PRIMOPSKI DNEVNIK Poštnina plačana v Krtovimi I* Abb. postale I gruppo “ V16UA TV IlT Leto XX. Št. 230 (5913) TRST, sobota 10. oktobra 1964 DANES BODO V KAIRU SPREJELI ZAKLJUČNI DOKUMENT KONFERENCE NEVEZANIH •TROBIM Hill III REDIM SIIELIIIIJI V programu bo združenih okrog 300predlogov vseh delegacij, med njimi tudi jugoslovanski predlog o kodifikaciji načel miroljubne koeksistence - Predsednik Dahomeja: «Danes je laže dobiti od velikih držav orožje kot pa pluge in stroje» - Makarios za mir, razorožitev in samoodločbo Titovi razgovori z voditelji Mavretanije, Cejlona in s predsednikom začasne vlade Angole Galo Plaza o Cipru KAIRO, 9. — Na II. konferen oi nevezanih držav v Kairu se Je nocoj zaključila splošna raz prava. Na današnji seji so govorili voditelji delegacij še vseh preostalih držav, polnopravnih Slanic konference, opazovalci iz Bolivije in Argentine in zastopniki osvobodilnih gibanj. Maršal Tito je danes pred začetkom dopoldanske seje in med dopoldansko in popoldansko sejo izkoristil čas- za intenzivne politične stike in razgovore z voditelji delegacij. Sprejel je tudi predsednika Mavretanije Moktara Dadana. To je bilo prvo srečanje med voditeljema Jugoslavije in Mavretanije. Popoldne je imel dalj-& razgovor s predsednico cejlonske vlade gospo Bandara-hajke o aktualnih vprašanjih, Id jih obravnava konferenca, in o. jugoslovansko-cejlonskih odnosih. Predsednik Jugoslavije je sprejel tudi Roberta Holdena, Predsednika začasne vlade Angole. katere ljudstvo se bori proti Portugalskemu imperializmu. Zunanji ministri so do pozne no-oi nadaljevali dokončno formulacijo skupnega dokumenta pod naslovom «Program miru in mednarodnega sodelovanja«, v katerem ho združenih nad 300 predlogov s številnimi predlogi p ameznih voditeljev delegacij. Predlog, o katerem bodo jutri razpravljali voditelji in predsednik vlad nevezanih držav, bo zajel vsa vprašanja, ki 80 bila na dnevnem redu konference, in vrsto akcij za rešitev bajvažnejših svetovnih vprašanj. V Predlogu se med drugim predvideva nadaljevanje ne le moralne 111 politične, temveč tudi material-ne pomoči osvobodilnim gibanjem, Potem konkretne akcije za likvidacijo kolonializma. Pričakuje se tudi, da bo konferenca s sklepno Mll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||j|i||||f|||||||||||||||||||||||lllltltltllll!lltlllll!llllltlt>llinflllllU Al AHRAM: ČOMBE JE PRISPEL V ZAR Z NAMENOM, DA ŠKODUJE KONFERENCI Včeraj je prispel v Pariz - Med bivanjem v Kairu jo znova prišla 'o - izrabi njegova neznačajnost izjavo sprejela osnovna načela jugoslovanskega predloga in zahtevala, da Združeni narodi na 20. ju-bilamem zasedanju generalne skupščine kodificirajo načela miroljubne koeksistence. Konferenca bo verjetno pozvala vse države, naj spoštujejo neodvisnost in celovitost Cipra, podprla napore Organizacije afriške enotnosti za narodno pomiritev v Kongu, pozvala ZDA, naj prenehajo z gospodarsko blokado Kube in umaknejo svoje čete iz oporišča Guantanama. Popolnoma gotovo je, da bo sklepni dokument vseboval tudi zahtevo po razorožitvi in obsodbo vseh vojaških paktov in oporišč ter podporo nevezanih držav OZN. Podobno kot na sedanjih sejah so tudi udeleženci današnje razprave izrekli privrženost načelom politike nepovezanosti, politiki miroljubne koeksistence, Prvi govornik na današnji dopoldanski seji Je bil