OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
Summary
THE BOOK COLLECTION OF SLOVENE ETHNOLOGISTS - A FAIRY TALE OR REALITY? Mojca Ran is a k
The hook collection of .Slov ene ethnologists from 1995 amounts to 27 monographs and three periodicals ( Traditiones. Ethnologist, The Bulletin of the Slovene Ethnological Society). Analysed in detail this is: 2 published doctoral theses I Monika Kropej. . 1 Fairy Title and Reality. Marija Stanonik, From Chaos. - Cosmos), 2 published master s theses (Borut But men: On the Edge of History and Memory Miran Puconja. to the Evaluation of the Identity of the Pannnnic Farm) and I BA thesis tl'olona Sketelj, At theJuncture qf'Tivo Cultures), 3 miscellanies (The Development of Slovene Ethnology from St rebelj and MurUo. MESS. Alpine Cottages in the Eastern Alps). 3 books from the field of material culture (Marija Makarovic. Slovene Toll,' Costumes in Word and Image Inner Canuoht, Alpine Cottages in the Eastern Alps. Miran Puconja. To the Evaluation of the Identity of the Pan not lie Farm: The Bases of Surviving in Cvcn). i from the field of social culture < I.ozar Podlogar. To Propose in Advent, to Wed in Shrovetide: Wedding Customs of the Inhabitants of the Zilja \'alley/(icf,ikal), and in the field of spiritual culture there vveie no less than 13 monographs published in 1995, most of which itre collections of fairy tales or s< >ngs, and researches of dance.
t thnologists do n< >t research and wi ite only about the Slovenes living in Slovenia, but also about the Slovene minorities lioni Italy. Austria and I lungary. The most active ethnologist to write about Austrian Carinthia is Marija Makarovic who publishes her books in unbelievably short intervals. In 1995 there was the 811 centenary of the Carinthian village Vogrce m the Pjiberk Bleiburg coninuinity, and on the occasion she edited the collective monograph of this village Besides she has already edited the third book of biographies of Carinthian.Slovenes. On the bilingual territory of Carinthia, I'olona Sketelj was ruminating on the working time and free time in Globasnica. Roberto Da pit's bibliographic study comprises sit >vene ethnic and linguistic territory in the Reztja Valley, in the Nadiza ami Ter valleys, and in the Venetian Slovenia (Italy). It brings a selection pf titles from linguistics and ethnology,
I	here are also several monograph studies in which the authors write about the urban culture in Murska Sohota I Borut Bunnell), about the Slovenes and time ((¡orazd Makarovic), about an ethnological desci iption of a rock group in I rate in the Slov enske goiice (Rajko Mursic), and about Slovene experiences of the exotic (Zmago Smitck).
II	we compare the (hemes of the published monographs with those from abroad (see the table), we realize that there are ethnological and fojkloristic themes prevailing in Slovenia, while there is a limited numlier of cultural anthropological, etbnomu-sicological, ci lino-archaeological, eihno-sf>ciological and mythological studies and studies in European and non-European ethnology Meanw hile on the letter themes and fields have Ix-en mostly written about in other European national ethnologies.
Andrej Furlan
giovanni maria del basso, triste caso accaduto a topolo -o žalostnem dogodku v topolovem.
Zadruga Lipa, Špetcr 1995.
Kot da bi stopil v pckaino. sem si pred kratkim zaželel občutiti topli dtlh sv ežih knjig, Čedajske ulice so bile, kot vedno v jesenskih mesecih, mokre, in pol ure me je ločilo od sestanka St< >pil sem v knjigarn«> in pričel s svojim običajnim potepanjem med policami. Kdove zakaj so me vedno mikale liste knjige, ki le redkokdaj krasijo sicer estetsko lejio postavljene izlozbe Mi trgovci krmijo ljudi le z knjigami, ki so lahko prebav Ijiv e' Ali se bo)ij< >. d.i bi bralci i ponudili knjigo, ki je sami ne poznajo, m s tem tvegali, da se bo dobra stranka razočarana priložila? Veličino le zato. ker gredo knjige o shujševalnth kurah bolje v promet kol kak Kafka aH Barihes - skrivnost potrošniške družite
Dnibna zelena knjižica pa vendarle pritegne mojo pozor
nosi. Zakaj? Verjetno zaradi imena pisca na platnici: Giovanni Del Basso. Spomnim se ga. ko me je na izpitu na videhtiskl univerzi, kjer je poučeval Sfragist i ko in numizmatiko, pred leti spraševal o grbih slovenskih mest. Kol sin Beneške Slovenije rodi! se je leta 1935 v Čedadu, je le s težavo razumel slovenski jezik, a kolikokrat me je presenetil s svojim znanjem o srednjeveški zgodovini Nad iš ki h dolin in s svojim zanimanjem z*1 preteklost Slovencev.
