja. Priznati moram, da je ves moj trud poplačan, saj sem ob njiju postala čustveno in osebno veliko bolj zadovoljna.« Vodončnikova. Oba fanta, ki sta od nje zahtevala popolno predanost, je tako pod streho vzela v razmiku zgolj dveh mesecev. KljuC do uspeha: ljubezen in »rostfraj« živci Danes prizna, da so bili prvi meseci zelo naporni. Navaditi se je morala skrbeti za pravkar rojenega otroka in se obenem popolno posvečati dečku z zmerno duševno prizadetostjo. »Teden dni si ni zapomnil niti naših imen. Zanj smo bili od strica in tete do učiteljice in gospe. Imel je nočne more in bil agresiven. Psihično je bil povsem uničen, zato je bil zanj prihod dečka. V prvih nekaj letih ga je mesečno vozila v center za socialno delo, kjer se je sestajal z matično družino, a je druženje počasi začel odklanjati. Socialne delavke so prisluhnile njegovim željam. »Nekatere rejnice imajo težave z biološkimi starši, katerih stiske povsem razumem. Kljub temu da ne skrbijo za otroke, se počutijo zapostavljeno in ogroženo. Pri rej-niških starših iščejo tisoč in eno napako,« pripoveduje predsednica Društva rejnic celjske regije, ki na srečo tovrstnih težav nima, a se zaveda, da je treba biološkim staršem stopiti naproti in jih ne obtoževati. Če so jim pristojne službe vzele otroke, Društvo rejnic celjske regije je prostovoljno, nepridobitno in strokovno združenje rejnic in rejnikov, njihovih otrok in podpornih članov društva širše celjske regije, ki deluje že deset let. Zajema osem centrov za socialno delo, vanj pa je včlanjenih 109 članov, ki nudijo dom 112 otrokom v rejništvu. Predsednica društva je Simona Vodončnik. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vsako leto podeli priznanje rejnica leta. Letos je to postala Simona Vodončnik iz Zabukovice pri Žalcu. Poleg tega, da je predana mama dvema dečkoma, ki sicer ne bi imela sreče, da bi odraščala v ljubeči družini, je tudi ambiciozna predsednica Društva rejnic celjske regije. Pri opravljanju poslanstva, ki jo osrečuje bolj kot kakorkoli drugega na svetu, ji daje moč to, da je največje bogastvo človeka ljubezen, ki jo daje drugemu. Simona Vodončnik je rejnica uradno postala leta 2006. Po težkih življenjskih preizkušnjah, ki jih je morala prestati zaradi bolezni, se je odločila, da se bo po ozdravitvi posvečala v prvi vrsti stvarem, ki jo v življenju osrečujejo. »Hči in sin sta odraščala in postajala vedno bolj samostojna. Ker sem sama imela še veliko ljubezni in energije, ki bi ju lahko delila, sem se odločila, da bom pomagala malčkom, ki nimajo možnosti, da bi odraščali v srečni družini,« pripoveduje Vodončnikova, ki je imela to srečo, da so jo pri odločitvi brezpogojno podprli najbližji. Rejništvo namreč ni zgodba zgolj posameznika, temveč vse družine. »Samo da si prišla!« Center za socialno delo Žalec se je prvič obrnil nanjo v začetku leta 2006. Strokovne »Naziva rejnica leta 2014 sem zelo vesela, še posebej zato, ker sem prva Savinj-čanka, ki ji ga je uspelo prejeti. Ponosna sem, da so pristojne službe opazile moj dolgoletni trud in razdajanje, ter me predlagale ministrstvu,« je ponosna Zabukovčanka. Priznanje rejnica leta je Vodončnikovi prejšnjo sredo v Ljubljani podelila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak (Foto: osebni arhiv). službe so namreč odločile, da je za dečka s posebnimi potrebami s širšega celjskega območja najbolje, da mu priskrbijo rejniško družino. Kljub temu da je bil to sede-mletnik z veliko čustvenimi težavami, je Vodončnikova, takoj ko ga je zagledala, začutila, da se je med njima spletla posebna vez. Ker njegovi straši sprva niso želeli pristati v rejništvo, je bil njegov odvzem več mesecev negotov. V tem času je celjski center za socialno delo zaprosil Vodončnikovo, če bi bila pripravljena v rejništvo vzeti tudi dojenčka. Odločiti se je morala v nekaj urah. »Če otroka nosiš v sebi, se nanj počasi pripravljaš devet mesecev. V tem primeru tega časa nisem imela, moji otroci pa so bili že odrasli. Praktično čez noč je naš nov družinski član postal enomesečni dojenček,« se spominja Zabukovčanka. Že samo skrb zanj je predstavljala velik izziv in odgovornost, kaj šele, da bi ob tem vzgajala še dečka s posebnimi potrebami. Po tehtnem razmisleku se je odločila, da je najbolje za vse, da se zaenkrat posveti samo enemu. Ni ji preostalo drugega, kot da to sporoči pristojnim službam v Osnovni šoli Gla-zija v Celju, ki so bdele nad razvojem dečka. »Stopim na hodnik šole. Do mene priteče deček in mi ves vesel reče: >Samo da si prišla, samo da si prišla.< Srce mi preprosto ni dalo, da ga ne bi sprejela v svojo družino,« se še danes povsem natančno spominja v novo okolje vse prej kot lahek.« Z vztrajnostjo in s predanim posvečanjem Vo-dončnikove je počasi le začel sprejemati nova pravila in način življenja. Prepričana je, da ji je vse to uspelo doseči z ljubeznijo, vztrajnostjo in s pozitivno energijo, predvsem pa z »rostfraj« živci, se danes rada pošali. »Intenzivno sem se mu posvečala tri leta. V svoja biološka otroka nikoli nisem vložila toliko energije kot vanj, za kar mi ni žal, saj je bil moj trud z njegovim napredkom že tisočkrat preplačan,« je zadovoljna. Zgodba z mlajšim otrokom v rejništvu je nekoliko drugačna. Ker njegova mama ni bila slovenska državljanka in so ga Vodončnikovi k sebi vzeli neposredno iz porodnišnice, jim ga je uspelo po petih letih zapletenih postopkov posvojiti. Tovrstni primeri so prej izjeme kot pravila. Biološki starši so se namreč le redko pripravljeni odpovedati svojim otrokom. Biološke starše je treba razumeti Za dobro delovanje rejni-ških družin je ključen korekten odnos z biološkimi starši. Vodončnikova mame posvojenca ne pozna, sodelovala pa je s starši starejšega pomeni, da imajo že sami s seboj dovolj težav. Rejnice za svoje delo prejemajo minimalno plačilo. Mesečno jim država nameni 125 evrov, kar je približno 4 evre na dan. Vodončnikova se nad plačilom, s katerim naj bi bila poplačana 24-urna predanost otroku, ne pritožuje. Za rejništvo se namreč ni odločila zaradi denarja, temveč da bi pomagala. Ob tem za otroka v rejništvu mesečno prejema še 380 evrov, namenjenih za njegove materialne stroške. Poleg naziva rejnica leta je prejela denarno nagrado, ki jo je razdelila med člane svoje družine, ki ji ves čas stojijo ob strani, in otroke, ki so bili prikrajšani za toplino in ljubezen. Ker so pred nami bo-žično-novoletni prazniki, bo z denarjem, ki ji ga je podarilo ministrstvo, sofinancirala darila za otroke v rejništvu, ki sodijo pod okrilje žalskega centra za socialno delo, in zanje ter njihove starše prav tako sofinancirala zaključek v znanem žalskem gostišču. Pozabila ne bo niti na približno 112 otrok v Društvu rejnic celjske regije, za katere bo nekaj denarja prispevala tudi za božični izlet v pred-praznično Ljubljano. ŠPELA OŽIR »Večkrat so mi rekli, če bi bila pripravljena predstaviti rejniško družino. Ne znam je. Zame je namreč družina ena sama. Vsi moji otroci so zame enaki, zato nanje ne gledam kot na otroke v rejništvu.« PORTRET 31 Hvaležen za privilegij izjemnega poslanstva Po poldrugem desetletju Folklornega društva Šentjur svoje poglavje v njem zapira umetniški vodja Bogomir Brložnik Po petnajstih letih predanega dela v Folklornemu društvu Šentjur so se svojemu prijatelju in mentorju Mirku člani zahvalili tudi s priložnostnim darilom. »Doma bi me kot velikega ljubitelja ljudskega izročila izdala predvsem tematska knjižnica. V bloku si kmečke sobe s krušno pečjo seveda nisem omislil. Če pa že govoriva o skritih željah... Najti in zvesto obnoviti kakšno arhaično domačijo, kot je to naredil Bojan Guček s Kozjansko domačijo. To bi bilo nekaj. Upam, da se domačini v Dobju zavedajo, kako lep projekt je to. Ko se tam zgodi še kakšen prijeten dogodek z godci, s pevci, je harmonija popolna.« »Pravo me je nagovorilo drugače kot folklora. Na eni strani nam lajša življenje, po drugi strani ga v sodobni hipernor-mirani slovenski družbi zapleta in mnogokrat prihaja samo s seboj navzkriž. A četudi bi še enkrat izbiral, bi se odločil enako. Dokler je etnologija prostovoljna in prostočasna dejavnost, sta v njej tudi strast in veselje. Če bi bil to moj poklic, bi se to morda izgubilo. Tega pa si ne bi pustil vzeti,« pripoveduje Bogomir Brložnik. Petnajst let je od takrat. V dvorani gasilskega doma so se po dolgem času zbrali ljudje, ki so jim bili blizu ljudska pesem, glasba in ples. Leta 1963 se je v kraju sicer že udomačila folklora, potem je sledil daljši mrk. Ko se je Bogomir Brložnik preselil v Šentjur, ga je sloves hitro dohitel. Predan ljudski zapuščini je zadnjih petnajst let oblikoval del kulture v občini in jo skupaj s predanimi člani folklornega društva oživljal in ohranjal za zanamce. Z zadnjim letnim koncertom, ki je bil presežek na več ravneh, se Mirko, kot ga poznajo prijatelji, poslavlja od aktivnega dela v društvu. V pogovoru za Novi tednik smo se z njim sprehodili po bogati poti nekega življenjskega poslanstva. Kot pravi, je bilo lepo, a tudi naporno. Kot umetniški vodja moraš biti na vsaki vaji stoodstoten. Da bi člani katerega amaterskega društva svojo pripadnost čutili tako močno, je danes skoraj težko pričakovati. Sicer društvo trenutno združuje približno 25 članov večinoma srednjih let, prav mladih trenutno nimajo. »Po svoje to ni slabo. Zdi se mi, da človek srednjih let nekako bolj prepričljivo podaja tovrstno izročilo. Po drugi strani pa je folklora tudi fizično zelo aktivna dejavnost in v tem pogledu so v prednosti mlajši.« V Folklornem društvu Šentjur še vedno deluje tudi sekcija 63. »To so ljudje, ki so s folklorno dejavnostjo tega leta v kraju začeli. Še vedno plešejo, in čeprav ne sledijo aktualnim tokovom v stroki, ohranjajo energijo, plese in tudi ener-gičnost tistih časov. Pod črto je to zagotovo obogatitev in lani smo večjo prireditev ob 50-letnici folklorne dejavnosti pripravili združeni - vsi skupaj.« Vsaj od daleč tudi nad folkoristi bdi javni sklad za kulturne dejavnosti, kjer imajo za vsako področje strokovne sodelavce. Na območnih in regijskih srečanjih jih usmerjajo in tudi ocenjujejo. Resnobnost prava in idila ljudskega izročila Ime Bogomirja Brložnika je sicer uveljavljeno v povsem drugem svetu. Med drugim je bil sodnik za prekrške, zdaj je pravnik v občinski upravi v Šoštanju. »Folklora je bila kljub vsemu moja prva ljubezen. Na Šaleškem je v 80. letih prejšnjega stoletja delovala zelo močna folklorna skupina Koleda. Pridružil sem se ji pri štirinajstih letih, v osmem razredu osnovne šole. Takrat nas je bilo veliko mladih, folklo- ra je bila nekako modna, potovali smo po vsem svetu. Če govoriva o Koledi, mislim, da se s svojimi člani ni podala le v Afriko. Med drugim je bila skupina na tritedenski turneji v Ameriki, na gostovanju na Finskem, v Angliji, Španiji, na Poljskem, udeležila se je celo festivala v Hongkon-gu. V Koledi smo bili močna skupina z dovolj programa in ljudmi, ki so brez težav pripravili celovečerni program. Neskromno lahko rečem, da sem se v tistem času dokazal. Neva Trampuš - z možem Miletom je bila duša in motor te skupine - me je opazila in spodbudila, da sem se udeleževal številnih izobraževanj. Z vsem bitjem in žitjem sem sprejemal to znanje. Mislim, da sem se ujel s pravim bistvom izročila. Ravno pri folklori večinoma vidimo samo ples, vendar je še toliko drugega; običajno življenje, slovstveno izročilo, pesem na primer pri nas še bolj kot ples ... Nad izročilo s spoštljivo roko Začetna izobraževanja je Bogomir Brložnik nadgradil še z osebnim raziskovanjem in izobraževanji v kasnejši dobi. »Lahko rečem, da ljudske plese precej obvladam. Ko jih v neki različici oživiš na odru, jih je treba vplesti v nastop kot celoto. Treba je vedeti, da vse odrske rešitve niso ravno ljudskega izvora. Je pa dobro, če so avtorski elementi v sozvočju z izročilom. Poznam tudi primere, ko so večje skupine ubrale zelo umetniški pristop, na drugi strani pa so si pri nošah prizadevale biti karseda izvirne - rezultat se mi je zdel precej anahronističen. Sam zagovarjam načelo, da je treba ostati čimbolj zvest izročilu. Vsega ostalega imamo v tem svetu tako ali tako v preobilju ...« Brložnik pravi, da preprost kmečki človek naše preteklosti res ni zgradil visoke umetnosti, a je to ljudsko blago naše avtohtono bistvo, prisrčno in zvesto neki podobi. Prepričan je, da občinstvo to začuti in rezultat je - tako kot je bilo na zadnjem koncertu - vreden truda. Tudi zato ples na odru vedno zaokroži s pesmijo, prikazom življenjskih običajev, obredov, tudi z bogatim slovstvenim izročilom. Marija Stanonik na primer je s sodelavci na terenu doslej zbrala kar 40 knjig gradiva. In ves ta zbran zaklad je rad vključeval v program, ki ga je pripravljal. Nastope je obogatila tudi Majda Mauer, ki v njihovi folklorni skupini zelo dobro obvlada narečje in ima hkrati dar za nastopanje. Tako je med plesi na odru povedala številne zgodbe in pripovedi v narečju, ki je ljudem še kako blizu. Ljubezen in foklora z roko v roki Med folkloristi se je spletlo tudi precej romantičnih vezi, kar nekaj parov se je poročilo in ples opustilo. Nekateri so kljub družinskim obveznostim ostali zvesti folklori in zdaj na vajo pripeljejo še otroke. V takšnih primerih folklora postane tudi del družinskega izročila. Bogomir je svojo ženo sicer našel na Kozjanskem, v Dobju. »Ona sicer ni bila nikoli članica folklorne skupine. Je bila pa ves čas kritična opazovalka, ki me je pri delu podpirala, četudi bi bilo včasih zanjo lažje, če bi bil več doma. Ko sem po dolgih letih zaradi selitve v Šentjur z aktivnostmi pri Koledi končal, je bila prav žena tista, ki je v Šentjurju naredila nekaj reklame zame in tako smo leta 1995 začeli tu. Takrat je bilo zanimanja sicer več, kot je treba plesalcev za eno postavo - to je šest parov in še godci - ampak mnogi seveda niso ostali. Ko se zdaj oziram nazaj, je dosežek, vreden zadovoljstva, morda prav to, da smo nekateri tako dolgo brez prekinitev vztrajali. Ljubezen do ljudskega izročila namreč v takšni skupini združuje izjemno različne ljudi, tako poklicno kot starostno.