predsednik Cipra, najmanjše nevezane države, nadškof Makarios, ki se je s prepričljivimi besedami zavzel za zagotovitev miru, za razorožitev in za spoštovanje načel samoodločbe. Predlagal je, naj pošlje konferenca apel Kitajski, naj opusti namen o izdelavi jedrske bombe, in je ugotovil, da bo za svet nastopila največja nevarnost, če bo imela Kitajska jedrsko orožje. Ko je poudaril konstruktivne prispevke nevezanih držav za ublažitev mednarodne napetosti, je Makarios ugotovil, da stari sistem vojaških blokov ne služi miru, temveč pripravi vojne, čeprav so izkušnje pokazale ,da vojne nikdar niso rešile KAIRO, 9. — Combe je odpoto-val davi v Atene. Odpotoval je z ‘etalom družbe «Sadena», ki ga je nalašč najel. V Atene je prispel okoli poldne. Časnikarjem je izja-da je bil v Kairu pridržan *v nečloveških in nedopustnih pogojih«. Dodal je, da bo zadevo sProžll pred svetom zunanjih ministrov afriških držav. Kmalu na-10 Je Combe odpotoval v Pariz z DANES Danes se bo v Kairu zaključila K konferenca nevezanih držav s sklepno izjavo, v kateri bo upoštevanih okrog 300 predlogov Vseh delegacij, in ki jo sestav-JJ»jo zunanji ministri. Z izjavo bo zagotovo vključen tudi jugo-•lovanski predlog za kodifikaci-J° načel miroljubne koeksistence. Izjava bo imela naslov ((Prodam miru in mednarodnega sodelovanja«. — Combe je po jeznih izjavah včeraj odpotoval iz Kaira v Atene, nato pa v Pariz ha zdravniški pregled. Dejal je, d* «sedaj razume nevarnost, ki 1° predstavlja Naser, ki hoče obvladati Afriko«. Po podatkih ameriških vojaških krogov je v mesecu septembru v lužnem Vietnamu bi,o a.~xU jhrtvih, ranjenih in pogrešanih, čete Vietkonga pa so izvršile istočasno 3.15(1 akcij ali povprečno I®5 na dan. Po nasprotnih virih 80 vladne izgube mnogo večje. General Kan Je izjavil, da bodo **čeli letalske napade nad Kitaj-*ko in Severnim Vietnamom, sa-?° da še ne ve, kdaj in kako. “ovedal je tudi, da se bo kmalu *ačel proces proti višjim častnikom, ki s o v septembru priprav-*Jall državni udar. V ZDa so v nevadski puščavi včeraj izvršili nove podzemelj-?,e jedrske eksplozije «v miro-lubne namene*. y Italiji so bile včeraj na oh-•etnico katastrofe v Vaiontu komemoracije žrtev v Longarou in v Cimolaisu. Žrtvam so se po-klonili tudi poslanci in senatorji v Rimu med včerajšnjimi seja-"d. Zupan I.ongarona je dejal, *haj se človek nikoli več ne upa **iljevati naravo preko meja«. — čeraj in danes stavkajo v vsej J^av* pristaniški delavci, včla-"Jeni v CGIL. Sociastični poslan-1 Pa so predložili zakon za re-Ornio najemninskih pogodb, ki Predvideva, da bi se najemnina oločala na podlagi vrednosti nepremičnine, ta pa na podlagi sirskega dohodka, cene pa 1 določal medministrski svet za fne. Senatorji PSIUP so opozo-v vl*do, da je v severni Italiji ečina najemninskih pogodb za-P*dla že 29. septembra in da bo f*kon o blokadi najemnin prene-. I veljati konec leta. Zato naj vlada pravočasno ukrenila vse Potrebno za podaljšanje blokade ijemnin in za prekinitev izgonov. letalom družbe «Air Congo«. Skupno z njim potujejo člani njegove delegacije in člani družin kongo-ških diplomatov v Kairu. Combe je izjavil, da potuje v Pariz na zdravniški pregled. Iz Pariza bo odpotoval v nedeljo ali ponedeljek v Leopold vlile. Ob prihodu v Pariz Je Izjavil: ((Združena arabska republika mi je zastavila past. V egiptovski prestolnici je bilo sedem kongoških upornikov. ZAR je čakala samo eno stvar: da bi jaz prekinil diplomatske odnose med ZAR in Kongom, da bi Naser mogel priznati vlado kongoških upornikov. Toda nisem naiven.