142
Naši dopisi.
Iz Rusije 21. aprila, rj.*) — „Quern Jupiter perdere vult, dementat".   Leta izrek je tako znan in tolikokrat se je vresničil, da se nam res bolj smešno, kakor čudno zdi to,   kar   se   godi v Londonu   in v Carigradu. Koliko si je Ruski car prizadjal, da bi ostal veren sam sebi, svojemu čuvatvu, svojim idejam, resnični in fey*ist-janski civilizaciji ,   ki   ne   tirja   krvavih vojsk,   ampak mirne sprave  —  al vse njegovo prizadevanje bilo je zastonj;   Angleški   interesi'*   in   pa   Turška   surovost  so močnejši,   kakor miroljubje Ruskega čara.    Ko so se v Londonu prepirali o protokolu   in   se   pulili za vsako njegovo besedico,   nevoljno je vsak Rus odprl svoj zapisnik in premišljeval vse to, kar so Evropski diplomati govorili in pisali z začetka Hercegovinskega ustanka do poslednjih poročil o Londonskem protokolu, in z britko ironijo si je mislil: nu, Turško-slovansko prašanje bodo zdaj zdaj pokopali na nekoliko let; dveletni krvavi Slovanski boj   s Turškimi barbari  je   prinesel   kristijaoom britko    povišanje    s   Turškega   kola   na   Londonski proto-kol.    Al   previdnost Božja je delo drugače zasukala.   Perfidni Albion, kakoršen je vselej bil, kakorš-nega se je kazal,   ko je podpisavai Andrašijev projekt, ko edini ni hotel   podpisati Berolinskega memoranduma, ko se  je   v Carigradu   na   videz   udeleževal   s poslanci drugih držav konferencije,   za njihovim hrbtom pa per-fidno zaveral   Turka,   da   konferencija  je   le   komedija bila:   prav   tacega   se je pokazal pri podpisovanji Londonskega protokola.   S protokolom se Evropejske vlade obračajo do Turčije ter tirjajo, naj spolni reforme, katere je   konferencija   spoznala   za   potrebne;   verolomni Albion pa, podpisavši tak protokol, hiti dementirat svoj podpis z deklaracijo ,   da   protokol   ne bo imel veljave, ako se ne doseže njegov cilj, to je, če Rusija s Turčijo ne položi orožja z rok!    Ali ni Londonski kabinet podoben harlekinu ,   ki   zijalastemu ljudstvu kaže kako reč, na primer, pomarančo v roci:   „Sehen sie,   meine Herrschaften, pomoranča, eins, zwei, drei" — nič ni v roki,   pomeranče  nikjer ni!    Dokazal je verolomni Albion resničnost besedi nemškega poeta,   da   tudi   v neumnosti je metoda. S svojo neumnostjo, da zavoljo Angleških   ,,interesov"   bi   se   morali   odreči   od človeških pravic Slovani Balkanskega polotoka in ostati pod Turškim jarmom, je primoral Ruskega čara, odreči se daljšim besednim   prepirom   in   stopiti  na delo.    Včeraj se je odpeljal   car  s carevičem  naslednikom  in generalom Ignatjevim   k  armadi   v Kišenjov.    Po   vse  je tedaj gotovo, da bode boj. Jutri ima Ruski poverjenik v Carigradu vojsko   napovedati   in   potem   se   odpraviti   čez Odeso domov; tedaj predno prejmete to pismo, je Ruska armada   že   prestopila reko Prut.    Zdaj   tedaj  je vprašanje : kakošni bodo nasledki vojske? in kakošna bo vojska sama?  Tukaj je dvojno mnenje: eni mislijo, da Bosno   in   Hercegovino^bo   vzela   Avstrija,   — Nikšič,   Podgorico   in   Spico vzame Crnogora, Rusija pa bo vzela   za se   v Aziji Batum,   ob Donavi
*) Hvala lepa! Prosimo nadaljevanja.                   Vred.