« Sam je skupini posvetil vsaj večer na teden, včasih tudi več. Zdaj te obveznosti ne bo več, a kot pravi, bo z ljudskim izročilom zagotovo še ostal povezan. Od Bele krajine do kozjanskih gričev Prvi splet in prve noše šentjurskih folkoristov so bili belokranjski. »Morda je to tudi nekoliko stereotipno, ker so noše relativno enostavne. Zahtevnost plesa pa je seveda odvisna od koreografije. Sam sem bil znan po tem, da sem delal še kar zahtevne stvari,« pove. Danes se Šentjurčani lahko pohvalijo s številnimi spleti in štirimi kompleti noš, kar jim omogoča že kar obsežen program. »Težava je le v tem, da je plesalcev le za eno postavo. Kar pomeni, da je med preoblačenjem treba poskrbeti za kakšno mašilo, a tudi sicer je to kar naporna zadeva.« Dobra strokovna podkovanost vodje prinese s seboj tudi visoke standarde. »Včasih sem sicer čutil, da smo prehitro zadovoljni. Ampak večinoma sem ljudi sprejemal takšne, kot so, in jim po možnosti stopil nasproti. Ni se mi zdelo prav, da bi jim s pretrdo roko priskutil tisto, kar imajo sicer radi. Tudi za skupino to ne bi bilo dobro. Ob posameznih projektih, kot so bili letni koncerti, sem šel tudi do roba njihovega potrpljenja in strpnosti. Ampak smo zdržali in glede na rezultat se je več kot splačalo.« Tudi v najbolj napornih časih mu motiva za delo v skupini ni zmanjkalo. »Vedno sem imel pred očmi ta privilegij dela z ljudskim izročilom. Ukvarjal sem se z nečim, kar se je ustvarjalo skozi generacije rodov, z nečim, kar nam oblikuje identiteto in kar bomo zapustili zanamcem. In to je res izjemno poslanstvo,« sklene Brložnik. SAŠKA T. OCVIRK Foto: TANJA GOBEC Bogomir Brložnik je kot umetniški vodja folkloro vedno dojemal kot celostno ljudsko izročilo. Na zadnjem letnem koncertu je običaje in navade v povezovalnem programu izvrstno predstavila družina Kalan. Alenka in Grega sta bila nekoč folklorista, ki sta se zaradi obveznosti morala rednim aktivnostim odpovedati. S svojimi tremi otroki Julijo, Davidom in Veroniko sta na odru prikazala, da je ljudsko izročilo lahko tudi čudovita družinska dediščina. »Skrbeti za izročilo se mi zdi veliko poslanstvo. Nekaj bomo ohranili folklo-risti, nekaj se bo ohranilo zapisanega, marsikaj nastaja tukaj in zdaj. Gasilske veselice na primer, praznovanje abrahama in tudi drugih življenjskih obletnice s smrekami in prometnimi znaki - vse to bi bilo vredno entnološke in antropološke pozornosti. Kdove, morda bodo tudi to enkrat postavljali na oder.« 32 REPORTAŽA Pilštanjski gospodarji so redni gostje prireditve Pod cvetočo drnulo. Ljudske pesmi so narodno bogastvo Odmevalo je na prireditvi Pod cvetočo drnulo Slovenska ljudska pesem je pomembna kulturna dediščina slovenskega naroda. Različna kulturna in umetniška društva po Sloveniji se trudijo ohranjati izročilo naših prednikov. Na Kozjanskem veliko skrb ljudski pesmi namenjajo v Kulturnem društvu Lesično--Pilštanj. Prireditev Pod cvetočo drnulo, ki jo vsako leto organizirajo člani društva, je namenjena predvsem ljudskim pesmim, ki so jih prepevali naši predniki nekoč in ki jih prepevajo Kozjanci še danes. Prejšnji teden so v Lesičnem obeležili že 20. srečanje ljudskih pevcev in godcev. Dvorana kulturnega doma je bila nabito polna. Člani Kulturnega društva Lesično-Pilštanj so pripravili prijeten glasbeni večer, ki ga je s humorjem popestrila dramska skupina Peilenstein. Kot je povedala predsednica Kulturnega društva Lesično-Pilštanj Nives Kostevc Arzenšek, so bile ljudske pesmi nekoč prisotne ob delu, na zabavah in praznovanjih. Na preteklih prireditvah so prepevali o ljubezni, kmečkih opravilih, ženskih in moških imenih, krajih, življenju, božiču, vinu, poklonili so se tudi Slomšku. »Ljudska pesem je bila vedno povezana z življenjem, bila je spremljevalka od rojstva do smrti, ob vsakdanjem delu in praznovanju,« je poudarila Kostevc Arzenškova. Srečanje ljudskih pevcev in godcev so odprle Pevke iz Do-bležič, ki so se prvič na odru prireditve Pod cvetočo drnulo predstavile že leta 1998, takrat še kot osnovnošolke. Njihova mentorica je bila Slavica La-pornik, ki je poznala ogromno ljudskih pesmi. Svoje poznavanje in ljubezen do ljudskih pesmi je vrsto let prenašala na svoje najdražje in na mlade pevce. Dekleta je naučila marsikatero ljudsko pesem, je Pevke iz Dobležič predstavila Nives Kostevc Arzenšek. Dekleta so zapela pesmi Slovenka in Šumijo gozdovi domači. Ljudske pesmi so ljube tudi Fantom z vrhov iz Bistrice ob Sotli. Skupaj prepevajo že enajst let. Kot je povedala Kostevc Arzenškova, skušajo ohraniti čim bolj izvirno izva- janje ljudskih pesmi. Predstavili so se z dvema pesmima, in sicer Bodi pozdravljena, rojstna vasica in Sneg odel je vso dolino. Fantje z vrhov so stari znanci srečanja ljudskih pevcev Pod staro lipo, ki ga vsako leto zagnano organizirajo ljubitelji ljudskega petja iz Bistrice ob Sotli. Bogato zakladnico pesmi imajo tudi Pilštanjski gospodarji, ki so obeležili vseh 20 »drnul«. Zapeli so pesem Nocoj je pa en lep večer. Pevci prihajajo s Pilštanja in iz sosednjih vasi. Med pesmimi, ki jih prepevajo, najdemo veliko pastirskih in vojaških pesmi, zbadljivk, pesmi o vinu, sva- tovskih in priložnostnih pesmi ter pesmi o domačem kraju, je izpostavila Kostevc Arzen-škova. Presenečenje večera so bile mlade pevke iz Akademske folklorne skupine Franceta Marolta iz Ljubljane, ki se redno udeležujejo srečanj ljudskih pevcev. Njihov nabor ljudskih pesmi je bogat in obsega ljubezenske, vojaške, pripovedne, nabožne pesmi in napitnice. Kozjanskemu občinstvu so zapele pesmi Bog pa je ustvaril Zemljico, Lepših fantov pa res ni in Moj fantič je na Trolsko vandral. JERICA POTOČNIK FOTO: JP I ^^ ш л Nuša Jug, Sara in Janja Kostanjšek ter Polona Amon skrbijo, da ljudske pesmi pojejo in slišijo tudi mladi. Dekleta iz Dobležič so »skupaj« že od osnovne šole. Srečko Jug, Pilštanjski gospodarji: »Ljudske pesmi so dediščina naših staršev. To tradicijo želimo ohraniti tudi na Kozjanskem. Ljudske pesmi smo se naučili od staršev, ki so doma prepevali. Besedila skušamo dobiti tudi pri starejših ljudeh. Tonski zapis ljudskih pesmi tone v pozabo. Zdi se mi ključno, da se ohranijo besedila v izvorni obliki, če se že tonski zapis spreminja. Zelo razveseljivo je, da tudi mlajše generacije zanima ljudsko izročilo. Tudi na tej prireditvi smo videli, da ljudsko petje zanima mlade ne samo s podeželja, temveč tudi iz mest. Menim, da ni strahu, da se ta dediščina ne bi ohranila.« Nuša Jug in Sara Kostanjšek, Dekleta iz Dobležič: »Ljudska pesem je izročilo naših prednikov. Pesmi govorijo o navadah in običajih ljudi iz preteklosti, nekateri so se do zdaj že izgubili. S prepevanjem teh pesmi te običaje in navade ponovno podoživi-mo. S petjem ohranjamo tudi spomin na našo že pokojno mentorico Slavico Lapornik. Občutek imava, da je zanimanja za ljudsko pesem med mladimi premalo. Na Kozjanskem je tega zanimanja kar precej, v mestih pa verjetno malce manj. Ljubezen do ljudske pesmi smo prinesle od doma. Najprej smo začele prepevati na koru, kasneje smo se naučile še ljudskih pesmi. Najina najljubša ljudska pesem je Slovenka. To pesem smo Dekleta iz Dobležič tudi največkrat zapele. Poslušamo in izvajamo tudi druge zvrsti.« Slavko Toplišek, ljubitelj ljudske umetnosti: »Ljudska pesem je velika vrednota, narodno bogastvo, ki ga nikakor ne smemo zanemarjati in ga ne smemo pozabiti. Ljudske pesmi so korenine našega slovenstva. So moja velika ljubezen, čeprav sem prepeval tudi drugačne pesmi. Vesel sem, da so še takšne prireditve, kot je ta v Lesičnem, da se ljudska pesem približno takšna, kot je nekoč živela med ljudmi, ohranja tudi med mladimi. Ljudsko pesem so prepevali ob košnji in drugih kmečkih opravilih. Delo je bilo s pesmijo precej lažje. Ljudska pesem kaže dušo naroda. Sam zelo rad poslušam tudi ljudske pesmi drugih narodov. Glede na to, da je Kozjansko bolj vinogradniško območje, so zanj značilne zdravice, ki jih ohranjamo s skupino Pozna trgatev, in razne pesmi o vinu. Izgubili pa smo kar nekaj baladnih pesmi, ki so na pristen ljudski način prepevale o določenih tragičnih dogodkih. Slovenska ljudska pesem je pogosto otožna, verjetno zato, ker je takšna slovenska duša. Sam imam sicer raje bolj vesele pesmi, ker sem vesele narave. Ljudska pesem kaže temperament naroda. Za nas kaže bolj tesnoben značaj.« AKTUALNO 33 OKOLJSKA PERLA Zlata vrtnica »potuje« v Gorico Turistično in kulturno društvo Celje je na jubilejni, že 45. prireditvi podelilo skupno 32 priznanj za lepo urejeno okolje, vrt in cvetlice, ob tem pa še zlato vrtnico kot najvišje priznanje za urejeno okolje v letošnjem letu. Skulpturo zlate vrtnice, ki je umetniško delo celjskega umetnika Mateja Čepina, je prejela Marija Čuk iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini, in sicer za večletno skrb za ocvetličenost in urejenost domače hiše z okolico. Kot so ugotavljali v društvu, Marija Čuk poskrbi, da sta hiša in njena okolica vsako leto polni skrbno negovanih rož in gr-movnic, a tudi sicer so zelenice in ostale površine vedno urejene in čiste. »Med dobitniki priznanj je vsekakor izstopala, komisijo pa sta še dodatno prepričali barvitost in pestrost cvetlic in grmovnic, ki že na daleč odražajo vsakodnevno skrb in redno nego,« je poudarila vodja Projektov TKD Celje Vesna Golner. IN PACKA i -T ЗИА -i il-'. t f ^ЛЈж^ v Ob vseh jamah, luknjah in lužah Muzejski trg ni več varen niti za vozila, kaj šele za pešce in kolesarje, zato si je Mestna občina Celje letos zanj prislužila metlo. Metla je »pristala« na Muzejskem trgu Marija Čuksi je letos prislužila zlato vrtnico za izjemno skrbno urejeno okolico domače hiše. (Foto: arhiv TKD Celje;) Za podelitev meüe so v TKD Celje prejeli tri predloge, in sicer za neurejeno območje ob Teharsk cesti na odseku od trgovine Voglaj-na do začetka nasej a Teharje, za zemljišče nasproti Mercatorjevega trgovskega centra ob povezovalni cesti Hudinja-Nova vas, medtem ko je opozorilo, da bi lahko za urejenost območja veliko bolje poskrbela, za Muzejski trg prejela mestna občina. Muzejski trg je zaradi svoje lege ena glavnih točk mestne turistično-kulturne ponudbe. Po njem se poleg meščanov vsak dan sprehajajo ali vozijo tudi obiskovalci od drugod, na njem so prostori pokrajinskega muzeja, teozofske knjižniee in Oseednja knjižnica Celje. Trg je trebe prečkati kudi na potk do sprehajališča na Savinjskem nabrežju in potem naprej čez Spla-varsko brv v mestni park. Ob vseh jamah, luknjah in lužah trg ni več varen niti za vozila, kaj šele za pešce in kolesarje, so opozarjali številni meščani, ki so predlagali, da si prav Muzejski trg najbolj zasluži metlo. V mestni občini so se na opozorilo turističnega društva že odzvali in pojasnili, da je projekt prenove Muzejskega trga pripravljen. Začetek obnove mestna občina načrtuje že v letu 2015, dokončna odločitev o tem pa bo seveda potrjena s sprejetjem proračuna za prihodnje leto. Ob tem so še poudarili, da je bil v preteklih letih obnovljen pretežen del starega mestnega jedra, za vse, torej tudi za obnovo Muzejskega trga, pa, žal, ni bilo dovolj denarja. IVANA STAMEJČIČ, foto: GrupA PRAZNaČ NI UTRIP Letos drevesca z modro nalepko Okrasna praznična drevesca, vzgojena p Sloveniji, so v letošnjem decembru označena z modro nalepko, na kateri je napisana letnica 2014. Nanalepki sta napisa ZavoO za gozdove Slovenije in Darilo gozda vašemu domu, pei čemer je navedeno tudi goz-dnogospodarekn območje, v kateremje bilo brevaace pridobljeno. leidobivanje okresnih drevesc iz gozdov usmerje Zavod za gozdove Sloaenije. V gozdu laikookrasna dreveaa sekajo le na padlagi odločbe, ki jo lastniku gozda izda omenjeni zavoda V odločbi so zapisani pogoji in usmeriioeza pridobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv način. Do 25 naVepk dobijo lastniki gozdov pri Zavodu za gozdove Slovenije brezplačno, za več pa morajo odšteti po 27 centov ze nalep ko. Omejitve so postsvljene tudi ze nabiranje; mahov, kisev Sem česu uporabljaj o za postavitev joslic. Tega lahko nabivamo v goziu v emejenih količinah, in sicer do dva kilograma. Nadzor nad poidalaao okrasnih deevesc in prioobivanjem mahoc arii gozdarsko inšpekcija. Zaood za gozdove Slovenije je v lasskem docembru izdal približno 29.300 aalapk za oanačiiev okrasnih drevesa, od tega za prodajo približno 18.400. JERICA POTOČNIK Praznično Laško. Dedek Vido Romih z vniiom. (Foto: GrupA) 34 REPORTAŽA Čast, da je popeljal lokomotivo na krstno vožnjo, je pripadla županu Občine Podčetrtek Petru Misji. To, da se je po obnovljeni progi želela prepeljati takšna množica ljudi, je zanj dokaz, da se ljudje zavedajo pomena prometnih povezav za večjo kakost njihovih življenj in za povezovanje med ljudmi različnih narodnosti. Vlak bo med Sv. Rokom ob Sotli in Djurmancem vozil dvakrat dnevno v popoldanskem času. Da bi lahko po tirnicah peljali tovorni vlaki, bi bile potrebne še nekatere izbojšave infrastrukture. V ^ ■ V ■ Rogacan spet vozi cez mejo Po tirih med Svetim Rokom ob Sotli in Djurmancem bo po dobrih dveh desetletjih ponovno sopihal vlak Prebivalci, ki živijo ob slovensko-hrvaški meji, so nekoč v šolo, službo ali na obisk k sorodnikom in prijateljem že hodili z vlakom. V preteklosti je železna cesta med krajema veliko pomenila predvsem tistim, ki so iz obmejnih hrvaških krajev hodili na delo v Slovenijo. Po ocenah Slovenskih železnic se je z vlaki takrat mesečno prepeljalo približno tri tisoč potnikov. To, da so ljudje minulo nedeljo vagone ponovno napolnili do zadnjega kotička, kaže, da so nestrpno čakali na ponovno vzpostavitev železniške povezave. Železniška proga od Rogatca je bila leta 1930 podaljšana do Krapine, tako so jo tudi povezali z lokalno progo iz Za-boka, ki je bila zgrajena leta 1886. Neposredna železniška povezava med Zagrebom in Celjem je bila ukinjena po razpadu Jugoslavije, ko se je na tem odseku močno zmanjšalo število potni- kov. Zaradi novih državnih meja so se začele pojavljati nekatere težave pri vzpostavljanju mejnega nadzora in uvajanju novih mednarodnih predpisov ter pri zagotavljanju dovoljenj za vožnjo železniških garnitur. Poti, ki povezujejo ljudi Lokalni vlak, ki se je doslej ustavil na zadnji postaji na slovenski strani, bo od minule nedelje dvakrat na dan vozil do prve čezmejne postaje na Hrvaškem in naprej. Župan Občine Rogatec Martin Mi-količ meni, da je obujena železniška povezava še en korak v smeri povezovanja med ljudmi. Vlak, ki je pred dvajsetimi leti že vozil čez mejo, je takrat v teh krajih prispeval k spodbujanju gospodarstva. Rogaški župan zato ne vidi razloga, da takšne vloge ne bi prevzel tudi zdaj in povezoval gospodarstvenikov iz Hrvaškega Zagorja in Slovenije. »Upam, da bodo to Odsek proge od Sv. Roka ob Sotli, zadnje železniške postaje Slovenskih železnic na tem odseku proge, do Djurmanca, je dolg šest kilometrov. Od tega je kilometer proge na slovenski strani. »Ljudje so se pred desetletjem z vlakom vozili iz Rogatca v Zagreb, turisti iz Zagreba so po železnici potovali v Rogaško Slatino v zdravilišče, ženske iz Hrvaškega Zagorja so se, otovorjene s košarami, vozile z vlakom na celjsko tržnico,« je župan Občine Rogatec Martin Mikolič opisal nekdanje povezave, ki jih je omogočala železnica. povezavo v svoj prid izkoristili vsi, ki bodo uporabljali progo. Ta po mojem mnenju prinaša predvsem nove razvojne možnosti za turistične ponudnike na obeh straneh reke Sotle. To je zagotovo ena od možnosti, da bo proga živela.