« Dodal je, da «sedaj črna Afrika razume nevarnost, ki jo predstavljata predsednik Naser in njegova želja, da obvlada afriški kontinent«. Combe je bil 78 ur pod nad zorstvom v Kairu, kamor je bil prišel z zvijačo. Ravnatelj kairskega lista «AI Ahram« Mohamed Heikal piše danes v posebnem članku s tem v zvezi: «Combe je prišel v Egipt z namenom, da se razkazuje in da škoduje konferenci, ki obravnava zelo resne probleme. Nameraval je nastopati v imenu tistih krogov, ki bi hoteli nadaljevati dominacijo Zahoda na svetu. Toda konferenca v Kairu je kvalificirana skupščina oseb, ki nasprotujejo politiki blokov, in konferenca je prav storila, da je zavrnila človeka, ki se je odpovedal tem načelom in je nastopal kot predstavnik tuje okupacije Konga. Upal Je, da bo na tej visoki skupščini deležen odpuščanja in morda tudi, da bo dobil odvezo za svoje zločine. Toda spletka tistih, ki so za njim, ni imela u-speha, in on je dobil nauk, ki ga je zaslužil « Neznačajnost Combeja označujejo tudi naslednji dogodki: Ko je glavni tajnik predsedstva republike ZAR sporočil Combeju, da ne more zapustiti Kaira, je Combe začel vpiti: «Kdo so tisti norci, ki so ukazali obleganje egiptovskega poslaništva? Kdo so tisti norci, ki nič ne storijo, da bi mi pomagali; kdo so? Dal bom vse obesiti na drevesa v Leopold-villu, takoj ko se bom vrnil domov.« V nekem drugem trenutku pa je istemu diplomatu rekel: (rimam idejo: odredite obleganje kongoške- ga poslaništva v Kairu. Se bolj, aretirajte vse funkcionarje kot represalijo na to, kar se dogaja v Leopoldvillu, toda pustite me, da odidem.« . j Naslednji primer pa kaže,da Combe sodi druge po sebi: Ves čas, ko je bil v prisilnem bivališču v Kairu se Je hranil samo s hrano iz konserv, ki so jo prinašali člani kongoškega poslaništva. Dal si je poslati tudi dva zaboja piva iz Katange. Ob tej priložnosti je izjavil: »Lumumba je bil njihov velik prijatelj (Egipčanov). vprašanj, temveč so jih nasprotno samo zapletle. Predsednik Jemena je največji del svojega govora posvetil vprašanjem kolonializma, neokolonializma, rasni diskriminaciji in pri tem opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja za svet položaj v jugovzhodni Aziji, na Cipru in v Kongu. El Salal je izrazil privrženost Jemena poiitiki nepovezanosti, se zavzel za revizijo listine Združenih narodov in v zvezi s tem pripomnil, da je OZN najboljše sredstvo za ohranitev miru in rešitev mednarodnih vprašanj. Predsednik republike Dahomej je apeliral na nevezane države, naj navežejo čim tesnejše sodelovanje posebno na gospodarskem področju, da bi se zagotovila in utrdila osnova za neodvisno politiko izvenblokovskega sveta. ((Zasluga velikega in modrega Nehruja in njegovega velikega indijskega ljudstva, odločnega in hrabrega maršala Tita in njegovega svobodoljubnega jugoslovanskega ljudstva je da se je nepovezanost uveljavila danes ha svetu kot politika razuma in hrabrosti, je dejal govornik. Ko je opozoril na siromaštvo in težko stanje v mnogih novoosvobojenih državah in potrebo ocenjevanja razlik med bogatimi in siromašnimi, je ugotovil, da je danes od bogatih držav laže dobiti orožje kot pa v isti vrednosti pluge, stroje, oziroma tovarne. «Res je, je dejal predsednik Dahomeja, da je svoboda nad kruhom, toda mnogokrat se začenjajo revolucije zaradi kruha.