Kaj pripoveduje moj dedek! fližj^obre volje mi smo bili: Tiste muhe razpodi Kruh smo jedli, vodo pili, In poredneže vkroti. Mleko pili, pesni p61i, Kruhek več vam ni po volji, Ž njimi srca smo si greli. Zdi sladk6r se vam vže bolji, Pesni lepe — te za nas Voda tudi — kaj bi tisto — Bile res so tisti čas! Vino bolj ugaja čisto, Neposlušni mi nikoli Iu namesto mleka kava Nismo bili v naši žoli, Zdi se vam pijača prara. Mirno tam smo poslušali Lepe pomladi, poletja In zat6 smo tudi znali: Dmgi vam nabiraj cv^tja, V branji, risanji, pis&nji, In jesensko sadje tudi Kakor tudl v vsakem znanji Drugi v usta vam ponudi! Nikdo ni bil nas ubog, Ziina vam je dolgočasna, Da bi vgnal ga v kozji rog. Brez življenja, slaboglasna, Kadar bilo je poletje, 0 nesreži sanjate, Trgali smo lepo cvetje, V hiši se preganjate. V kite potlej ga povfli, Majhne vozite voziee, V dar učitelju nosili. Mrtve jezdite konjiče, In ko je prišla jesen, Ta z lesenimi nožmi Kdo je bil tako drven, Dreza tebe, njega ti! Da pod hruške bi ne hodil, Ej, otroci, kam ste prišli ? Kamor ga želodček vodil ? Starost ni vam dosti v čisli! V zimi smo doina ostali Komaj hlače jel nositi, In iz knjig pri peči brali, Mož vsakd6 vže hoče biti. ; Kjer nam dedek v lepih glasih l)o takriit vsak dolgo čakaj Pravil je o bivših časih. In počasi ini korakaj, Dobre volje mi smo bili: Da se kje ne izpodtiikue, "' ' Kruli smo jedli, vodo pili, Da se noga ne izmakne, — f - Mleko pili, pesni peli, P6tlej bodeš se kesal, ¦ ^ Z njirni srca mlada greli. — A prepozno bo ti žal! Kakor slišim spet in spet Dobre volje mi bodite: čisto drug je mladi svet: Z mlekom, kruhom se hranite, ' ; Dostikrat ste hudomušni, Pesni — ej, ta dar sladak — V šoli redkokdaj poslušni, Pevaj pesni lepe vsdk Da drugaže ni uiogoče, . Bodi v letu, bodi v zimi Kakor da vam s šibo oče >- In sre6 ogrevaj ž njimi! Modest