« Meje bodo padale Slovenske železnice so na progi, ki ni bila v uporabi več kot dvajset let, opravile potrebna vzdrževalna dela in potniškim vlakom omogočile varno vožnjo. Generalni direktor Slovenskih Železnic Dušan Mes je dejal, da je bila vzpostavitev železniškega prometa na tem odseku predvsem sad pobude županov obmejnih občin. Medtem ko so Slovenske železnice čezmejne povezave med Slovenijo in Hrvaško, Madžarsko in Italijo zaradi varčevanja zadnja leta racionalizirale, si zdaj, ko je finančno stanje podjetja boljše, želijo njihove ponovne vzpostavitve in povečanja obmejnega prometa. Tako se bo morda v prihodnje uresničila tudi želja Občine Podčetrtek, da bi zaživela železniška povezava od Imenega proti Zagrebu. TINA VENGUST Foto: SHERPA Progo na slovenski strani so Slovenske železnice obnovile v okviru rednih vzdrževalnih del, saj je bil ta odsek popolnoma posodobljen, preden je bila proga ukinjena. Obnova na hrvaški strani je bila zahtevnejša, tam so med drugim zamenjali tračnice, pragove in obnovili predor, dolg pol kilometra. Naložba je vredna približno šest milijonov evrov. ANKETA Agata Tepeš, Rogatec: »Po tej progi sem se z vlakom nazadnje peljala pred 23 leti, leta 1991. Danes je bilo sesti na vlak nekaj posebnega. Vožnja ni bila povezana le z nostalgijo, ampak predvsem s potrebo. Živimo na obmejnem območju, na hrvaški strani imamo veliko sorodnikov. Na obisk ali izlet v Zagreb se bomo znova lahko peljali z vlakom in bomo bolj brezskrbni, kot če bi na pot šli z avtomobilom. Tudi moj sin komaj čaka, da se bo peljal z vlakom.« Dragan Gajšek, Kostel: »Med vožnjo sem podoživel spomine na preteklost, spomine na mladost. Malo je manjkalo, da mi niso pritekle solze. Z vlakom sem se kot mladenič vozil proti Krapini, Zaboku in Zagrebu. Najprej v šolo, kasneje na delo. Prav je, da je povezava spet vzpostavljena. Čas je, da se državljani Evrope bolj povežemo, do zdaj smo bili predolgo časa vsak sebi.« Marija Cesar Toplišek, Celje: »Včasih sem se pogosto vozila z vlakom, iz Sv. Roka ob Sotli sem v Celje hodila v šolo, v Zagreb pa vsake počitnice na obisk k sorodnikom. Vlaku, ki je takrat imel lesene sedeže, smo rekli >čiro<. Kljub temu da smo se po dvajsetih letih peljali z novejšim vlakom, je bilo lepo. Povezave so bolj redke, danes, ko se vsakomur mudi, je pač lažje izbrati avto. Ker si zadnje čase vzamem več časa za podoživljanje utrinkov iz mladosti, že načrtujem izlet z vlakom v Zagreb.« Franjo Posilović, Romec: »Zelo lep občutek je bil, ko sem po tolikih letih sedel na vlak in se peljal od Huma na Sotli proti Rogatcu. Spomnil sem se svoje mladosti, ko sem se vsako jutro ob peti uri peljal na delo v Celje. Tako sem se vozil 43 let. Zahvaljujoč železniški povezavi, bomo ljudje na obeh straneh meje bolj povezani, še raje bom obiskal sestrično in druge sorodnike v Sloveniji. Doslej smo bili omejeni, nekoliko zaprti vsak na svojem. Avtobusna povezava je po mojem prepričanju premalo.« BUKVARNA 35 Polona Kovač: Loverboy Tudi ljudi prodajajo O avtorici Polona Kovač je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz primerjalne književnosti in italijanščine. Delala je v ljubljanskem svetovalnem centru za otroke in mladostnike, nato je v Centru za tuje jezike v Ljubljani poučevala nemščino. Zdaj je samostojna kulturna delavka. Je ena najpomembnejših slovenskih mladinskih pisateljic. Njeno besedno ustvarjanje je pestro in žanrsko raznoliko. Obsega pravljično-fantastično in realistično pripovedno prozo, igre, scenarije za televizijski igrani program ter leposlovno poučna dela. Njena prva samostojna izdaja je bila knjiga Zverinice z Večerne poti. Objavlja v različnih otroških revijah. Nekatera njena dela so bila prevedena v tuje jezike. Avtorica tudi prevaja, najbolj je znana po prvem celotnem prevodu Grimmovih pravljic. V slovenskem prostoru izstopa tudi po redki, premalo cenjeni sposobnosti združevanja poučnosti oziroma spoznavnosti z umetniškostjo in literarnim pristopom, s čimer se obravnavane tematike dosti bolj dotaknejo bralcev, kot če bi jim bile podane samo v suhem, stvarnem jeziku. Roman je namenjen mladostnikom. Tisti, ki spadajo med njih, vedo, da za osebe iz te skupine vlada splošno mnenje, da jih razganja. Resnica je, da jih je večina polnih energije zaradi hormonov, zdravja in volje do življenja. Označeni so, da so naivni. Drugačni ne morejo biti, ker si še niso nabrali dovolj življenjskih izkušenj. Mladinski roman Lover-boy je namenjen temu, da opozori na trgovanje z ljudmi. Ljudje so za zaslužek pripravljeni storiti marsikaj. Človeka preslepiti, ga zlorabiti in prodati za različne namene ter s tem zaslužiti. Naj se sliši še tako nemogoče, je to res in se dogaja tudi v Sloveniji, kar med drugim dokazuje tudi ta roman, ki je zasnovan po resničnih zgodbah, s katerimi se je avtorica srečala pri svojem delu. Če se komur koli le zazdi, da se kaj takega dogaja v njegovi bližini, naj čim prej o tem spregovori. Rešitev je tudi kontaktiranje z Društvom Ključ. Roman Loverboy nas skozi zgodbo treh gimnazijcev na lahkoten način popelje v svet zlorabe zaupanja, v svet zlorabe naivnosti raziskovanja meja svoje socialne mreže odraslih in vrstnikov, v svet zlorabe radovednosti in iskanja odgovorov glede svoje identitete na prehodu iz otroštva v odraslo dobo, v svet pasti nasilja, spolne zlorabe, izkoriščanja, trgovine z ljudmi. V svet, pred katerim bi starši želeli obvarovati svoje otroke. Loverboy svojo moč in vpliv nad mladim dekletom širi s spretnimi prevarami, čustvenim izsiljevanjem, z omejevanjem dekletovih odnosov s prijatelji in postopoma z vedno večjim nadzorom nad svojo žrtvijo. Tako kot v prevladujočih primerih spolnih zlorab, ki se dogajajo v krogu otroku znane socialne mreže, gre tudi v primerih zlorabe, povezane s trgovanjem z ljudmi, za razvijanje odnosa med storilcem in žrtvijo, za razvijanje zaupanja in v nadaljevanju za zlorabo zaupanja. Občutki krivde, sramu, strah, razdvojenost v odnosu do storilca so nekateri od dejavnikov, zaradi katerih mladostnica drži v sebi skrivnost in se po pomoč ne obrne na starše ali prijatelje. V knjigi je razplet takšen, kot si želimo, srečen. Kar od- leže nam. Realnost je često drugačna ... DŠ Priporočamo knjige avtorjev iz naše regije Odlomek iz knjige, 2. del Stene sobe obdaja svetel opaž iz smrekovega lesa, ladijski pod prekriva strop. Sredi prostora je dolga hrastova miza, prekrita z belim prtom, bogato obložena z raznovrstno hrano. Ajdov, koruzni in pšenični kruh so naloženi v pletenih košarah, bograč, jota in polšja obara do roba napolnjujejo tri ogromne emajlirane, modre posode z rožnim vzorcem, iz ličnih glinenih posod, razpostavljenih na začetek, sredino in konec mize, dišijo ajdova kaša, čompe s skuto, bezgovo cvrtje, matevž, sirovi štruklji in krompirjevi svaljki, na velikih porcelanastih krožnikih pa so naložene krvavice, kranjske klobase, pečena gos z rdečim zeljem in pršut. Na manjši omari v levem kotu sobe, pod oknom, ležijo na kvačkanih pr-tičih debelo narezani kosi posolanke in potice, poleg pa ležijo lepo zloženi krofi, flancati in miške. Pri nogah omarice stoji osem bokalov cvička in nekaj domačega slivovega žganja. Pod mizo teče globoka razpoka, ki sega bržkone v globine zemeljske skorje, morda celo vse do notranjega jedra, vendar človeško oko tako daleč ne seže in zastran tega ni mogoče reči nič določnejšega. Jasno pa je, da poteka brezno čez celotno širino sobe in jo deli na dve povsem enaki polovici. S sten zrejo na mizo oči lovskih trofej: tu je zborček srn in srnjačkov, ki jim ponosno dirigira jelen, pa nekaj nagačenih veveric, ki se sklanjajo z umetelno obešenih lesenih stojal, ki posnemajo obliko vejevja, tu je tudi ponosna glava ogromnega merjasca, nagačen jazbec, ki neutrudno stoji v stekleni omarici, obešeni na severno steno sobe, trije radovedni lisjaki na polici pod oknom, v kotu pa gospodarjeva ponos in veličina: srebrnosivi volk in za njegovim hrbtom mogočno rjoveči medved. Vse živali - od najmanjše ptičice, na ribiški vrvici viseči s stropa, do velikih zveri - imajo temena pokrita z odlično ohranjenimi titovkami. Njihova žlahtna olivno zelena barva je še sveža in živa: še izraža globoko veličino, moč, pogum in pravičnost. Rdeče zvezde sijejo z lučjo, ki ne bo ugasnila; majceno ozvezdje bo žarelo v dalj, v širna prostranstva sive prihodnosti. Za mizo je devet stolov. Na čelu mize sedi Tomo, borec za pravice imetnikov zemlje, ljubiteljski lovec in odlično prodajani slovenski pisec. Njegova žena Anja, izvrstna kuharica okrogle postave, prostočasna vrtnarica in arhitekta, sedi na njegovi levi, na njegovi desni pa se na stolu nervozno preseda njuna hči Tina, ki je pravkar zaključila študij anglistike in katere kariera se karseda strmo vzpenja. Ob njej razširjenih nog, ležerno zleknjen v stolu, sedi njen partner, filozof, kantavtor in pesnik Feliks, kateremu nasproti je bil poseden njegov prijatelj, mladi up slovenskega romanopisja, Izidor T. Slednji sramežljivo poveša pogled v krožnik pred seboj in se pod mizo previdno dotika Tininih nartov. S stropa, natanko nad razpoko, ki teče pod mizo, na mogočnem kavlju visi z glavo navzdol obrnjen moški, katerega konice las se nespodobno namakajo v lonec z joto, vendar žal ne gre drugače, kajti le malo je mogoče ukreniti proti sili gravitacije. OÄRIL0 ZA NAROČNIKE V DECEMBRU IN JANUARJU tt novi tednik c www.novitednik.com tednik@nt-rc.si style your home v sodelovanju s CUISINE by Skaza Darilo prejmete na spletni trgovini www.cuisine-skaza.com ob nakupu izdelkov Cuisine nad 15 €. Akcija velja od 1.12. do 21.12.2014. 36 NASA TEMA »Premalokrat se obdari ... predvsem z darili, ki jih je težko zaviti, pravi duhovnik Srečko Hren. V mesecu, ko se vse vrti okrog daril, nakupovanja in potrošništva, smo se o tem pogovarjali z duhovnikom iz Župnije sv. Duh v Celju Srečkom Hrenom. Presenetljivo zatrdi, da se v sodobnem svetu premalo obdarujemo. Seveda z darili, na katera ni mogoče zavezati pentlje. A hkrati odpira cel niz vprašanj. Smo sploh odprti za nematerialne darove, da bi jih s hvaležnostjo sprejemali, in na drugi strani dovolj osebnostno zreli in samozavestni, da bi jih sploh hoteli poklanjati? Pri konkretnih darilih je njihova materialna vrednost zelo dobro znana, nenazadnje jo trgovci jasno napišejo ob vsak izdelek v trgovini. Tisto drugo vrednost darilu doda oseba, ki ga je izbrala. »Zame je vsako darilo najprej merjeno z vrednostjo človeka, ki mi je nekaj dal. Tudi ko podarjam nazaj, se z materialno vrednostjo ne obremenjujem. Vedno morajo biti v ospredju ljudje in odnosi med njimi. Morda je to komu čudno, vendar je to moje prepričanje, za katerim stojim, in poskušam tudi druge vzgajati k taki drži. Sicer pa se na splošno premalokrat obdarujemo. In to je velika škoda.« Težje sprejemati kot dajati? Seveda nas Hren nikakor ne pošilja na še en nakupovalni pohod. Opozarja nas na najpomembnejše stvari, ki nimajo cene, a imajo neskončno vrednost. Nekatera takšna darila lahko damo samo enkrat, nekatera dajemo vedno znova, a v vsakem primeru je včasih težje sprejemati kot dajati. »Vsi imamo določene talente, sposobnosti, smisel za pogovor, tolažbo, sprejemanje. Slišalo se bo klišejsko, vendar je res - največje darilo je zagotovo čas. Čas je tista dobrina, ki nam neusmiljeno polzi med prsti. Imamo ga Srečko Hren, duhovnik v Župniji sv. Duha v Celju, nam za praznike želi čim več daril, predvsem takšnih, ki jih ni mogoče zaviti, kaj šele kupiti. omejeno količino in ne moremo ga dobiti nazaj. To po eni strani zbuja otožnost, po drugi pa spoznanje o njego- vi neprecenljivosti zbuja eno najbolj vznemirljivih občutij.« Kakršnokoli darilo že izberemo, če vanj nismo dali sebe, je prazen kalup, ki se ne bo dotaknil obdarovančevega srca. Po drugi strani si kljub globoki vrednosti nematerialnih darov težko pustimo vzeti veselje zavijanja in odvijanja daril. »Ljudje smo odvisni od zunanjega vtisa, podob, oblik in občutkov. Hkrati se globoko v sebi zavedamo, da vse to ne pomeni dosti, dokler ne ponotranjimo sporočila, ki ga dar prinaša. Večkrat recimo hvala - z darili ali brez Je sploh še kakšna lepša podoba darila, kot je obraz moža, žene, otroka? A ker smo s tem obdarjeni iz dneva v dan, tega niti ne vidimo več,« pravi Hren in se dotakne hvaležnosti. S tem čustvom bi morali iz dneva v dan obdarovati predvsem sami sebe. Že otroke učimo hvaležnosti. Vsakič, ko pride primeren zunanji vzgib, se morajo zahvaliti. Kaj pa takrat, ko ni bonbonov, igrač in takšnih reči? Kaj pa vsi objemi, poljubi, stalna prisotnost in skrb? Znamo za to reči hvala? Ko se zavemo, kakakšen dar smo drug drugemu, naenkrat ni treba več čakati na obdarovanje za božič, rojstni dan ali kakšen drug praznik, da bi svojim dragim iskreno rekli hvala. Zadnja leta smo vsi obremenjeni s krizo, hkrati pa se vsak december vedno znova in vedno bolj sprevrže v nakupovalno norijo. Zdi se, da je hlepenje po oprijemljivih dobrinah toliko večje, kolikor večje so stiske ob materialnem pomanjkanju. »Kot otroci smo ljubezen merili s konkretnimi stvarmi. To nam je omogočilo preživetje. Kaj dojenčku pomaga vsa materinska ljubezen, če ga mama ne nahrani? V odrasli dobi pa bi počasi morali to prerasti. Hlepenje človeka po materialnem v sebi skriva vso nemoč, da bi prešel magično mejo zunanjega v svoj notranji svet lastne vrednosti. Še vedno se dogaja, da se prijateljstvo ali celo, poudarjam celo, ljubezen merita v materialnih dobrinah. To pa je res zelo hudo.