Mojo pozornost je prav gotovo pritegnil dvojezični naslov 'in ste c a so accaduto a Topolu - O žalostnem dogodka '' Topolovem Vedite, bralci, da je izid dvojezične knjige za marsikaterega Slovenca pravi praznik, za nekatere založnike p» le zgrešena investicija. Založba Lipa iz špetra pa že vrsto Id gradi most medsebojnega poznavanja in odpiranja do večinskega naroda z vsakovrstnimi pobudami, ki gredo mitu" tiskane besede. Iz grafično jasne in oblikovno čiste platnici
44
GLASNIK SED 37/1997, Št. 1 2
k
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
gledajo bralca obrabi dvanajstih beneških žena. Kaj se skriva v njihovih <»čeli. kaj se» premišljevale, ko jih je fotograf i/, nižine < Italijan. Furlan, tujec) postavil pred leseno škatlo, da hi potisnil na sprožilec? Ali je katera od njih kdaj videla tisto fotografijo? Spomnil sem se prizora, ko sem v vasi Nokule -' )i i ulis usmeril teleohjektlv proti obrazu stare ženlčke, pa si je pokrila od dela na njivi zagorelo kožo in oči, rekoč, tla ji Iti >čcm ugrabiti dušo. Hotel šem le odkriti njen svet in vse to, Iv, u se je skrivalo /a njenimi plavim i očmi.
Knjiga na štiridesetih straneh gladkega dvojezičnega besedila poda bralcu res zanimivo resnično zgodbo. Gre /a neke vrste detektiv ko. katere glavna figura je Magdaleni) Cujanova. obložena dettunora m zaradi lega odvedena v čedajske ječe, Magdaleilina zgodba se odvija spomladi leta 1720vosamljeiii v.isi Topolovso v Nadiških dolinah na tedanji meji med beneškim In avstrijskim i)zemljem. sprašujem si kako je lahko tragična zgodba revne siroma-
kinte.......... do bogatih in razkošnih Benetk? S kakšnim od-
ii' isom m razumevanjetn je tedanja v žamet in svilo oblečena oligarhija trgovcev spremljala in sodila ravruinje mlade ne-sh\ niče?
Verjetno je na vse to gledala z odmaknjenostjo in odtu-lenostpo. morda celo / istimi občutki, ki |ili doživlja bralec zadnjega desetletja dvajsetega stoletja, ki so mu okoliščine, hi-da miselni ustroj in živ ljenje v beneški Sloveniji izpred tuši, i sedemdesetih let tuji in skorajda neverjetni. < klgi >v< >r na prv o vprašanje dobim na zadnjih straneh knjige, kje r je urednik i.ili sam avtor) v izvirniku objavil arhivsko gradivu sojenja revni Magdaleni. Edini \ n za avtorjevo pisanje le le droben snopič dokumentov in sodnih aktov ki je dopolnjeval bolj obširni referat kakega beneškega rektorja senatu sercnissime Ka| pa se skriva v besedah revne Magdalene prič m ti »žilcev? Iz pozornega branja sodniških aktov lahko p< >z<irni bralci razbere eelo vrsto zanimivih informacij ' življenjskih razmerah prebivalcev \adiških dolin izpred 'IVeh ¡stoletij, \ pomoč pa nam ¡11 ide. posebno slovensko go Vl aečemu brak u lakti so zapisani v izvirniku - v italijanščini), ■spieinni tekst pn»lesi »rja i)ei Bassa, ki z veliki > natančnostj<> oprjzarja 11,1 etnološke in zgodovinske vidike ter slednje ''ga 11 / arhivskimi podatki,
¿godi »vinski podatki govorijo predvsem o pravni ureditvi 1 ctlaiskega zaledja, o stanju zaporov t ero centralističnem odru isu Sere 11 issime t beneške republike) do oddaljenih pokra-l'u \ eliko bolj bogati pa so podatki etnološkega značaja
