400
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Glasi o premembi ministerstva so potihnili, odkar se vsa pozornost obrača v delovanje delegacij v Peštu. Vendar nekteri časniki za gotovo pripovedujejo, da Potočki nikakor noče več ostati minister, ker še za to upanja nima, da bi zahtevanju galicijskega deželnega zbora mogel zadostiti.
Ogersko. Iz Peš t a. — Odbori delegacij še niso toliko izvršili svojih nalog, da bi bila dozdaj kaka javna seja bila. Beust in vojni minister Kuhn sta bila od delegacij poklicana v Pest, da dajeta odgovore na različna vprašanja. Mnogo se je bralo, da bode vzlasti ogerska delegacija vojnega ministra zarad silnih vojaških stroškov hudo zgrabila, al napovedani vihar se je že vlegel in se bode kmalu spremenil v milo mavrico. Danes je cislajtanska delegacija imela menda prvo javno sejo v ta namen, da ministru Kuhnu dovoli 4 milijone za doplačilo čez dovoljene izdatke letošnjega leta. — Pretresovanje rednih stroškov se bode menda do božiča dognalo, izrednih pa pride še le po božiču na vrsto. — Na dr. Rechbauerjevo vprašanje: koga ima v francosko-pruskem boji avstrijska vlada za svojega sovražnika, ali Prusa ali Francoza? je Beust odgovoril, danikogarj al treba je bilo priprav, ako bi se bile homatije drugače zasuknile, da bi bilo treba braniti meje avstrijske. Na vprašanje dr. Giskre, kte-remu srce kipi o prijaznosti do Prusov, je Beust odgovoril, da Avstriji je veliko na tem ležeče, da ostane v prijaznih razmerah z Nemčijo, v zedinjevanje Nemčije pa se ne bode vtikala. — Pozvala je avstrijska delegacija tudi skupnega državnega finančnega ministra v Pest in ga vprašala: koliko bode konec prihodnjega leta premalo denarja v avstrijski kaši? in dobila je grenki odgovor, da primanjkava bode znesla 80 milijonov gold., tedaj za nekoliko milijonov čez vse sedanje direktne davke. Vendar je minister to kislico s tem osladil, da je rekel, da blizo 60 milijonov se bode državni kaši pridobilo z dolgovi, ki jih ima še iztirjati, z dobičkom starega zdaj preklicanega drobiža, z dolgom za dalmatinski upor, ki ga ima avstrijska blagajnica še tirjati od ogerske itd., in tako bode— po njegovih besedah — prav za prav zmanjkalo le kakih 20 milijonov, ki se bodo s tem dobili, da se bodo izdali „renten-scheini". Ta račun pa je prejšnji finančni minister dr. Bresti hudo pobijal in dokazal, da novi minister ne
računi prav. Pa saj bomo žalibog doživeli, čigavo bo pravo! — 1. decembra je Njegovo Veličanstvo povabilo 90 gospodov na občd v Budi, med kterimi jih je bila polovica od vsake delegacije; tudi gosp. Svetec je bil vmes.
Iz francosko-pruskega bojišča. — 29. dne u. m. so se začeli hudi boji. Francoska armada je že enekrat planila iz Pariza nad nemško armado, da je spet veliko krvi teklo, vendar zdatnega se ni na nobeni strani doseglo. Nemci se o svojih zmagah lažejo tako, da se cel6 nemški časniki norčujejo iz sporočil, ki jih pruski „kralj kraljici" pošilja. Podoba je, da odločilne bitke bodo ob reki L o i r e (izgovarjaj: Loar); zato se Nemci še nič ne pripravljajo na bombardiranje Pariza. Vsega druzega živeža imajo neki v Parizu še dokaj, le frišno goveje, telečje in ovčje meso jim je pošlo že tako, da vživajo nasoljeno; konjskega mesa so povžili veliko, pa tudi psov in maček. Kako neusmiljeno divjajo Nemci v tej vojski, kažejo mnoga sporočila in take dogodbe, da nekdanja „šiba božja" Atila je bil še angelj proti tem divjakom. V soseščini Neuville-et-Tuis je nekdo s puško vstrelil, pa nikogar vstrelil. Na to pride truma Prusov z nadlajtnantom v vas; župana so hudo otepli in ga izpustili proti temu, da je plačal 1000 frankov, vas pa je morala 2000 frankov globe plačati; potem so zaprli vse moške v cerkev, oropali so vas, čez ženske pa so planili vojaki, da je bila sramota. Tako delajo kulturonosci, ki so psovali dogodbe v dalmatinskem uporu. — Iz New-York-a v severni Ameriki je te dni ladija „Ontario" Francozom pripeljala 18 milijonov pa-tronov, 90.000 pušk, 2000 pištol in 55 kan6n.
Iz Ruskega. — Minister Gorčakov je razposlal vladam odgovor, ki so ruski vladi očitale, da je raztrgala parižko pogodbo od leta 1856. Minister enim bolj enim manj prijazno odgovarja, da s to odpovedjo ne misli na boj; al otresti se hoče le sramotne pogodbe. Da se stvar z lepo poravnd, napravi se vladni zbor (konferencija); da bi pa ruska vlada preklicala, kar je enkrat rekla, ni misliti, in „Reform" dobro pravi: ,,ako hoče stare pogodbe vzdržavati, ne bi smeli, jih sami prvi trgati; tako, na priliko, so zavezniki 1815. leta sklenili, da noben Napoleonovec se ne sme več vsesti na francoski prestol, al vsedel se je Napoleon III. na-nj, in še „rešitelja" (Retter der Gesellsclbaft) ste ga častili!"
Iz Rima. — Tukajšnji liberalni časnik „Tribuno" svetuje zvezo z Rusijo v ta cilj in konec, da italijanska vlada zgrabi Korziko, Malto, Nizzo, Trst in laške Tirole!