« Recite ne pritisku obdarovanja »Če darilo ni izživeto ali uporabljeno, izgubi polovico vrednosti,« pravi Hren. »V ekonomskem smislu jo izgubi v celoti.« Darilo zaradi darila je stran vržen denar. Vsi smo se že kdaj srečali z obdarovanjem iz občutka dolžnosti. Takšen moralni pritisk darilo razvrednoti na več ravneh. »Zdi se nam, da Naredi sam... Urška Petek in Nina Mlakar sta dve od aktivnih članic Žive kreative, ki na delavnice vabi tudi na svojem Facebook profilu. Sicer pa skupina ljudi spodbuja, da kakšno stvar izdelajo tudi sami. Prijemalke za vročo posodo, podstavke za čaj lahko na primer izvezemo z osebnim imenom, s primernim verzom ali pa za material uporabimo svoje najljubše kavbojke, ki so odslužile, v sebi pa skrivajo toliko spominov, da jih je enostavno težko vreči stran. Kot pravi Nina, sicer oblikovalka tekstilij in oblačil, poskuša v vsak svoj izdelek vplesti sporočilo ali zgodbo. K temu spodbuja tudi ljudi na delavnicah. »Aktivnosti se udeležujejo posamezniki in tudi cele družine. Takšne ročne spretnosti, kot so šivanje, kvačkanje, pletenje, so neverjeten način za popoln odklop. Tega nihče več ne počne, a ob tem delu težko tuhtaš, česa vsega nisi v službi dokončal. Z vsako mislijo moraš biti pri naslednji zanki in to je odklop, kakršnega si dandanes le redko privoščimo. Da ne govorimo, kako koristne so takšne spretnosti za otroke. Res ni dobro, da obvladajo samo tipkovnico in zaslone na dotik,« se nasmehne Urška. »Najbolj prisrčno darilo mi je enkrat podaril fant v obliki pručke. Glede na to, da sem bolj majhna, bi lahko bila tudi užaljena. V čestitki zraven je napisal: Želim ti, da ti nobena želja ne bi bila previsoko. Zmeraj mi je toplo pri srcu, ko se spomnim na to. Ker darilo je ta občutek, da te ima nekdo rad, da te ceni, misli nate,« se spominja Nina. »To naj bi darilo po mojem sporočalo v vsakem primeru, pa naj bo majhno ali veliko, kupljeno ali ročno izdelano. Ti občutki so smisel obdarovanja. Če se potrudiš in dobro izbereš darilo, si obdaril dve osebi, osrečiš obdarovanca in sebe. Če pa kupiš darilo od neke ustvarjalke oziroma ustvarjalca, pa trikrat, ker osrečiš še njo oziroma njega. Če je ta tretji tvoj sosed ali someščan, je še toliko lepše ... Ko nas obdari ustvarjalnost Z Urško Petek in Nino Mlakar o prazničnih idejah Žive kreative V skupini deklet se je nekoč pogovor zavrtel v drugačno smer, kot smo je prevečkrat vajeni. Site pritoževanja, ovir v stvarnosti in glavah so našle drugačno pot. Povezale so se v društvo Živa kreativa. S povsem različnimi življenjskimi zgodbami in poklici se zadnje mesece zbirajo v delavnici, igralnici in srečališču posebne vrste v Oblakovi ulici 32 v Celju. Tam so izvedle že številne ustvarjalne delavnice in podobne aktivnosti. Sporočilo njihove Žive kreative je, da je z ustvarjalnostjo, ki spi v vsakem od nas, mogoče narediti iz malega veliko, iz slabega dobro in iz svojih potencialov veliko več, kot si predstavljamo. Kadar imamo v življenju omejene vire, je to blagoslov posebne vrste. Čeprav se sliši klišejsko, bi nam morale tovrstne težave v resnici predstavljati privlačen izziv. Ko o tem spregovorita Urška in Nina, se jima oči naravnost zasvetijo. To, da imajo dekleta ob tolikih idejah, željah in vizijah prav majhen začetni kapital, je na primer komaj omembe vredno. Izvedle so že celo vrsto uspešnih projektov, torej zakaj bi se ustrašile prihodnosti. Kako takšno navdušujočo naravnanost uporabiti tudi pri decembrskem obdarovanju, smo dekleta povprašali za bralce Novega tednika. Kupite kaj lokalnega ali vsaj praktičnega Pri darilih ni bližnjic vsaj pri eni stvari. Vsako darilo mora biti premišljeno. To seveda pomeni, da ga boste ne glede na čas in denar, ki ga imate na voljo, izbrali tehtno, s svojim osebnim pečatom in glede na osebnostne značilnosti tistega, ki ga želite obdarovati. V vsakem primeru izberite nekaj uporabnega. To pomeni, da boste pametno darilo zelo verjetno našli povsod drugod prej kot v darilnih butikih. »Prijateljica je ob nekem novoletnem obdarovanju dobila gobice za pomivanje. Ko so ji čez čas prišle hudo prav, se je sama pri sebi nasmehnila in se v mislih zahvalila, kako dobro je nekdo izbral,« pripoveduje Nina. Kot pravi, voščilnic ne pošilja prav zato, ker zahtevajo precej truda, potem pa človek enostavno ne ve, kaj bi z njimi počel. Urška se pri darilih rada ozre po svoji okolici in podpre prizadevanja znanih ljudi. »Letos sem izbrala domač čaj z okoliške kmetije in med fantovega dedka.« Nina doda, kako pametno bi bilo, če bi se pri decembrskih in sploh vseh nakupih obnašali nekoliko bolj lokalpatriotsko. »Če že nimamo časa, da sami kaj izdelamo, podprimo kakšnega izdelovalca, obrtnika ali kmeta v svoji okolici. Poleg sebe in obdarovanca bomo osrečili še »Tudi če stvari niso uporabne, mi nekaj pomenijo zaradi ljudi, ki so mi jih podarili. Ampak vsi vemo, kako to gre. Najprej so na polici na častnem mestu. Potem jih malo zamaknemo, ko brišemo prah. Naslednjič jih pospravimo v škatlo, nato v kakšen odmaknjen predal. Če ne prej, je ob selitvi treba narediti čistko ...« NAŠA TEMA 37 jjemo!« V Knjižnici Laško so v adventnem času ideje za obdarovanje iskali tudi v družbi avtorice knjige Darila iz domače kuhinje, Ive Dolenc. Nadvse domiselna sogovornica je prepričana, da poklanjati pomeni tudi prejemati. »Vedno, kadar komu kaj podarite, hkrati obdarujete sebe. Z veseljem, ugodjem, občutkom, da ste nekoga razveselili. V bistvu je vseeno, ali podarite doma narejene piškote, slastno marmelado ali zapeljivo svečo. Nekaj je gotovo: Doma narejeno darilo je preprosto okusnejše in boljše.« Simona Šolinič je po darilih in obdarovanju spraševala naključne sprehajalce na celjskih ulicah, Saška T. Ocvirk pa se je o zakulisju obdarovanj pogovarjala z duhovnikom Srečkom Hrenom ter z Urško Petek in Nino Mlakar iz društva Živa kreativa. V tokratni Naši temi zastavljamo vprašanje tudi vam, bralcem Novega tednika:« Katero darilo vam je ostalo najbolj v spominu in zakaj?« Odgovor nam pošljite na e-naslov uredništva: tednik@nt-rc.si. Morda vas prijazno obdarimo tudi mi. smo opravili dolžnost, zadeli vrednost, ki jo moramo vrniti, in se tolažimo, da nam ni česa očitati. V resnici pa se nekakšna napetost drži še naslednjega in naslednjega darila, sčasoma nam obdarovanja postanejo zoprna. Edino zdravilo je, da takšno ravnanje gladko presekamo in vse skupaj vrnemo na zdrave temelje. Kadar smo v odnosih normalno razumljeni, je obdarovanje tako preprosto in osrečujoče. Ne pustimo si tega vzeti,« pravi Hren. Dajmo pentljo na svoj čas in pozornost Duhovni darovi imajo to smolo, da niso enostavno merljivi. V sodobnem času ljudje zelo radi natančno vemo, kje na lestvici smo. Ko nekomu na primer podarjamo svoj čas, moramo v sebi popolnoma razčistiti, da smo nekomu res dar. »Roko na srce, če ne vemo, kaj bi počeli drug z drugim ali celo sami s sabo, je lahko skupaj preživet čas precej mučen. Ko govorimo o odnosih med starši in otroki, za podarjeni čas seveda ne potrebujemo velike spodbude in potrditve. Včasih pa vidim, kako je ljudem mučno biti ob nekom, ki mu ne morejo več nič fizičnega dati, zanj nič konkretnega storiti. Trenutki ob bolnikih in starostnikih se nam včasih zdijo tako nekoristni in dolgi. Tisti na drugi strani seveda nima tega občutka. Ker je enostavno vesel naše prisotnosti in družbe. Vedno je nekaj, kar lahko naredimo za bližnjega. Zunanja moč je veliko, toda duhovna moč je še neskončno več. In za to je treba imeti odprto srce.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA ANKETA »Seveda je lepo biti obdarovan, kaj bi lagali. A če ti zares uspe nekoga razveseliti s pravim darilom, je občutek še toliko lepši,« se strinjata ustvarjalki Urška in Nina. nekoga, ki se v lokalnem okolju trudi s kakšnim delom.« Urška priporoča, da kaj lepega izberete tudi na prazničnih sejmih. »Izdelki, ki jih ponujajo na teh stojnicah, so večinoma avtorski, zelo lepi, pa tudi praktični. Zdijo se mi tudi dokaj dostopni. Je pa res treba vedeti, da ročna keramika stane več kot kitajski keramični lonček, ki je v nepredstavljivih količinah prišel na police vseh supermarketov.« Ne le kaj, pomembno je tudi kako Ko se ozremo v preteklost, se redko spomnimo točno določenega darila. Nikoli pa ne pozabimo lepega občutka, ki nas je ob takšni priložnosti spremljal. Zato je pomembno tudi, kako se obdarujemo. Še posebej če smo del velike družine ali se obdarujemo v večjih družbah, je pametno pravila postaviti vnaprej. Zelo se obnesejo srečelovi, ki izjemno popestrijo vzdušje in z nekaj hudomušnosti pričarajo tudi obilo smeha in zabave. Ob vabilu lahko povabljence na primer zadolžite za darilo v določeni vrednosti, če gre za družinsko obdarovanje, lahko imena izžrebate vnaprej in pod smrečico postavite eno darilce za točno določenega družinskega člana. »V naši skupini Živa kreativa smo se s srečelovom obdarovale za novo leto. Imele smo se krasno in ne glede na darila se tega veselja velikokrat spominjamo,« pripoveduje Urška. Primernih daril se v trenutku, ko jih potrebujemo, praviloma za živo glavo ne spomnimo. Rešitev so seznami. V pametnih telefonih jih lahko dopolnjujete vse leto. Lahko nabirate zanimive ideje ali ob imenih bližnjih sproti pišete, kaj bi bilo komu všeč. Nikoli več ne boste imeli težav z obdarovanjem, četudi vas bo decembra čas povozil kot vsako leto. StO Foto: osebni arhiv »Tudi če nimamo čisto nobenih idej, naj bodo darila praktična. Kaj pa je narobe z nogavicami? Zagotovo nam bodo prišle prav. Sicer pa so izvrstna ideja dobrodelna krilca, ko lahko v imenu obdarovanca darujemo za kakšno ogroženo vrsto živali ali kakšno drugo človekoljubno dejavnost.« In vaša izkušnja? Sodeč po besedah mimoidočih, s katerimi smo se pogovarjali o obdarovanju, so vedno bolj cenjena darila, ki jih ljudje izdelajo sami. Takšna so namreč podarjena iz srca. Izdelati darilo za nekoga pomeni tudi, da smo si zanj vzeli čas. Katja Jankovič, Celje: »Zelo rada sama izdelujem darila za druge, nekaj pa jih tudi kupim v trgovini. Ko delam sama, gre predvsem za razne sladkarije, pecivo, ki ga lepo aranžiram. Včasih je lepo, če okrasim kakšen izdelek ali sadež, ki ga najdem v naravi, v decembrskem času pa po gosto izdelujem tudi adventne venčke. In ljudje s° vedn° prijetno presenečeni, če dobijo kaj takšnega. So reto Mj zadovoljni, če vidijo, da je darilo narejeno dom^ kot če b dobili nekaj iz trgovine. Meni osebno je največ poramto darilo vnukov ob rojstnem dnevu ali ob praz^^l^ se posebej če ga prav tako naredijo sami. Takrat vem, da je iz srca.« d Milan Bezjak, Petrovče: »Prav lepo je da se ljudje oh pravi s,'h je „ л ' domaeimi ali med najboljšimi prijateljica- Sz SuSS Sj T^je boj rajeni, So se jih celo bolj veselili ko7 danes Meni tiSS r°hГekaljhmajhnega kot kakšna vredn^ti^ne Če dobim ali ^„m. je vnuke. Meni je nzij•h,gl((1V^aeČ 2 m™™ olferjo, p^m * se rnLva lep^.K^n" je pre^^ za ^c in што jeto, saj je to p^eben čas.« Dej'an Ban, Celje: »Med mojimi prijatelji ni ravno navade, da bi se obdarovali. Doma ponavadi za božič vsak nekaj kupi, vendar ostali ne vedo, kaj. Nato darila zavijemo in jih nastavimo pod smrečico. Res pa je, da sam še nikoli ^(rn nečesa izdelal in potem podaril, morda kdaj prej, ko sem bil otrok in smo v šoli kaj naredili, nato pa to podarili. Osebno mi pa ni pomembno, kakšno darilo mi nekdo podari, ampak kaj mi želi s tem sporočiti. Raje imam kakšna pre^ečenja kot darilo, ki je kupljeno v trgovini.« Štefka Polenik z vnukom Domnom, Celje: »V штаШ je, da se obdarujemo s tistim, kar potrebujemo. Њ^ш posežemo tudi po darilih, ki jih naredijo pr^te^ ki so umetniki. Kdaj kaj narišejo ali sami oblikujejo fechte. Toda večinoma darila dajemo otrokom, manj pa starejšim, ker starejši nimamo nekih želja. Smo že »presen« (smeh). Ko si starejši, ne potrebuješ nič. Samo zdravje. Otroci m mladi pa imajo radi darila. Najlepše darilo v mojem življenju so vnuki, ki sem jih dobila na posebno obletnico. Več od tega si skoraj ne moreš zaželeti.« Tea Riosa in Tim: »Meni pomeni največ, če od otroka dobim rožico s polja, ker vem, da se je takrat sp^^ name. Ali če nekaj naredi sam. Darila iz trgovin so material ^ar, boljše in lepše darilo pa je objem. Če že kupujem darila za druge, ponavadi kupim tisto, kar nekdo rabi. Ko nekoga dobro poznaš, veš, kaj mu bo prišlo prav. Včasih se nas zbere tudi več in kupimo skupno darilo. Se pa spomnim, da je büo meni najlepše darilo, ki sem ga dobila - torta. Babica mi jo je naredila in to takšno, da »stoj in glej«. Zdaj torto naredim in podarim otrokom kdaj tudi sama. Naredimo jo skupaj. Žar v njihovih očeh pokaže, da se tega vedno razreda« Grega Batič, Polzela, Ivan Zekič, Celje: »Med prijatelji se obdarujemo s kakšnimi malenkostmi ali s kakšnimi stvari, ki so bolj za šalo. Včasih tudi s kakšno družabno igro. Ne obdarujemo se vedno, kdaj gremo samo na kakšno pijačo. Če kupujeva kakšno darilo za dekleta, pa znajo dobro svetovati tudi v trgovinah. Je pa odvisno od vsake osebe posebej, kako sprejme nekaj, nekdo je mtemM, spet drngi ne. Med najlepšimi darili se spomniva na mobitel ali na kakšno potovanje v tujino. Do zdaj še nisva ra^ak nobene pesmi za darilo, morda jo bova, če pa bi midva dobila pesem od kakšnih deklet, bi to znala cemti. Veliko bi nama pomenilo, predvsem pa misliva, da se te takšna darila tudi zelo dotaknejo, še posebej če imaš o^o, ki ti podari svojo pesem, rad. Takrat pomeni še tohto več.« 38 PODLISTEK Trboveljske rudarske pesmi in pripovedi Tine Lenarčič je Trbovelj-čan z dušo in s srcem, je tudi neuradni trboveljski kronist, ki je za zanamce ohranil peto in pripovedno dediščino trboveljskih rudarjev - zbral jo je v knjigah Rudarske zgodbe in pripovedi ter Slovenske rudarske pesmi. Gre za pesmi in zgodbe, ki so se prenašale od ust do ust in so lepšale proste trenutke trboveljskih rudarjev in njihovih družin. Tine Lenarčič se je rodil leta 1924 kot najmlajši od osmih otrok v rudarski družini v Trbovljah. Odraščal je v enem od trboveljskih rudarskih naselij, v Glažuti, in tako že z rojstvom vpil ves blišč in bedo Nagradna križanka Adamas Med številnimi, ki ste rešili nagradno križanko Adamas v Praznični Petici, smo izžrebali tri nagrajence. 