143
tisti košček Besarabije, katerega je odstopila pred 20 leti, iz Bolgarije pa bo naredila samostojno kraljestvo. Drugi pa mislijo, da vojska bo segla bolj široko: na eni strani bodo Anglija, Francija in Italija s Tur či j o; na drugi strani pa Rusija, Avstrija in Nemčija. Tudi je nekaj znamenj, ^da z le temi se bo zvezala Severna Amerika. Ce se spolni to poslednje mnenje, tedaj , če Bog da in sreča junaška, Anglija bo drago plačala svojo neumnost. Te dni so Moskovske „Vedomostiu pretehtovale današnji položaj in prišle so k sledečemu sklepu: ,,Komedija DBtupok prihodit k koncu, načinajetse serjoznoje dej-Btvije; vskore pred vragi našimi (Angleži) predstanet Roasija v svojej čistote i sile, kakova ona jest i kakoju Bog prizijvajet jejo k dejstviju". Pred nekaj tedni je bil izdan ukaz , da koncesije na zidanje novih železnih cest se bodo dajaie samo takim kompanijam, ki se bodo »avezale ves potrebni materijal, mašine, vagone in druge reči pokupavati v Ruskih fabrikah. — VKronštatu bo začeli delati novo železno ladijo (bronenosec), ki bo Že veča, kakor znani Angleški velikan. — Včeraj je počil glas, da Ruska vlada bo napravila domače posojilo s 500 milijoni rubljev proti šest odstotkom, ne pri bogatih bankirjih , ampak pri narodu, in to zarad ekonomije, da vsi obresti ostanejo doma; od neruskih državljanov podpisavanje ne bo se prejemalo. Ta novica je naredila veliko veselja zato, ker po takem bode mogoče tudi mali kapital naložiti varno in koristno.
V Gorici 29, aprila. — Imenitna je naša — recte baron Czornig-ova — Nizza, ali še še imenitniša je bila stara Gorica. In jez, ki sem ,,laudator temporis acti",, trdim, da v stari Gorici je bilo vse bolje. Kaj ne? Kako so romali nekdaj naši meščani vse 3 velikonočne praznike — vsak dan karn^ drugam jest — >,gu* baniee", namreč, 1. praznik v St. Peter, 2. praznik v Solkan, in 3. praznik v St. Andrež — oziroma na R6-jice!? Naš sladopek Jo s. Jeran — stara firma — je pridobil letos staroslavnim velikonočnim Goriškim gu-banicam in pincam novo slavo s tem, da jih je poklonil presv. cesarju. Nj. veličanstvo je darilcu te dni poslalo naprsno iglo. — Naš prejšnji deželni glavar, g. Fr. grof Coronini, je prepustil vse dnine (69 gold.), ki bi jih bil imel potegniti kot poslanec za letošnjo se-sijo deželnega zbora, ubogim Goriškega mesta. — Stranišča se že trebijo po pneumatičnem sistemu, pa ne še vsa. S 1. majem bo to obligatorno. Dotične priprave in naprave društva Covacig & Comp. so prav čedne. Več o tem jako praktičnem predmetu o drugi priliki. *)
Iz Danj v- polit, okraji Kočevskem. — 25. sušca smo imeli novo volitev županstva, pri kateri so bili izvoljeni: Anton Zobec, posestnik v Danah za župana, Franc Pahule, posestnik iz Rukavce , in pa Tomaž Kljun, posestnik iz Sajovc, za svetovalca.
Iz Lok 25. sušca. — Pri današnji novi volitvi županstva so bili izvoljeni: Matija PanČur, posestnik v Potoku, za župana, Matija Resni k, posestnik iz Lok in pa Janez Brlič iz Lasenovega, za svetovalca.
Iz Ljubljane. — Vojska s Turkom je potisnila vse druge dogodbe v kot. Cesar je želel vsak , komur srce človeško v prsih bije, da se zgodi, zgodilo se je na sv. Jurija dan, — Rusija je vojsko začela s Turškimi barbari, o katerih tudi naše narodne pesmi ved6 veliko grozovitosti pripovedovati. Ni tedaj čuda, da vroče simpatije Slovencev spremljajo Rusko armado na njenih potih, vsaj bije sveti boj za človečanstvo, kristijanstvo in slovanstvo.    Da tudi Avstrija
*) Prosimo, ker bode tudi nam Ljubljančanom v poduk.
dela vojne priprave, to se je kazalo že davno pred našimi očmi, čeravno se še danes gotovo ne ve, kaj da namerava. Iz smodnišnice (pulvernice) Kamniške je smodnika nakupičenega v magazinih na Ljubljanskem polji; fužini v Dvoru in Gradacu delate že celo leto strelivo; že davno je došel ukaz, da se v šolskih prostorih, Če bo treba, vkvartirajo vojaki; hišnim posestnikom je čez navadno vkvartiranje napovedana čveterna obleg* , magistrat ima nakupiti 4000 centov sena itd., kajti 40.000 vojakov utegne priti v Ljubljano in okolico njeno. Da bode po takem tudi nas zadelo mnogo težav, ki jih bližina bojišča za seboj ima, o tem ni dvombe ; al rad bo vsak žrtvoval, kar more , da le bode izid vojske srečen in Turek se umakne iz Evrope, kjer je silovito si podjarmil lepo slovansko in kristijansko zemljo.