Vt|pie| nekaj besed o "kaznivem" dejanju. Ženske iz Topo-'■»Va m j nekega dne opazile, da Magdalena 111 več noseča in s<i> Zato stopile v sobo nad senikom kjer je prebivalo revno dekle Našli so jo ob mrtvem trupelcu novorojen ki-, zavitem ' V|aiv i un|e Zanimivo je. da so nad triipelcem izvedli celo ('hduki ¡ju. in da se je v zakotno vasico poil Matajui jem poilal V|1H kirurg. Slednji je našel nekaj sledov udarcev na mrtvem l'etelu in \/. teh razbral, da je verjetno umrlo zaradi poškodb l1(> porodu. Delomor ali usodni padec s stopnic med IK>secnostjo? lega ne bomo nikoli izvedeli, saj je dokumen-l,K 'ia nepijpolna. Sploh se ne sprašujem, ali je Magtlalena res '-'krivi!;! kruto dejanje in mahnila nebogljeno hčerkico. To,
kar najbolj pritegne mojo pozornost, je razkrivanje lika pro-tagonistke, ki je predstavnica številnega sloja revnih deklet, ki so v bedi beračite po - estah furlanske nižine in njenih gričevnatih obronkih
Nepismena Magdalena je obvladala le slovensko narečje Nadiških dolin in je zaradi tega sodni obravnavi moral prisostvovati tolmač. Prvo površno listanje krijige mi ni p ovseni razjasnilo figure tridesetletne ženske svetlo rjavih las in srednje postave. Po podrobnem prebiranju sodniškega poročila pa sem našel celo podaike njene predstavitve na sodišču ". oblečena po slovansko. 10 |e z laneno ruto na glavi s konopljasio srajco 111 vrhnjo volneno kamižolo bele barve, z obleko iz temnega mezlana. na nogah pa je imela rdeče nogavice brez čevljev." Ali so ji vaščanke posodile tople in udobnejše obleke, da bi se lepše predstavila sodnikom? Ni bila poročena, imela pa je dva otroka. Razdevičil jo ji gospodar, pri katerem je prebivala, na seniku. Njena starejša deklica je beračila po cestah in vaseh občine ter furlanske nižine, fan tek pa vsej verjetnosti sledil materi v Videm, ko je morala odili tja kot dojilja. Spet pomemben podatek, ki pritegne bralčevo pozornost, lies dobra spremna beseda profesorja Del Bassa nas opozori, da so takratne "aleksandrinke" zahajale v videm-sko bolnišnico. Iz arhivskih virov ji' razvidno, ita so Ženske prihajale z Goriškega, Tolminskega, Kobariškega ter iz Nadiških dolin Ce so pri bivanju obdržale pri sebi tudi lastnega otroka, jim je Uprava znižala plaču.
Magdalena je sprejemala svojo življenjsko usodo in nezaželeno nosečnost. '/. veliko umirjenostjo in skorajšnji» običajnostjo takole poroča sodniku o spočetju: "Bil je tujec iz cesarskega kraljestva. Peljal je blago v Videm. Nisem ga poznala prišel je k meni na senik in spolno občeval chhc comercio ctirniile meco t imel je telesno trgovanje z menoj) Zjutraj |e odšel, nisem ga videla, niti spoznala in ne vem kako je bil oblečen." Iz njenih besed ni občutiti obžalovanja ali jeze do posiljevalca, kot da bi bilo nasilno dejanje, ki ga je utrpela, nekaj neizogibnega, skoraj navadnega; bralcu pa se lahko vsili dvom o verodostojnosti tolmačevega poročanja \ trenutku obupa je mogoče Magdalena sprožila svojo jezi »na novorojenčka in ga ubila. Ali ni mogoče bila naveličana vsakodnevnega ponižanja, ali ni mogoče bila obupana nad nesmiselnim vsakodnevnim bojem za preživetji Ali je hotela svojemu otroku prikrajšati to kalvarijo?
Koliko podobnih zgodb se je prepletalo v zakotnih vasicah evropskih cesarstev IS, stoletja? Magda len in a zgodba je verjetno le delček velikega zapletenega mozaika iz življenja obubožanega ljudstva in siromakov.
/moti me glas prodajalke, ki me vpraša, če bom knjigo kupil, kljub temu. tla sem jo že na skrivaj prebral Seveda jo boni, saj je to le prva knjiga zbirke .l/rricefdrobtinice), ki jih izdaja založba Lipa iz. Špel ra. Komaj čakam na naslednjo drobtinico oziroma mrvico! Prepričan sem, tla so del hleba, ki ga moramo nujno deliti s predstavniki večinskega naroda, če hočemo računali na kulturno rast naše skupnosti.
GLASNIK5ED 37/1 997, št. 1-2
59