1. nagrado, srebrno verižico, prejme Sonja Tkauc, Migojnice 53/b, 3302 Griže. 2. nagrado, mineral ametist, prejme Matic Jelen, Sp. Rečica 91, 3270 Laško. 3. nagrado, mineral ahat, prejme Alja Brumec Rataj, Ul. II. bataljona 16, 3230 Šentjur Nagrajence bomo obvestili po pošti, nagrade pa bodo lahko prevzeli v Hiši nakita Adamas, Ljubljanska c. 8, Celje. ZGODBE IZ KAMRE (€k w Tine Lenarčič je Trboveljčan z dušo in s srcem - aktiven na področju trboveljskega družbeno--kulturnega dogajanja. amra www.kamra.si trboveljske »knapovščine«. Ob rudarskih pesmih in zgodbah je »gor rasel« kot mnogi drugi, a je bil eden redkih, ki so se zavedali pomena tovrstne dediščine in njenega prenosa na zanamce. S tem zavedanjem je Lenarčič zbral in uredil mnogo člankov in knjig, posvečenih rudarski kulturi, med drugim tudi Rudarske zgodbe in pripovedi ter Slovenske rudarske pesmi. To so zgodbe in pripovedi o dogodkih, ki so se v resnici ali le v mislih dogajali iz dneva v dan na delovnih mestih v jami, v »ferleiscimru«, »vaš- havi«, na robu kolonij ali v gostilnah in na drugih priložnostnih srečanjih. Največ zgodb so rudarji pripovedovali doma v rudniških stanovanjskih kolonijah. Pesmi, ki jih je Lenarčič zbral v drugi knjigi, so pete in pripovedne, izvirajoč z vseh slovenskih rudarskih področij. Peta pesem in glasba o rudnikih, premogu, rudarjih in rudarskem stanu je vedno spremljala življenje v starih rudarskih kolonijah. Zaradi skrbi in volje Tineta Lenarčiča se je dediščina »knapov« iz rdečih revirjev ohranila vse do danes, se prenesla na mlajše generacije in postala vseprisotno družbeno-kulturno vezivo v vsakdanu Trboveljčank in Trboveljčanov. KATRA HRIBAR FROL Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje M ta Mik ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN Preživite prijetne urice ob knjigi iz ponudbe Pokrajinskega muzeja Celje! ZGODBE S KITAJSKE Zgodba o novem letu Xin nian kuai le! (Srečno novo leto!) Gong xi fa cai (Čestitke in veliko uspeha!) Mislim, da si lahko predstavljate - plešoče zmaje, petarde, ognjemete. Vse tiste klasične razglednice največjega festivala Kitajske - kitajskega novega leta. Ampak verjamete ali ne, te razglednice zaživijo le ponekod. Kot pri vseh drugih stvareh je tudi v primeru novega leta Kitajska precej fragmentirana. Mnogo predelov Nanninga se recimo za kitajsko novo leto izprazni. Mesto je napolnjeno z ljudmi s podeželja, ki se nujno morajo vrniti domov. Guangxi univerza ne pozapre le učilnic, temveč tudi svoje »notranje trgovine«. Univerza duhov. Če hočeš praznovati, moraš najti prave prostore ali ljudi. Premikajoči se cirkus Recimo narodnostne manjšine. Čeprav vse skupnosti merijo čas z lunarnim koledarjem, to nikakor ne pomeni, da se zanje čas prelamlja na isti način. Han Kitajcem se novi začetek, tj. festival pomladi, Piše: Peter Zupanc obeta proti koncu naše zime ali približno tedaj (prihodnje leto bo to 18. februar). Miao skupnosti praznujejo novo leto nekje od devetega do enaj- stega meseca po lunarnem koledarju. Manjšini Dong in Shui ga praznujeta približno deveti mesec po lunarnem koledarju. Gre torej za datume od novembra in vse do januarja gregorijanskega koledarja - in to so le nekateri primeri. Zakaj zamiki v praznovanjih? Ker posamezne veje določene narodnostne manjšine, enako tudi okraji ali včasih celo vasi, prirejajo novoletna praznovanja v različnih časih. Včasih izpade, da danes novo leto praznuje ena vas, jutri naslednja, pojutrišnjem spet tretja. Ljudje in predvsem trgovci se selijo z enega mesta na drugega in vtis, ki ga dobiš, je vtis enakopravne porazdelitve premikajočega se cirkusa -zabave za vse. Novo leto s porokami Posamezna mesta premorejo neke vrste praznovalne i Ш m M OSREDNJA Knjižnica Celje К1Ш5К1 KOTIČEK CHINESE CORNER Priprave na praznovanje posebnosti. Samo za primer: v izrednem napadu industrializacije, pomešane s tradicijo, so predstavniki narodnostne manjšine Dong iz predela Chengyang čas okoli kitajskega novega leta zabetonirali z navado, ki so jo imeli že prej - z množičnimi porokami. To pomeni, da se tam v času tik pred prehodom leta začne izredno podroben ritual, ki kulminira dva dni kasneje s povorkami, dolgimi več kot sto ljudi, ki spremljajo neveste. Po starem izročilu gredo od hiše do hiše s spremljevalkami, ozaljšanimi s pravim srebrom, z darili, odrtimi prašiči in seveda ob spremljavi petard in fotografov. Rezultat je prometna gneča povork, ki v dimu sledijo morda do petdesetim pravkar poročenim parom. Tako novo leto je bilo eno najbolj norih, kar sem jih kdajkoli praznoval. Rdeča za srečo Nekatere lastnosti praznovanj so si podobne skoraj povsod. Hiše bodo očistili - in po novem letu jih ne bodo pome-tli, v strahu, da ne bi pometli tudi sreče. Vrata bodo okrasili z rdečimi znaki in napisi za srečo, blagostanje, bogastvo. Kupovali bodo nove obleke. Rdeča barva bo nasploh okrepila svoje mistično poslanstvo prinašanja sreče - mnogi bodo v tem času nalašč oblekli tudi rdeče spodnjice. Tu na jugu se bo dogajal ples »južnega leva« (severu pripada ples zmaja). In če vprašate študente, kaj je najbolj pomemben del proslavljanja, bo odgovor nedvoumen: »Rdeča kuverta!« Rdečo ovojnico, hong bao, starejši podarijo mladim (neporočenim in brez službe). Tu v mestu mladi ponavadi dobijo nekaj sto evrov. Če sicer vprašate mlade o tem, kaj je poglavitno dejstvo praznovanja novega leta, bodo odvrnili, da je to gledanje televizije z družino. In če bodo iskreni, bodo dodali: »Dolgčas.« Tradicija se umika neonskim lučem velemest, s katerimi se sive vasi ne morejo meriti. In tako je v zadnjih letih vedno več potovanj za novo leto ... BRALCI POROČEVALCI 39 Drugačen konec tedna Rotaract klub Celje deluje od leta 2004 kot del mednarodne organizacije, ki združuje več kot 6500 klubov v 180 državah sveta, kar pomeni 180 tisoč mladih med 18. in 30 letom, ki sledijo rotarijski ideji o boljšem svetu in boljših ljudeh. Je humanitarna, nepolitična in neverska organizacija, ki svoje ideje uresničuje preko številnih projektov na lokalni, državni in mednarodni ravni po načelu nesebične pomoči vsem, ki jo potrebujejo. Več let zapored v decembru člani Rotaract kluba Celje sami pripravimo svoj najljubši projekt, Miklavžev vikend z otroki iz Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane. Dom deluje kot javna služba na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in z vedenjskimi težavami. Vsako leto povabimo približno sedem otrok in dva vzgojitelja, saj želimo otrokom polepšati decembrski čas. Člani kluba se celoten konec tedna družimo z njimi na delavnicah, pri igrah, športnih aktivnosti ... Vse organiziramo člani sami. Letos smo jim omogočili tudi rokometni trening in ogled rokometne tekme. Jezdili smo konje v Konjeniškem klubu Celje. Otroke je obiskal dobri mož Miklavž in jim prinesel darila. Spoznali so Osrednjo knjižnico Celje in Hermanov brlog ter druge lepote Celja. Vsako leto poskušamo biti čim bolj inovativni in drugačni. Dogodek vsem članom predstavlja zadovoljstvo, in sicer ob zavedanju, da naredimo za otroke dobro delo, saj se zavedamo, kako naj bi bil december nabit s toplino in z druženjem. Letos tudi za otroke iz kriznega centra Otroci pri nas v Celju zelo uživajo, zato dogodek ponavljamo že vrsto let. Prav tako nas vodstvo organizacije Malči Beličeve zelo podpira in z veseljem otroke pripelje k nam. Letos smo k sodelovanju povabili tudi krizni center za mlade iz Celja. Žal nam finance ne dopuščajo večjega števila otrok, zato smo letos omogočili drugačen konec tedna dvanajstim otrokom in trem spremljevalcem (sedem iz doma in pet iz kriznega centra - pridružili so se nam v nedeljo; torej so želeli enodnevno druženje z nami). Organizacije in posamezniki, ki so nam pomagali oziroma pripomogli pri brezhibni izvedbi Miklavževega vikenda, so Rotary klub Celje Barbara Celjska, Otroški muzej Hermanov brlog, Etra, Konjeniški klub Celje, Profi- Event 01, gostinstvo, trgovina in posredništvo, Blaž Sen-delbah, trener v rokometni šoli Aleša Pajoviča, Top-Fit center za zdravje in rekreacijo, Miha Pantelič, predstavnik za odnose z javnostmi celjskega rokometnega klu- ba, Picerija Limbo, Humanitarni klub Soroptimist Celje in Mladinski center Celje. MK Več na www.planet-tus.si f planet.celje ALFI NIPIC m dnevi pen • od 11. do 20. ure: degustacije penin in drugih silvestrskih dobrot •ob 17. uri: nastop žive legende in ambasadorja silvestrovega Alfija n ipica n Avla PLANETA TuS CEUE PET I 19. 12. I 17h 40 BRALCI POROČEVALCI Dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti ŠC Velenje z ravnateljico Matejo Klemenčič in mentorji učitelji Simono Pompe, Marijano Novak in Janezom Jevšnikom. Prazniki zaživijo tudi v šoli V Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje v okviru rednega pouka sledijo vem praznikom in dijake učijo, kako pomembno je, da se na praznike tudi pripravijo. Ne le božično-novoletni prazniki pač pa tudi vsi ostali prazniki predstavljajo za vsako gospodinjo oziroma družino in tudi za gostinske lokale poseben izziv. Pomembno je namreč, da se nanje tako doma kot tudi v restavracijah in gostiščih na praznično dogajanje pripravijo tako, da bodo gostje veseli in očarani, da bo praznovanje izpolnilo njihova pričakovanja. Glede na to, da v šoli izobražujejo za različne poklice s področja oskrbe, gastronomije, hotelirstva in turizma, ekonomije ter trgovine, se tudi priprav na praznike lotevajo z vseh teh vidikov. Pred letošnjimi božično-novoletnimi prazniki so tako dijaki pod mentorskim vodstvom svojih učiteljev pripravili nekaj predlogov prazničnih pogrinjkov in jedi, pa tudi, kako okrasiti prostore in v kakšne barve odeti najprej adventni venec in zatem novoletno jelko, da bo že na prvi pogled videti, da so prazniki res tu. Pri tem pa dijaki niso us5tvarjali Na mednarodnem tednu vzgoje in izobraževanja Ekonomska šola Celje se je novembra udeležila 15. mednarodnega tedna vzgoje in izobraževanja v Zagrebu, ki ga je organizirala Zasebna gimnazija in ekonomska šola Katarina Zrinski. Katja Atelšek, Alja Grum, Matej Lavrič in Matevž Peta-var, dijaki 4.a-razreda, so v okviru učnega podjetja Zeus pod mentorstvom profesoric Andreje Tanšek in Suzane Su-holežnik zastopali Ekonomsko šolo Celje. Med številnimi aktivnostmi na tekmovanju velja izpostaviti prikaz delovanja učnih podjetij, kjer so dijaki na tehnološko napreden način prikazali njihovo delovanje. Dijaki so svoje znanje o poznavanju ZDA dokazali Preventivno proti osteoporozi V oktobru smo ob svetovnem dnevu osteoporoze v Pegazovem domu pripravili strokovno predavanje na temo dejavnikov tveganja in preventivnih ukrepov za preprečevanje te bolezni. Doc. dr. Damir Franić, dr. med., spec. gin. in porod., je opozoril, na kaj morajo biti še posebej ženske v menopa-vzalnem obdobju pozorne. Med drugim tudi na to, da je zaradi pomanjkanja hormona estrogena treba poskrbeti na drug način za dovolj kalcija, vitamina D, da se je dobro izogibati kajenju in alkoholu, slišali pa smo tudi napotke iz nabora sekundarnih ukrepov. Veseli smo, da se je na naše povabilo poleg stanovalk in stanovalcev doma predavanja udeležilo tudi večje število zunanjih obiskovalk, občank Rogaške Slatine, ki jim bodo informacije dobrodošle pri vsakodnevnem preventivnem ukrepanju, dr. Franiću pa iskrena hvala za njegovo dobro voljo in pripravljenost, da je bil naš gost. KK samo v šoli, ampak so, na primer, bodoči prodajalci sredi decembra urili svoja znanja in pridobivali praktične izkušnje tudi izven šolskih klopi. Priskočili so na pomoč Zvezi prijateljev mladine Velenje in zavijali darila za otroke z območja mestne občine. Zavili so jih več, kot so pričakovali, saj so na koncu našteli kar 800 daril. IS, foto: MN Sodelujoči od leve: Katja Atelšek, Matevž Petavar, ravnateljica zasebne šole Antonela Šimunovič, mentorica Andreja Tanšek, Alja Grum, Matej Lavrič in mentorica Suzana Suholežnik v kvizu v angleškem jeziku. Tekmovanje je vodil predavatelj iz ZDA Michael Soucie. Ponosni smo lahko na dosežek dijaka Ekonomske šole Celje Matevža Petavar-ja, ki je dosegel prvo mesto na tem tekmovanju. Dijaki Ekonomske šole Celje so se vrnili domov polni novih vtisov in nepozabnih doživetij. AT, SS S predstavitve pesniške zbirke Pod vodo vas, nad vodo glas v Mestni galeriji Šoštanj. Program je povezoval Peter Rezman. Zbirka pesmi kot spomin in opomin Pesniška zbirka Pod vodo vas, nad vodo glas je bila prvič predstavljena 5. julija v Škalah, 9. in 14. oktobra pa je bila predstavitev še v preddverju knjižnice Velenje in Mestni galeriji Šoštanj. V zbirki so objavljene pesmi 35 avtorjev iz Šaleške doline. Knjigo je založilo društvo Revivas - Društvo za oživitev in promocijo vas Škale. Podoba Šaleške doline se je v minulih140 letih zaradi izkopavanja premoga močno spremenila. Ljudje so ostali brez domov, več sto družin je moralo enostavno oditi. Njihova občutenja so zajeta v številnih pesmih, ki jih je prizadevno društvo Revivas objavilo v zbirki, ki je bila doslej predstavljena trikrat. V Velenju se je občinstvu predstavilo 16 avtorjev, kulturni program in nastop je povezovala Karmen Hudournik, za zabavno popestritev je poskrbel Jule Mlinar. Podobno je bilo v Mestni galeriji Šoštanj, kjer je program povezoval pesnik in pisatelj Peter Rezman. Sam je prispeval za zbirko dve pesmi, ki sta skupaj s pesmimi Dolfeta Lipnika, Avgusta Tanška in Martina Pustatičnika tvorili ogrodje zbirke. Večer poezije v Šoštanju so popestrili perspektivni glasbeniki iz krajevne skupnosti Škale Ulrika Slavinec, Jure Knez in Pia Lipnik. Za obiskovalce je domače dobrote s Strževe domačije pripravila Darja Miklavžina, mlada kmetica leta 2014. HINKO JERČIČ BRALCI POROCEVALCI 41 Prvouvrščena Teja Prašnikar Dva najlepša aranžmaja iz celjske šole Dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so se tudi letos udeležili tekmovanja v izdelavi adventnih aranžmajev v organizaciji Biotehniškega centra Naklo. Tekmovanje so naslovili Ustvarjalno in inovativno za mlade cvetličarje in vrtnarje z mislijo na sočloveka. Vse