« Zunanji minister Senegala je u-gotovil, da je dosedanja generalna razprava v bistvu monolog, kajti vsi so ria enoten način razpravljali o vprašanjih sodobnega sveta, o miru, gospodarskem razvoju, izvenblokovski poziciji in razorožitvi. To so glavne značilnosti vseh govorov, ki so bili sicer izgovorjeni z različnimi besedami in z različnim temperamentom. Zastopnik Senegala je ugotovil, da so se na konferenci zbrali zastopniki držav, ki predstavljajo več kot polovico človeštva. To je nov svet, ki je proti vsakemu dogmatizmu in konformizmu, ki se bori za mir, mednarodno solidarnost in pravičnost. Na kraju svojega govora je predlagal, naj se skliče svetovna konferenca držav v razvoju, in priporočal konferenci, naj podpre to pobudo. Opazovalec Argentine, veleposlanik Bolini je izrazil prepričanje, da bo konferenca nevezanih držav imela odločilno vlogo pri uresničenju smotrov, ki jih je postavila. Zavzel se je za strogo spoštovanje samoodločbe narodov, za odstranitev pregrad med razvitimi in nerazvitimi državami in zaželel u-speh konferenci, ki predstavlja občutke in težnje velikega dela človeštva. Opazovalec Bolivije Vargas je izjavil, da države Latinske Amerike z veliko pozornostjo in zanimanjem spremljajo delo konference v prepričanju, da bodo njeni rezultati koristili vsemu človeštvu. V imenu vseh osvobodilnih gibanj, ki so zastopani na konferenci kot opazovalci, je konferenco pozdravil voditelj Nacionalne osvobodilne fronte portugalske Gvineje Cabral. V imenu vseh nacionalnih gibanj je izrazil solidarnost z ideali konference, ki podpira borbo narodov za osvoboditev, za mir in pravice na svetu, za miroljubno koeksistenco, za uničenje uničevalnih sredstev, za odstranitev imperializma, kolonializma, neokolonializma, rasne diskriminacije in krivice. Poudaril je, da spada konferenca nevezanih držav med najpomembnejše prispevke za blaginjo človeštva. Combe na letališču v Atenah, od koder je pred dnevi skrivaj prišel v Kairo ANKARA, 9. — Predsednik turške vlade Inonu je sprejel davi posredovalca OZN za Ciper Plažo. Pozneje ga je sprejel predsednik republike general Gursel. Galo Plaza je imel na letališču v Ankari nekaj pred svojim odhodom tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da se je razgo-varjal z najvišjimi turškimi predstavniki in je pripomnil: •Ciprski spor se je spočetka tikal predvsem ciprskega ljudstva. Sedaj zadevo ta problem Ankaro, Atene, ves zahodni svet in NATO. Mi ne moremo držati sveta na robu prepada. Moja dolžnost je, čim hitreje najti rešitev.« Na številna vprašanja časnikarjev je Galo Plaza odgovoril, da morajo pogajanja ostati tajna in da vsekakor stališče Turčije ni togo ter da se turška vlada trudi, da bi našli rešitev. Nove pobude o najemninah Poslanci PSI predlagajo temeljito reformo sakonodaje o najemninskih pogodbah Maurer odpotoval iz Pekinga PEKING, 9. — Romunski ministrski predsednik Maurer je odpotoval danes iz Pekinga po 11-dnevnem uradnem obisku na Kitajskem. Maurer bo obiskal še nekatere druge azijske države, med katerimi Burmo in Pakistan. Kakor je znano, je Maurer obiskal Peking tudi marca letos in skušal posredovati v kitajsko-sovjet-skem