— (C. k. deželna komisija za konjerejo) je od posestnika Jan. Fajdige v Sodražici kupila lepega Š1/^ let starega žebca za 700 gold., ki bode na žebčarski btaciji v Ribnici živinorejcem za rabo.
—    (Deželni odbor) je v seji 28. aprila pritrdil predlogom dotičnih krajnih Jn okrajnih šolskih svetov, da se služba nadučitelja v St. Vidu pri Zatičini podeli Jožefu Korbanu, sedanjemu učitelju v Vodicah, — služba nadučitelja v Kostanjevici pa Leop. Abramu, sedanjemu učitelju v Nemški Loki. — Deželni odbor je sklenil vsled zadnjih slabih letin stradajočim v občini Raka nakloniti do 1000 gold. podpore iz deželnega zaklada.
—    (K shodu katoliškemu na Dunaj) so se podali gospodje Karol K lun, dekan Skubic, dr. Gogala, dr. J are in drugi.
—   (Velika beseda) v soboto na korist ubogim učencem tukajšnje gimnazije in realke v deželnem gledališči izvršila se je na vsako stran hvale vredno. Vse pevske in glasbene produkcije kakor tudi deklamacija bile so z velikim aplavzom sprejete, učencem tako kakor njihovima učiteljema gosp. A. Forsterju in pa J. Gerstnerju na čast. Ker je bilo gledališče v vseh prostorih čez in čez polno, je bil tudi dohodek te milodarne ,,besede" zdaten in tako njen namen veselo dosežen.
—   (Zabava na korist Vičanom) , ki jo je sinoči v čitalnici napravil ,,Sokol", je zbrala posebno veliko občinstva, dohodek pogorelcem utegne tedaj zdaten biti.
—   (Smešna epizoda iz deželnega zbora,) Deželni uradniki so zopet letos — vsaj prositi nikomur ni za-branjeno — vložili peticijo deželnemu zboru za povek-šan je plače po meri cesarskih uradnikov. Zbor ni vslišal te peticije, ker deželni zaklad polnijo le dav-kovske priklade, katere so že tako prevelike. Al vitez Vesteneck, ker v noben odsek voljen, je dolg čas prodajal celih 14 dni, je pri tej priliki, kakor se sliši, si s pritrjenjem svoje stranke izmislil predlog za novo organizacijo deželnih služeb, da se prikupi uradnikom. Al tudi ta predlog je narodna večina v zboru zavrgla. Vendar je, čeravno petenti niso zboljšane plače dobili, Vesteneckov predlog mehka srca treh posebno lačnih uradnikov — D. H. O. — tako ganil, da so Vestenecku napisali zahvalnico, nabrali za-njo še 12 podpisov enakomislečih tovarišev in jo preteklo nedeljo v veliki gali z visocimi štulami osebno nesli svojemu pokrovitelju v Litijo, od kodar se nam poroča sledeče: Adresat je Ljubljanske softe jako milostljivo sprejel, a se sam začudil, kako da mu prines6 dragoceno adreso za to, da niso nič dobili. „Kar danes še ni — so mu po teh besedah nekoliko osramoteni softe odgovorili — utegne pa kmalu biti, vsaj ste pre-potentni narodni večini v zboru v obraz povedali, da jej že mrtvaški  zvon   zvoni;   potem   pa   pridete Vi na
čelo deželnim uradom in naše zdaj revne službe bodo na korist deželi mastneje. Alah je velik, in Vi ste njegov prerok!" — S temi besedami se je poslovila lačna tr6jica in se vrnila v Ljubljano , kjer pa jo je, kakor „Tagblatt" pripoveduje, morala na kolodvoru policija pod svoje krilo vzeti, da se jej ni zgodilo, kar se je nedavno v Trstu pripetilo magjarskim softam, ki so Kerim-paši nesli sabljo. Ali je res kdo, kakor „Tag-blatt" pravi, na kolodvoru nameraval demonstracijo softam, ne vemo; to pa slišimo, da ne le veljavnisi deželni uradniki so nevoljni o takem strankarskem postopanji, ki bi ga ces. vlada med svojimi uradniki nikakor ne trpela, ampak da tudi drugim ljudem se gnjusi ta škandal.
— (Veselicen železnicen vlak) se v nedeljo zjutraj ob 8. uri odpelje iz Ljubljane v Lesce, zvečer pa zopet pride nazaj v Ljubljano.
144