aranžmaje so namreč predstavili še na dobrodelno-prodajni razstavi v atriju Mestne hiše Ljubljana. Tekmovalci so morali upoštevati tudi nekatera pravila glede oblike, stila in velikosti. Aranžmaji so nastajali pod budnim očesom strokovne komisije treh cvetličarjev: Iva Uršiča iz Idrije, Mirana Zupana iz Kranja in Helene Rozman iz Stražišča. In najboljši trije? Zmagovalni je bil adventni aranžma Teje Prašnikar iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, njena mentorica pa je bila Mojca Sodin. Drugo mesto je osvojila Brigita Klinar ravno tako iz celjske šole, njena mentorica pa je bila Ana Sotošek. Tretja je bila Katarina Klemenčič iz Domžal, cvetličarna Rožcar, njen mentor pa je bil Marjan Planinšek. AS Drugouvrščena Brigita Klinar Setveni koledar ^ Čas za presajanje je do 21. decembra do 18. ure. 18. ČE korenina do 9. ure, od 10. ure cvet 19. PE cvet 20. SO cvet 21. NE list 22. PO plod 23. TO plod 24. SR Leo miklavževanje v bolnišnici Člani Leo kluba Celjski vitezi smo ponovno na predvečer svetega Miklavža v Splošno bolnišnico Celje povabili prvega od treh dobrih decembrskih mož. Z njim smo že 15. leto zapored obiskali in obdarili otroke in mladostnike na različnih oddelkih ter jim s tem vsaj malo popestrili bivanje v bolnišnici. Seveda tudi letos ne bi šlo brez velikodušne pomoči podjetja Hmezad trgovina Žalec, kjer so poskrbeli za 80 darilnih paketov, ki so jih bili otroci izjemno veseli. Podjetju smo izjemno hvaležni, ker so ponovno nese- bično priskočili na pomoč. Zahvala gre seveda tudi našemu Miiklavžu Zlatku Kerčmarju, ki je tudi tokrat poskrbel za veliko smeha in dobre volje. URH TRŽAN Pevski zbor Zarja s posebno nagrado Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. V oktobru so se pevci Mešanega pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini udeležili mednarodnega tekmovanja v Vrnjački Banji v Srbiji. Tekmovanje je bilo pod okriljem nemške organizacije Interkultur. Udeležilo se ga je 18 zborov iz Nemčije, Grčije, Litve, z Nizozemske, Norveške, iz Romunije, Srbije, s Švedske in iz Slovenije. Od treh posebnih nagrad žirije je eno dobila prav šentviška Zarja. Poleg Zarje sta se iz Slovenije mednarodnega tekmovanja udeležila še MoPZ KUD Pošta iz Maribora pod vodstvom Alenke Korpar in MePZ Klas Groblje iz Domžal pod vodstvom Matevža Kinka. Mednarodno žirijo so sestavljali Johan Rooze z Nizozemske, Suzana Kostić iz Srbije in Nicol Matt iz Nemčije. MePZ Zarja iz Šentvida pri Planini je svoj tekmovalni nastop odlično opravil, saj se je uvrstil v zaključno tekmovanje šestih najboljših zbo- rov, ki jih je izbrala žirija. V tem delu so sodelovali zbori s Švedske, iz Litve, Srbije in Slovenije. Slovenijo je v poleg Zarje zastopal tudi MePZ Klas Groblje iz Domžal. Seveda so vsi zbori, ki so tekmovali za zaključno, najvišjo nagrado tekmovanja, osvojili zlato priznanje. Žirija je podelila tri posebne nagrade, med katerimi je dobitnik posebne nagrade tudi MePZ Zarja iz Šentvida pri Planini. Absolutni zmagovalec tekmovanja je postal švedski zbor Gustavi Ungdmskor iz Göteborga, katerega zborovodja je Petter Ekberg, in tako prejel 1.500 evrov denarne nagrade, dirigentka Rasa Viskantaite iz Vilne (Litva) je prejela posebno nagrado žirije kot najboljša dirigentka tekmovanja. MePZ Zarja iz Šentvida pri Planini pod vodstvom zborovodje Mateja Romiha je prejel posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe srbskega avtorja na tekmovanju, to je za skladbo Njest svjat skladatelja Steva-na Stojanoviča Mokranjca, na kar smo še posebej ponosni. Vsekakor nam podvig ne bi uspel brez podpore iz domačega okolja, ki sta jo v materialni obliki izrazili predvsem podjetji Tajfun s Planine pri Sevnici in Ahac iz Stopč pri Grobelnem. MZ 42. tradicionalni božično - novoletni koncert LAŠKE PIHALNE GODBE I В^Е^ш^шш^ШШ P 'n 0 \ s ° bota. »27.12\ 201liaL.00/dvorana Tri I i I i j e Laško 'v .*. v,* ', t £ A, ' v * V41' Gcrs-tje: Kvatroplrci Dirigent in umetniški vodja: Gašper Salobir Vstop je prost Vljudno vabljeni laSka PIHALNA GODBA 42 MLADI ZA MLADE Z znamkami spoznavali svet Razstava je do konca meseca na ogled v muzeju novejše zgodovine Člani krožka z mentorico Člani filatelističnega krožka v OŠ Frana Kranjca v Celju smo si z mentorjema, filatelistom Tonetom Petkom in učiteljico Jano Draksler, prejšnje šolsko leto zastavili cilj, da bomo zbrali kar največ pisem z znamkami in žigi iz držav celega sveta. Želeli smo, da bi bila ta pisma naslovljena na naš naslov. Sestavili smo dopis, ki smo ga, prevedenega v angleščino in nemščino, razposlali ambasadam po vsem svetu. Kmalu so se odzvali številni ambasadorji iz različnih držav, ki se jim je zdela naša ideja odlična, saj smo jim v dopisu razložili, da želimo oblikovati zemljevid vseh držav sveta, ki ga bodo predstavljala pisma, opremljena z znamko in žigom posamezne države. Žal pa so pisma prihajala predvsem iz Evrope in iz redkih držav z drugih celin. Zato smo dopise poslali še mnogim turističnim organizacijam, hotelom, šolam, muzejem in ministrstvom za turizem v mnogo držav sveta. O poteku naše akcije so objavili vest tudi v filatelistični reviji in pisma so ponovno začela potovati. Mnogi filatelisti so nam iz svojih zbirk odstopili pisma iz oddaljenih držav. Predstavitev Odločili smo se, da bomo na zemljevidu sveta države, iz katerih bomo imeli pisma, naslovljena na naš naslov, pobarvali z zeleno barvo, države, iz katerih bomo imeli pisma, ki bodo naslovljena na druge, z rumeno barvo in države, iz katerih bomo imeli samo znamke, z rjavo barvo. Poiskali smo nekaj osnovnih podatkov o državah. Pisma smo razvrstili po celinah in nato še po državah in pripravili razstavne liste, ki smo jih tako kot države na zemljevidih obarvali zeleno, rumeno in rjavo. Naša razstava je počasi začela dobivati svojo podobo. Razpisali smo še natečaj za poštno znamko in prejeli kar precej zanimivih predlogov. Zmagovalni osnutek je narisala Eva Pušnik, učenka 6.b--razreda. Med predlogi smo izbrali tudi osnutek za priložnostno razglednico. To je bil osnutek, ki ga je narisala Lea Klepej, učenka 8.b-razreda. Na Pošti Celje so nam izdelali priložnostni poštni žig. Razstava v šoli in muzeju Vse skupaj smo razstavili na panojih, ki nam jih je posodila Pošta Celje. Ob pestri zbirki pisemskih pošiljk smo počasi spoznavali značilnosti držav in njihovo pestrost poštnega poslovanja. Oblikovali smo paleto poštnih zanimivosti iz skoraj vseh držav sveta. Le nekaj manjših držav je ostalo nepokritih, saj zanje nismo dobili niti znamke. Veseli smo bili, ko smo prejeli pismo predsednika države Boruta Pahorja, ki se je z veseljem odzval naši prošnji in pozitivno ocenil našo pobudo. V letošnjem šolskem letu nam je Muzej novejše zgodovine Celje prijazno odstopil svoje prostore in tako smo v avli v pritličju muzeja pripravili predstavitev našega dveletnega dela. Razstavo, ki smo jo imeli junija v šolski avli, smo dopolnili z nekate- rimi pismi in znamkami, ki smo jih dobili med počitnicami. Razstava Znamke sveta učencem OŠ Frana Kranjca Celje bo v prostorih muzeja na ogled do konca decembra. Člani filatelističnega krožka OŠ Frana Kranjca Celje Dobrodelni koncert in novoletna tržnica V Osnovni šoli Ljubečna smo tudi letos zakorakali v predpraznični čas z dobrodelnim koncertom in novoletno tržnico. V četrtek, 27. novembra, so na zanimivem in pestrem koncertu v telovadnici naše šole nastopili 5 plus band, Okrogli muzikanti, Žurerji, Navihanke, Sandra Feketija in pianist Aljoša Jurkovšek ter Nuša Derenda. Zapela je tudi povezovalka programa Sabrina Zavšek ob spremljavi pianista Leona Firšta, kot sovoditelja pa sta se predstavila tudi naša sošolca Lina in Tadej. Celoten program so popestrili tudi učenci naše šole, ki so zaplesali in zapeli ter tako dodatno navdušili polno dvorano. Po koncertu so si lahko obiskovalci ob kozarcu čaja in sveže pečenih piškotih ogledali še bogato obložene stojnice novoletne tržnice. Učenci smo namreč vse od začetka šolskega leta pridno ustvarjali praktične izdelke, ki bodo popestrili dom obiskovalcev ali v obliki darila razveselili koga od bližnjih. Ves naš trud je bil poplačan, saj so bili obiskovalci vidno zadovoljni tako s koncertom kot s ponudbo na stojnicah. Nas pa še posebej veseli, da bomo lahko zaradi dobrote obiskovalcev tudi v prihodnje marsikateremu učencu omogočili udeležbo na dejavnostih in v šoli v naravi. Hvala vsem, ki ste s svojim prispevkom omogočili naše veliko veselje. Devetošolci OŠ Ljubečna Pri miški Mici v arhivu Drugošolci III. osnovne šole Celje smo bili na dan otrokovih pravic povabljeni v Zgodovinski arhiv Celje. Najprej smo si ogledali igrico z naslovom Miška Mica v arhivu, da smo si lažje predstavljali, kaj arhiv sploh je. Potem smo se razdelili v dve skupini. Ena je odšla v skladišče, kjer smo si ogledali stare dokumente in listine. Zaman smo iskali duhca, ki je v arhivu dobro skrit. Druga skupina je obiskala arhivsko delavnico, kjer smo izvedeli, kaj je pečat, in ga tudi izdelali. Izvedeli smo veliko zanimivega in upamo, da to ni bil naš zadnji obisk. KLARA ROUDI, 2. b III. OŠ Celje PISMA BRALCEV / AKCIJA 43 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Celjski zakladi Navdih za pisanje tega prispevka sem dobil ob ogledu arheološkega razstavišča rimske Celeie - mesta pod mestom v kleti Knežjega dvorca. Izjemna predstavi- tev, ki je vredna ogleda. Takšne zgodovinske zakladnice so redke. Kot velik ljubitelj vsega, kar je povezano z zgodovino, sem tudi kar reden obiskovalec Muzeja novejše zgodovine Celje. V muzejski kavarnici z veseljem prisluhnem zanimivim gostom. Vse je namreč vedno odlično or- ganizirano in predstavljeno. Celjani pa so lahko ponosni še na enega svojega kronista, Josipa Pelikana. Njegove mojstrske fotografije so s podporo ministrstva za kulturo in Mestne občine Celje izšle v treh knjigah, ki jih je izdal Muzej novejše zgodovine Celje. Pred časom sem si te knjige nabavil in neizmerno užival ob prebiranju. Tu je tisti zaklad, s katerim sem naslovil ta tekst. Iskreno povedano, to je izjemen prispevek sodelavcev muzeja. Čestitke njim in odgovornim v občini, ki imajo za takšne dejavnosti dovolj posluha. V Celju se je v vseh teh letih veliko gradilo in spremenilo. Čas ponavadi zbriše spomine, fotografije pa ostanejo. Slika, ki leži pozabljena nekje v kašnem predalu ali omari, ne pomeni prav veliko. V takšni obliki, kot je prikazana in opisana v knjigi, pa je prava zakladnica. Slovenija ima veliko zakladov. SREČKO KRIŽANEC, Štore Zahvala Izgubljena denarnica Gospodu in gospe, ki sta 8. decembra našla mojo denarnico v Ciycentru Celje in jo oddala pri informacijah v trgovini, se iz srca zahvaljujem. Obenem jima želim lepe praznike in veliko zdravja in sreče v novem letu 2015. FANIKA ŽERJAV, Celje Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. avašo popolno bveščenost O PONEDELJKOVO OpOrtnODO^LDNE VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45 ....... — .................radia I]! - 95.1 I 95.9 ] 100.3 I 90.S MHz www.radiocelje.com Beni pelje na sprehod Aika. Nemški ovčar Dalas bi se tudi rad kopal. Medo je najraje v košari, le da jo je medtem verjetno že prerasel. NAGRADNI RAZPIS Finalni izbor za naj fotografijo Vse od poletja ste izbirali najbolj posrečene fotografije živalskih ljubljenčkov, glasovali za mesečne zmagovalce in tako smo prispeli do finalnega dela. V njem se za vaše glasove potegujejo štiri fotografije. Glasujete lahko do konca meseca. Pri Trupijevih je domači kuža poštarjev pomočnik. Prvi kandidat je Beni, ki je simbol Društva za zaščito živali Veles in vsak dan sprehaja oziroma uči poslušnosti še svojega prijatelja Aika. Fotografijo nam je poslal predsednik društva Dušan Vengust z Ljubečne. Zmagovalca drugega kroga našega živalskega fotonate-čaja sta bila kar dva, saj sta enako število glasov bralcev zbrali dve fotografiji. Prvo je poslala Tanja Golob iz Šmarja pri Jelšah, na njej pa je kuža Medo. Drugo pa smo dobili s Ponikve, poslala jo je Klara Medved, na njej pa je domači ovčar Dalas, ki se je tudi želel kopati v bazenu. Zmagovalno fotografijo zadnjega polfinalnega kroga našega nagradnega razpisa nam je poslal Stane Trupi iz Spodnje Rečice pri Laškem. Na sliki je domači kuža, ki vselej pričaka poštarja, da mu pomaga pri prinašanju pošte. Vse štiri fotografije se potegujejo za končno zmago in s tem nagrado podjetja stimi, ki bodo glasovali, Hana-Ana iz Zadobrove. izžrebali prejemnika hišne Tudi tokrat bomo med ti- nagrade. \/\ I D ON I Fotografija vašega iXUrUIN ljubljenčka Ime in priimek Naslov Poštna številka in kraj Telefon Glasujem za fotografijo številka: l Z Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do 31. decembra. 44 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Kajenje nikoli ne reši težav Ne obstajata niti varno kajenje niti varna cigareta Razlike med ženskim in moškim spolom pri odvajanju od kajenja ni. »Saj bom nehal naslednji teden, samo še tole pokadim« ali »1. januarja bom zagotovo nehal« so pogoste besede kadilcev, vsaj tistih, ki bi radi nehali kaditi, a morda ne zberejo dovolj moči, da bi to tudi storili. Te besede kajenje samo še podaljšujejo, a pomembni sta volja in vztrajnost, da kadilec opusti cigareto, ki mu ne samo uničuje zdravje, ampak mu »tanjša« tudi denarnico. Nekaterim tudi za sto evrov in več na mesec. Toda od kajenja se da odvaditi. Če je samo želja premalo, obstaja strokovna pomoč. Nudijo jo tudi v Zdravstvenem domu Celje v t. i. zdra-vstvenovzgojnih delavnicah oziroma na individualnih srečanjih. Vodi jih Marjana Iršič, dipl. med. sestra. Zgodbe, ki jih sliši, in izkušnje ljudi, ki jih pri svojem delu spremlja, so specifične. Kažejo neizpodbitno resnico, da kajenje vodi v odvisnost. In ne glede na to, da imajo kadilci občutek, da jih kajenje pomirja ali jim je v užitek, je nevarno. Vodi v hude oblike bolezni, ki lahko postanejo večje breme, kot je stres, zaradi katerega nekdo cigareto sploh prižge. V nje- ni ambulanti se lahko oglasi vsak, ki želi prenehati kaditi. Med tistimi, ki pridejo, je največ ljudi, ki so strastni kadilci že dvajset let ali več. Vedno večja pa je želja, da bi lahko zdržali brez cigarete, tudi med mladimi, pravi Iršičeva. »Že pri preventivnih pregledih zdravniki izvajajo zdravstvenovzgojno delo, ko ljudi spodbujajo k razmišljanju o življenjskem slogu. Torej prej ko se bodo začeli odvajati od kajenja, prej bodo začeli krepiti svoje zdravje in bodo imeli kasneje manj škodljivih posledic.« Proces spreminjanja Toda strastnemu kadilcu se je težko kar tako odpovedati razvadi. Zato ni pravila, ali prenehati takoj ali postopoma. Ljudje so različni, zato nekega vzorca, po katerem bi ravnali, kaj je bolje, ni. Vedno morajo priti do spoznanja, da je ljubiti zdravje bolje kot škodljivo razvado. Obstaja namreč tako imenovan proces spreminjanja navad. V prvi fazi kadilec ne razmišlja, da bi svojo navado opustil. Ker v tem ne vidi težav. Lahko pa se zaveda, da je takšno vedenje tvegano, a ga ne želi Ali ste vedeli? Nikotin je alkaloid v tobaku. Absorbira se skozi pljuča, kožo in sluznico. Njegov učinek je močan in hiter. Najbolj odvisni so tisti, ki potrebujejo cigareto takoj zjutraj, ko se zbudijo, ali pa se zbujajo ponoči zaradi želje po kajenju. 50 do 70 odstotkov kadilcev bi želelo prenehati kaditi, če bi zbralo dovolj volje. Več kot teden zdrži brez cigarete manj kot četrtina kadilcev. Veliko nekdanjih kadilcev redno poroča o stalni želji po cigareti. Težave, ki nastanejo pri opustitvi kajenja, so glavoboli, suh jezik, zaprtje, tiščanje v prsih, izkašljevanje, vznemirjenost, razdraženost, nespečnost in slaba zbranost. Intenzivnost teh simptomov se največkrat zmanjša dokaj hitro v prvih dveh tednih po prenehanju. Za marsikoga je ob prenehanju moteča predvsem nespečnost. V učne delavnice zdravstvene vzgoje se lahko vsak vključi na podlagi preventivnega pregleda in posveta pri izbranem osebnem zdravniku, ki izda obrazec Napotitev na zdravstvenovzgojne delavnice. Lahko pa se bolniki oglasijo osebno pri medicinski sestri Marjani Iršič, pokličejo telefonsko številko 03-5434702 ali pišejo na elektronsko pošto marjana.irsic@zd-celje.si. spremeniti. Povečano zavedanje ali skrb zaradi težav, ki lahko nastanejo, kadilca na nek način prisilita k razmišljanju. Pri tem se že zaveda, da se mora spremeniti, vendar se v škodljivi navadi še vedno počuti >zasidrane-ga<. Takšen občutek ima lahko tudi več let. Potem sledi faza pripravljenosti. Kadilec načrtuje spremembo. Pove komu, da bo nehal kaditi, ali išče načrte, kako bi to storil. Temu sledi delovanje: iskanje strokovne pomoči ali tudi skupine za samopomoč. Nato pride faza vzdrževanja, kjer se pozitivne spremembe v vedenju nadaljujejo. Kadilec pokadi manj cigaret. Dokler se pri tem ne vzpostavi trdnost, obstaja možnost, da se kadilec vedno znova vrača k fazi pred razmišljanjem. Torej še vedno kadi. Če pa je vztrajen pri svoji odločitvi, da bo končal to razvado, se bo kajenju popolnoma odpovedal. Vpliv družbe Ko se nekdo odvaja od kajenja, mu »grozi« vpliv družbe. Sledijo kavice in druženja, ob katerih je včasih cigareta neizbežna. Kaj storiti takrat? »Pomembno je, da vztrajajo in vzdržujejo nekadilstvo. Da rečejo, če jim nekdo ponudi cigareto: >Hvala, ne kadim<,« razloži Iršičeva. Toda v kadilcu z željo po prenehanju kajenja vzporedno raste tudi strah. »Bojijo se, da bodo zaradi prenehanja kajenja nekaj izgubili. Zanje je kajenje sproščanje, druženje, udobje. Zato pri svetovanjih, pogovorih delamo načrte in iščemo alternative, kakšna dobra in pozitivna navada lahko nadomesti kajenje. Kajti s tem, ko postanejo nekadilci, več pridobijo, nikakor pa več ne izgubijo,« še dodaja sogovornica, ki se ravno o vplivu družbe z bolniki veliko pogovarja. »Sami povedo, da jih lahko, ko pridejo v družbo, kjer nekateri kadijo, to zelo hitro zavede. Zato je dobro, da tudi prijatelje in kolege seznanijo s tem, da so v procesu odvajanja od kajenja. Ni cilj, da bi se umaknili iz takšne družbe, temveč da bi znali vzpostaviti odnos do tega, da se želji po cigareti v takšni družbi izognejo,« doda. Po domače povedano je pri odvajanju zelo dobra metoda menjava navad ali užitka, ki ga kadilcu lažno ponudi cigareta. Namesto cigarete lahko zaužije kozarec vode ali sadje. »To navado lahko spremenimo tudi v kakšen sprehod, tek ali kakšno drugo telesno aktivnost. Gre za dvig samopodobe, pridobivanje občutka za lastno odgovornost. Torej nekdo za svoje zdravje naredi nekaj dobrega,« razlaga medicinska sestra. Pogovor pomaga Pri tovrstnih strokovnih svetovalnih vodenjih v procesu odvajanja od kajenja ljudem ogromno pomeni individualni pogovor, zato se jih veliko odloči za takšno možnost pomoči bolj kot za skupinske delavnice. Pri individualnih pogovorih imajo ljudje večji občutek zaupnosti. Tudi med odvajanjem namreč pride do kakšne osebne stiske in takrat je zaupni pogovor ključnega pomena. Vsak, ki vstopi v proces odvajanja od kajenja in ga pri tem strokovno vodi medicinska sestra Marjana Iršič iz celjskega zdravstvenega doma, vodi svoj dnevnik. V njem si določi cilj, nato skupaj izdelata načrt. Iz zapiskov v dnevniku je nato razvidno, kolikokrat je kdo kljub odvajanju prižgal cigareto, kaj ga je k temu spodbudilo, kako se je ob tem počutil. Tako ob ponovnem srečanju in analizi preteklega obdobja z Iršičevo vidi, kje in zakaj je bil premalo dosleden, kaj je treba še narediti, da se število pokajenih cigaret dodatno zmanjša. Iršičeva daje velik poudarek odgovornosti. Predvsem v delu, kjer lahko kadilec namesto cigarete poseže po čem drugem, se odloči za drugo, zdravo navado, ki sčasoma nadomesti kajenje. »Cigareta nikoli ne reši stresa, ne reši težav, pogovor pa jih vedno.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Nekaterim resda prija. A je škodljivo. Letos je bilo v program, ki ga vodijo v celjskem zdravstvenem domu in ki je namenjen ravno odvajanju od kajenja, vključenih 25 ljudi. Strokovno vodenje v procesu odvajanja od kajenja se začne s štirimi individualnimi srečanji z usposobljeno medicinsko sestro. Pogovor traja približno 30 minut, ob vsakem novem srečanju pa medicinska sestra s pacientom naredi analizo časa od zadnjega pogovora. Po štirih takšnih sestankih sledi srečanje po šestih mesecih, nato enkrat na leto. Zgodi se, da nekdo po končanem programu začne spet kaditi, kljub temu da v vmesnem obdobju tudi več mesecev zdrži brez cigarete. V takšnih primerih ljudje največkrat omenijo, da so začeli spet kaditi zaradi kakšnega družabnega srečanja, kjer so jih cigarete spet premamile, ali zaradi stiske. Ker vedo, da jim je strokovna pomoč pomagala pri odvajanju, se ponavadi spet odločijo za individualne delavnice in se podajo na pod odvajanja. NA KOLESIH 45 Pnevmatike so prav posebne. Narejene so za vožnjo po asfaltu, blatu, kamenju, gozdu ali za plovbo na vodi. V zavojih se kolesa ne obračajo kot pri avtomobilu, saj je takrat pogon samo na eni strani. Osemkolesnik bo prišel še kako prav pri posredovanju ob prometnih nesrečah, kjer avtomobili zgrmijo v prepad. Takrat morajo namreč gasilci ali reševalci po strmem terenu do kraja nesreče nositi več kot 80 kilogramov opreme za reševanje. Zdaj imajo primerno zamenjavo. Osemkolesnik lahko doseže hitrost 30 kilometrov na uro. Vendar pri posredovanjih to sploh ni težava, saj ga bodo gasilci naložili na drugo vozilo in ga pripeljali na kraj, kjer ga bodo uporabili. Majhen čudež celjskih gasilcev Reševalni osemkolesnik prvi tovrsten v Slovenij i Poklicna gasilska enota Celje je pred dnevi kupila posebno vozilo. Gre za osemkolesnik, namenjen za reševanje in pomoč v posebnih primerih na ekstremnih terenih. Pride lahko na katero koli območje. Vozilo namreč zmore brez težav vožnjo po klancu 60 stopinj in nagiba do 40 stopinj. Še več, z njim je brez posebne dodatne opreme mogoče zapeljati v vodo, kjer deluje kot čoln. Za takšno pravo mnjhno čudežno vozilo so celjski gasilci odšteli 330 tisoč evrov, pripeljali pa so jim ga iz Kanade.Do zdaj so ga preizkusili že na vseh možnih terenih in so nad njim navdušeni. V0 poseben rezervoar v vozilu je mogoče natočiti 300 litrov vode, s katero bodo gasilci gasili poVare na težko dostopnih območjih. Gasilski osemkolesnik bo dobrodošel predvsem, ko bo prišlo do gozdnih ali travniških požarov. Tudi pri neur- jih ali poplavah b o nenadom estljio, saj bodo z njim lahko dostavljali stvari kar po vodi. »>Nanj lahko namestimo tudi nosila, torej ga bomo uporabili tudi pri reševanju poškodovancev^ pravi direktor Poklicne gasiloke enote (Celje Janko Požežnik. To je prvo takšno vozilo, ki je v Sleveniji namenjeno za delo gasilcev. In glas o tem, da so ga nabavili v Celju, se je že razširil po številnih gasilskih enotah in društvih po Sloveniji, kjer že razmišljajo, da bi kaj podobnega kupili tudi sami. Da gre za svojevrstno idejo, ki so jo Veljani zelv dobro in premišljeno udejanili, kaže to, da tudi v tujini takšna vozila niso pogostokrat izkoriščenazu potrebe gasilskega reš evanja in pomoči.Zato j e to nspešen primer dobre prakse, ki boi ve lahka razširila tudi drugod. SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA Ukradli so mi brisalce ... Ste se kdaj vprašali, ali morda nimate v vozilu vgrajenega ukradenega rezervnega dela? Z (ali iz) osebnih avtomobilov ne kradejo samo registrskih tablic ali osebnih paed-metov in dokumentov, ampak so vozila dobra tarča za tatove tistih delov, ki jih lahko preprodajo avtomehanikom in kleparjem na črnem trgu. Ti jih nato uporabijo kot rezervne dele. Takšna kazniva dejanja sicer trenutno na Celjskem nisoproblematična, a se kljub temu pojavljajo. Ravno v teh dneh se je v na. V nedeljo so neznanci s parkirano na Kidričev0 cesti, Celju zgodila takšna tatvi- tovornega vozila, ki je bilo ukradli luči m dole sprednje- Ukradeni deli vozil največkrat pristanejo na poškodovanih avtomobilih. °a plastičnega odbijača^ko-da je znašala približno peteto nvrov ^dabno ze jo z^dilo ora(i mesecem v Trubarjevi ulici v (Celju. Iz osebnega avtomabila so tatovi namreč ukradli okrasno letev in zavorno luč ter za seboj pustili za približno tisoč evrav °ko-de. Največkrat izgrnejoluči Ravno tatvine luči so med najpogostejšimi, pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Uroš Golob. Sledijo odbijači in brisalci. Znani so tudi primeri, ko so pa vlomu iz vozil odnesli zračne blazine, celo sedeže. V Celju se je zgodilo tut0!1 da jo ooebno vo žilo sredi noči ostalo brez vseh pnevmatik. »iTakime storilce, je zelo težko ^slediti,« dodaja Golob. Največkra° jih izsledijo tako, da v sklopu kotire druge preiskave pri hišni jsreiikavi naletijo na posamezne dele vozil, ki jih preiskvvanci predhodno kje ukradejo. Tako so pred časom ravno med hišno poeiskavo našli ogrodja osebnih vozil innekaterr dele avtomobilov. V teh primerili tatvin niso udeleženi tujci, ampak storilci iz Slovenije, ki ukradene dele preprodajo avtom ohanikom in kleparjem. Ti jih npretno uporabijo pri vvoj eno delu. A so i tem vpletoni v kaznivo dejanje, saj jih policija, če jih dobi, lahko ovadi zaradi prikrivanja. Kupijo namreč dele vozil, za katere vedo, dd izhajajo sčrnega trga ali iz tatvin. Ce jlh pri tem nihče ne zaloti, stranka, kipripelje avto na .opravilo - če gre za mehanike in kleparje, ki imajo tudi uradno svoje podjetje - nizi ne ve, da so ji v vozilo namestili ukraden rezervni. Nadzor tudi na cesti Takšnih avtomehanikov sicer ni veliko, a je res, da so ukrakeni deli avtomobilov največkrat namenjeni tistim vozilom, ki so poškodovana. Nanje namestijo ukradon odbijač denimo, ki ne pn-gosto poškoduje v manjših nesrečah. Za brisalce pije tako ali tako znano, da jih neznanci kradejo skoraj vsak dan, Tudi prvi rednih naizorih prometa ali pose bnem policijskem npeci-alizi ranem nadzoru prometa, pri katerem sodelujejo kriminalisti, je vprašanje, ali ob vsakem avtomobilu preverjajo identifikacijoke številke posameznih delov. Čeprao takrat, kadar policija ooganizira specifične nadzori, s katerimi uiotavlja tudi morebitna takšna kazniva Uejanja, .reverja tudi te stvari. Nato sledi dokazovanje, ki je težio, še posebej če lastnik vozila nima več računa o popravilu svojega jekienega konjička. SŠol Foto: ashiv NT 46 RAZVEDRILO Brankov ni nikoli preveč Včasih dobimo tudi kako duhovito elektronsko pošto, kot je bila tista, ki jo je Mojca Skale iz Občine Vojnik poslala novinarju Branetu Jeranku: »Branko objavlja fotografijo, ko Branko daje priznanje Branku!« Šlo je za fotografijo, ko župan Branko Petre podeljuje priznanje duhovniku Branku Cestniku, naš Branko pa jo je potreboval za časopis. Ima novico! S kratkimi novicami iz majhnih občin je velik križ, to vedo vsi novinarji. Očitno pa že tudi župani, ki jim novinarji vsak teden »težijo«, kaj je novega. Tako je zadnjič župan Dobja Franc Leskovšek sam »priznal« Saški T. Ocvirk, da ima kratko novico zanjo! Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. V Rogatcu in Djurmancu so se minulo nedeljo veselili odprtja obnovljene železniške povezave. Dogodek je pospremilo lepo število visokih gostov, temu primeren je bil tudi protokol, začrtan do minute natančno. Je pa zanimivo, da se je vlak iz Djurmanca vrnil s polurno zamudo. Krivo je bilo veselje ob prihodu vlaka na hrvaško stran. Odgovorni pravijo, da je bila zamuda tokrat le izjema. Spraševali smo vas, kje smo imeli v soboto stojnico s presenečenji za obiskovalce. Pravilen odgovor se glasi: Pravljična dežela v Celju. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Slavice Kobilšek iz Celja, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kako je ime štirinožni maskoti Prešernove ulice v Celju, ki smo jo predstavili v prejšnjem Novem tedniku? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 23. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. КИПЈИВ ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ Ш ,3 OBČIN 06 3 9 8 1 7 2 6 e 8 1 3 4 5 4 9 2 6 5 7 8 1 9 3 6 4 5 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , , * - ■ (Na)porno! Zelja »Božiček, rad bi imel zmaja!« »No, zresni se.« »Potem si želim, da bi bili politiki pošteni.« »Kakšnega zmaja si želiš? Dvoglavega ali troglavega?« Razlika Nemec ima ženo in ljubimko, ljubi pa ženo. Francoz ima ženo in ljubimko, ljubi pa slednjo. Slovenec ima prav tako ženo in ljubimko, rad pa ima svojo mamo. Nespečnost »Odkar me je zapustila žena, zelo težko spim.« »Kako to?« »Odpeljala mi je posteljo!« Varčnost Gorenjec se v čistilnici razburja: »Ne bom plačal tega računa! Prati sem dal samo dve srajci, tu pa je še kup drugih stvari!« »Gospod, v žepih vaših srajc smo našli še dve majici, tri pare nogavic in dvojne spodnje hlače.« Kdo je streljal? Pride 90-letnik k zdravniku na pregled. Zdravnik je vprašal: »Kako se počutite?« »Nikoli nisem bil boljše volje!« odgovori ata. »Moja ljubica ima 18 let. Zdaj je noseča in bova dobila otroka.« Zdravnik je malo pomislil in rekel: »Dovolite, da vam povem eno zgodbico. Lovec, ki nikoli ni izpustil lovske sezone, je nekega dne tako neučakano odšel od doma, da se je zmotil in namesto puške vzel dežnik. Ko je prišel v gozd, se je pojavil pred njim velik medved. Lovec je dvignil dežnik, nameril v medveda in ustrelil ... Gotovo ne uganete, kaj se je zgodilo?« »Ne vem,« je odgovori stari. »Medved je mrtev padel pred njega!« je zaključil doktor. »Nemogoče!« je vzkliknil stari, »nekdo drug je moral streljati.« »Ravno to sem vam hotel povedati!« je rekel zdravnik. Delitev premoženja Prijatelj vpraša bogataša: »Sta imela z ženo ob ločitvi kaj problemov pri delitvi premoženja?« »Sploh ne! Ona je vzela vrtnarja, jaz pa sobarico!« SMS Študent je mami poslal SMS: »Pripravi očeta. Izpiti se niso posrečili!« Mama mu je odgovorila: »Oče je pripravljen! Pripravi se še ti!« Celotno dogajanje glede vsakoletnega decembrskega erotičnega sejma me vedno spravlja v dobro voljo in smeh. Predvsem izjave znancev, da so na sejem šli povsem slučajno. Kako lahko na erotični sejem zaideš slučajno? Ampak dobro, če že rečejo, da so šli slučajno, vsaj priznajo, da so šli. Bravo. Jaz pa kar naravnost priznam, da grem malo po-firbcat, kaj se tam dogaja, kaj je novega, in seveda mi pogled zanese tudi na oder, kjer se dela tisto, zaradi česar bi šla polovica Slovencev potem v nedeljo zjutraj nujno k spovedi. Bolj kot slučajni obiskovalci se mi zdijo zanimivi prijatelji, kolegi ali sodelavci, ko me zbadajo glede erotičnega sejma, češ da sami »bognedaj nikoli ne bi šli tja«. Ponavadi me zaradi obiska sejma začnejo zbada-ti že zadnje dni novembra, ko se sejem že napoveduje. Ljubi bog, kot da nihče od njih še ni seksal ali videl golega telesa. Mar živijo v celibatu? Ali počnejo »to« že vsa ta leta na enak način, kot so pred 50 leti, ko so začeli prakticirati spolnost? Ali so res tako zadrti? Kaj je z njimi? Vse to se sprašujem. Seveda pomislim nanje tudi, ko sem na sejmu. Medtem ko si jaz širim obzorje, si predstavljam te kolege, kako ždijo doma pred televizorjem, »štrikajo«, ustvarjajo gobeline, gledajo risanke, nato pa med rutinskim in misijonarskim spolnim aktom s partnerjem razmišljajo, kaj bo za nedeljsko kosilo. Pač tako je. Toda - čisto iskreno mislim, da imajo ravno takšni najbolj bujno domišljijo. Ne samo to, ampak da so kar zvesti erotičnim filmom, fantaziranju in različnim »drmr položajem«. Od hudiča so, vam povem. Ne bi me presenetilo, če bi izvedela, da imajo tudi kartico zvestobe in popusta v erotični trgovini! To so takšni, veste, ki pridejo v kakšno erotično trgovino in potem tam kupujejo stvari »za svoje kolege, ki imajo rojstni dan«. Ja, »pajade«! Vse bom preverila, sem se odločila, da vidim, kakšni so v resnici. Zakaj? Ker opažam, REŠITEV SUDOKU 130 4 9 2 1 6 3 7 8 5 1 8 7 2 9 5 4 3 6 5 6 3 8 4 7 9 1 2 2 7 5 4 3 1 6 9 8 3 1 8 6 2 9 5 4 7 9 4 6 5 7 8 3 2 1 6 2 9 7 1 4 8 5 3 7 5 4 3 8 2 1 6 9 8 3 1 9 5 6 2 7 4 da človek, ko se začne odkrito o tem pogovarjati, izve od najbolj mirnih oseb - ki dajejo drugače videz, da so nedolžni še iz prejšnjega življenja in da se jim tam dol nabira pajčevina - kaj vse imajo v omarah in kopalnicah. In da bi vi videli, kako se ti ljudje potem razživijo, ko se odprejo. Ni dovolj, da povedo, kaj vse imajo, ne, ampak tudi kako, kje, s kom (ali sami) počnejo tisto, zaradi česar moram potem jaz k spovedi. Ker slišim takšne stvari, da bi organizatorji erotičnega sejma bili veseli, če bi ti na videz »mirni ljudje« nastopali naslednje leto na prireditvenem odru. Če nadaljujem oziroma se vrnem nazaj k osrednjemu dogajanju. Na sejem nikoli ne grem sama. Praviloma takrat »fašem« novinarsko nalogo, da moram o tem poročati. Tako pravzaprav ubijem dve muhi na en mah. Četudi ne bi smela o tem poročati, bi se znašla in bi šefom predstavila to tematiko za tako zelo pomembno, da enostavno ne bi mogli mimo nje, ker bi bili naši bralci prikrajšani. Največkrat grem na sejem torej z novinarskimi kolegi drugih medijskih hiš, ki morajo prav tako spremljati sejem. Zadnja leta opažam, da jim fotoaparati in kamere pridejo zelo prav. Kot orodje, da lahko pridejo v neposredno bližino odra in posnamejo ključne trenutke. Naredijo tisoč posnetkov. Pet slik za objavo, ostale za osebni arhiv. In tudi obiskovalci so simpatični. Mimo stojnic gredo najmanj petkrat, preden kaj kupijo. Ponavadi nakup opravijo tik pred odhodom s sejma, da med ogledom ne prenašajo polnih vrečk ... Skratka (na)porno, ampak tudi lepo je vsako leto. Ugotavljam, da sem tam že kot drobni inventar. Najbolj pa se čudim temu, kako za vraga mi uspe zaradi vse vznesenosti zaradi vsega, kar se tam dogaja, in zaradi dela vse to zabeležiti novinarsko, a enostavno pozabiti še kaj zase kupiti... Mi bodo pa sodelavci in prijatelji. Tisti, ki v erotične trgovine zahajajo pod pretvezo, da kupujejo za svoje znance... OBISKOVALKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: savna za tri osebe v fitnesu Herkul v Slovenskih Konjicah 2. nagrada: bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 23. decembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 50 Vodoravno: MAZAŠTVO, AKADEMIK, ROPAR, DT, CRO, IKEA, SODNA, LOV, ZIP, ANKETA, ILUMINATOR, JURE, GENOTIP, LESAR, HR, ONAN, VIKONT, TONE, RD, GLOSA, TOK, NIZ, ALOA, NOŠA, OMIKA, SVILOTISK, LAKAJ, LSD, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ona: Trditev je mogoče zasnovana na napačnih temeljih, zato ne bodite tako sveto prepričani, da imate ravno vi prav. Prisluhnite prijateljevemu predlogu, saj vam s tem hoče le najboljše. Drugače vam bo še žal. On: Nepričakovan obisk vam bo prinesel izredne novice, ki vam bodo v bližnji prihodnosti pomagale pri osvajalskih pohodih. Vendar se nikar ne spuščajte v divje avanture, ker lahko zaidete v velike težave. RK, REGATA, IKEBANA, OMOŽENKA, KERUB, RIBAR, JAM, EG, RACIJA, KAMERA, OBI, AC, RTINA, NN, IRA, KRASNA, GOLIČ, DIRHAM, RAFKO, OCA, OCVIREK, TULIPAN, LEASING, BAČARI. Geslo: December je čas za darila. Izid žrebanja 1. nagrado, mesečno karto za fitnes Herkul v Slovenskih Konjicah, prejme: Nevenka Rabuza, Vodice 2b, Šentjur. 2. nagrado, bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Monika Doler, Galicija 53c, Žalec. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Nanika Cvikl, Glavni trg 51, Polzela. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. SVET Casza /KRIŽANKAH i • v . Mcfii^ križanke in zabavo. Ona: Uspelo se vam bo skon-centrirati na poslovne probleme in jih na ta način tudi uspešno rešiti. Prisluhnite partnerju, saj vam že nekaj časa poskuša povedati pomembno novico. On: Na ušesa vam bo prišla novica, ki jo že dlje pričakujete. Zdaj pa se nikar ne obirajte, ampak uporabite informacije za realizacijo svojih čustvenih ciljev, ki jih že vse predolgo samo načrtujete, ne pa tudi realizirate. DVOJČKA Ona: Ne drezajte v zadevo, da se ne boste opekli. Bodite malo previdnejši, a tudi malce vljudnosti vam ne bo škodovalo. Z nekom se boste hudo spo-rekli, vendar vam bo to na nek način celo pomagalo. On: Če se boste preveč prepustili sanjarjenju, se vam lahko izmuzne priložnost v ljubezni, ki bi jo lahko z lahkoto uresničili. Odprite oči in tisto, kar boste opazili, vam bo vsekakor všeč. Ona: Predvsem od vas je odvisno, kako se bo vse skupaj izteklo. Pazite, da tega ne izve vaš partner, saj bi lahko imeli velike težave. Malce več diskretnosti vam tokrat pač ne bo škodovalo. On: Romantični pogledi neznanke vam ne bodo dali miru v srcu, zato se boste odločili za konkretno povabilo na večerjo v dvoje. Najprej bo sicer dišalo po zavrnitvi, na koncu pa boste vendarle dosegli svoj cilj. Ona: Kritizirali bodo vsi povprek, pomagali pa boste le vi in tako razrešili sicer izgubljeno poslovno situacijo. To bo precejšnje napredovanje v vaši karieri, kar se vam bo pošteno obrestovalo tudi na denarnem področju. On: Nekdo vas bo prosil za nasvet na ljubezenskem področju, česar mu ne boste odklonili, saj si boste s tem pridobili prijatelja, ki vam bo to nekoč tudi povrnil. DEVICA Ona: Pričakovanja na ljubezenskem področju se vam sicer ne bodo povsem izpolnila, vendar bo za začetek kar dovolj. Zdaj pa je najbolje, da se poskusite nekoliko umiriti in urediti svoje viharno življenje. On: Dobili boste težko pričakovano priložnost, ki ste jo nekoč že zapravili. Toda tokrat ste starejši in predvsem izkušenejši, kar vam zagotavlja vsaj delen uspeh. Seveda boste zahtevali in dobili še veliko več... TEHTNICA Iß Ona: Pogovor s partnerjem bo enostavnejši, če ne boste vlekli na dan preteklih zamer, ki jih kar ne morete potisniti v pozabo. Sprejmite raje ponujeno roko sprave in se prepustite prijetnemu ljubimkanju. On: Poskušajte biti odprti za nasvete sodelavcev, saj vam hočejo v tem trenutku samo pomagati. Na poslovnem področju se vam bo na ta način odprla zelo dobra priložnost, da si precej izboljšate finančni položaj. ШЛШ Ona: Naredili boste malo premora in si privoščili konec tedna samo zase in za svojega partnerja. Podali se boste na prijeten sprehod v naravo in si ponovno napolnili baterije. Srečali boste tudi nekoga iz preteklosti. On: Nekoliko bolj boste morali paziti na zdravje, saj se vam neprevidnost lahko še kako maščuje in boste morali ostati v postelji. Zato se izogibajte večjih telesnih naporov in si skušajte dobro odpočiti. STRELEC ^ Ona: Ob misli na partnerja se vam bodo porajala vprašanja, ali so vajina čustva še vedno tako močna, kot so bila na začetku. Poskusite se o tem odkrito pogovoriti, predvsem pa ne delajte nobenih nepremišljenih korakov. On: Poskusite ugoditi partnerki, saj vam bo to znala še kako lepo povrniti. Ne mislite na prihodnost, ampak uživajte zdaj. S prijatelji se boste dogovorili za lep posel, ki bo prinesel vsestransko korist. KOZOROG Ona: Bolje bo, da popustite, drugače si boste nakopali cel kup neprijetnih problemov, pa še dolgo pričakovani uspeh boste postavili na kocko. Včasih je sprejeti narediti kompromis, da se stvari postavijo na pravo mesto. On: Prišel je čas, da si odpočijete in poberete sadove svojega dela. In nikar ne imejte zaradi tega slabe vesti, ampak izkoristite prijeten konec tedna za še prijetnejša opravila. In vsako prijetno stvar je še pri-jetneje početi v dvoje. VODNAR Ona: Najbolje bo, da svojemu srčnemu izvoljencu naravnost poveste, kaj vas moti. Kompromis sploh ne bo tako zelo težak, saj je vajina ljubezen veliko močnejša od razlik, ki vaju ločujejo. Kar pogumno naprej. On: Zelo dolgo ste odlagali krizo, zdaj pa boste morali pogledati resnici v obraz in se soočiti z nekaterimi neprijetnimi stvarmi, ki vam bodo povzročile precejšnje težave. Je že tako, da dlje kot odlagaš obveznosti, težje jih rešuješ. Ona: Opazili boste nekoga, ki ga sicer že dolgo poznate, a mu doslej niste posvečali kakšne večje pozornosti. Pazite se, saj utegne biti vse skupaj dokaj zapleteno in lahko na koncu potegnete krajši konec. On: Skrivoma se boste spustili v prijetno avanturo z neznanko, ki je pred kratkim stopila v vaše življenje, četudi boste na nek način vedeli, da iz tega ne more nastati kakšna trajnejša zveza. Bo pa kljub temu nadvse prijetno. 48 RUMENA STRAN Upokojena igralka Anica Kumer rada prisluhne kakšnemu zanimivemu koncertu. Ker je še vedno v odlični formi, tudi z igranjem še ni povsem prekinila. Srečali jo boste v komediji Najstarejša obrt, kjer igra eno od dam sumljivega poklica. Med obiskovalci Decembra se prireditve vrstijo tako na gosto, da jim je težko slediti, kaj šele jih obiskovati. Nekatere obraze lahko kljub temu srečamo na mnogih celjskih dogodkih. Nekaj znanih smo ujeli tudi mi. NC, foto: GrupA V gneči pred začetkom prireditve se kdaj najdejo tudi stari znanci. Branko Črepinšek (levo) iz podjetja Utež v prostem času vodi Judo klub Ivo Reya in morda je prav slednje zanimalo Bojana Cvelfarja, direktorja Arhiva Republike Slovenije. Znanje borilnih veščin nikoli ne škodi. Aleksa Gajšek Krajnc in njen mož Viki Krajnc sta že nekaj časa upokojena in verjetno tako kot vsi upokojenci težko najdeta čas za vse, kar ju zanima. V teh dneh pripravljata prtljago, saj bosta obiskala hčerko, ki že nekaj časa živi v tujini. Caj z novimi lastniki steklarne Dogodek minulega tedna v Rogaški Slatini je vsekakor bila otvoritev nove peči v steklarni. Zbrala se je kar precejšnja množica lokalnih in tudi drugih pomembnežev, razlog pa ni bil le prihod predsednika vlade Mira Cerarja, ampak tudi dejstvo, da so se predstavniki novih lastnikov prvič po enem letu pokazali širši javnosti. Da je v steklarni zavel nov, angleško-ameriški veter, se je poznalo tudi pri pogostitvi - povabljencem so namreč ob prihodu ponudili le čaj (o kakšni kavi ni bilo ne duha ne sluha), ki so ga stregli v tako lepih skodelicah, da bi jih najbrž marsikdo z veseljem odnesel domov. IT, foto: SHERPA, arhiv steklarne Med najbolj obleganimi je bil nov gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kaj mu je povedala direktorica prodaje v Kozmetiki Afrodita Zvonka Habot, da ga je tako razveselila, žal ne vemo. Morda o kakšni novi liniji kremic za moške? Ponovnega srečanja sta se razveselila tudi bivši domačin Franci But (levo), ki je od 1. decembra tudi bivši veleposlanik v Srbiji, ter nikoli bivši slatinski župan Branko Kidrič. Brez ameriškega veleposlanika v Sloveniji Josepha Mussomelija seveda ni šlo, saj je Steklarna Rogaška že eno leto v rokah ameriškega finančnega sklada KPS Capital. Mussomelija, ki bo prihodnje leto zapustil našo deželico, je med prvimi pozdravila Judita Vrečar, v steklarni zadolžena za kup stvari, tudi za stike z mediji. Kdo je možakar na sliki? Tisti, ki Romana Kramerja poznate še iz prejšnjih časov, ko je vodil oddelek za okolje in prostor v celjski občinski upravi, boste priznali, da se je spremenil. Sami ocenite, ali na bolje ali na slabše. Vsekakor pa je videti bolj sproščen in nasmejan, pa še več časa ima za sprehode s psom. NC, foto: SHERPA