sporu, pri čemer pa ni imel uspeha. RIM, 9. — Senatorji PSIUP so predložili nujno vprašanje predsedniku vlade o najemninah, glede katerih bo 31. decembra prenehal veljati zakon o blokadi. Senatorji poudarjajo, da je večina najemninskih pogodb, vsaj v mestih severne Italije, zapadla 29. septembra. Dalje ugotavljajo, da so številni najemniki že dobili poziv na zvišanje najemnine ali na ukaz o izgonu. Zato vprašujejo vlado, kaj namerava storiti, da ne bi čakali zadnje dni za ukrepe o podaljšanju najemninskih pogodb in o prekinitvi izgonov. Na Montecitoriu so razdelili predlog zakona, ki so ga pripravili socialistični poslanci Cucchi, Mosca in Fortuna in ki predlagajo temeljito reformo zakonodaje o najemninskih pogodbah. Do sedaj so še druge stranke predložile poslanski zbornici in senaiu predloge v zvezi z bližnjim potekom blokade najemnin. Načrt zakona, ki so ga predložili socialistični poslanci, izhaja iz načela, da bi se morale ukiniti vse sedanje določbe o najemninah in tudi določba o blokadi, ter predlaga sistem, ki vnaša prvikrat v italijansko zakonodajo koncepcijo maksimalnih dohodkov na gradbenem sektorju. Predlog namreč določa, da se gradbeni sektor vključuje med nujno potrebne javne služnosti in se zaradi tega izenačuje z ostalimi potrošnimi dobrinami, katerih cene določa medministrski svet za cene. Poleg tega se v novem predlogu zakona najemnina povezuje s katastrsko vrednostjo. Najemnina naj bi se določala na podlagi vrednosti nepremičnine, ki bi se določila na podlagi katastrskega dohodka novega mestnega stavbnega katastra. Za nove nepremičnine, ki niso še registrirane v katastru, bi veljala vrednost površine. OB OBLETNICI KATASTROFE NA PODROČJU VAIONTA Poslanci in senatorji so se poklonili spominu žrtev te nepopisne nesreče Interpelacije poslancev o skrčenju delovnega urnika v podjetjih z državno soudeležbo - Ladjedelnica Sv. Roka v Miljah Urbanistični zakon bo kmalu pripravljen - Novo vodstvo PSDI RIM, 9. — Ob obletnici katastrofe na področju Vajonta so se v poslanski zbornici najprej poklonili žrtvam te strahotne nesreče, nato pa sta državna po dtajnika Donat Cattin in Catta-ni odgovarjala na vprašanja in interpelacije poslancev, ki so zadevale skrčenje, delovnega urnika v nekaterih industrijah z državno udeležbo in škodo, ki jo je neurje 8. junija povzročilo na nekaterih področjih, zlasti v Emiliji in Lombardiji. Donat Cattin je pojasnil položaj v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, ki so jo združili s Tržaškim arzenalom, ker ni več sposobna za graditev ladij, in zagotovil, da delavci, ki so bili premeščeni na novo delovno mesto, niso utrpeli nobene škode, ker delajo pod enakimi pogoji. Kar pa zadeva stanje v drugih industrijah z državno soudeležbo, pa je podtajnik pripomnil, da tudi po skrčenju de lovnega umika delavci ne bodo delali manj kot 40 ur na teden. Skrčenje delovnega urnika _ je • nujnost«, ker so se zmanjšala naročila. Zagotovil je, da vlada ne vodi politike odpustov, kar dokazuje po njegovem mnenju tudi okoliščina, da so bili odpusti v podjetjih z državno soudeležbo znatno manjši od onih v zasebnih podjetjih. Cattani pa je dejal, da je neurje povzročilo manjšo škodo od o-ne, ki se je predvidevala, prefekture pa da so izdale prizadetim občinam znatno finančno pomoč; ministrstvo za javna dela je že poskrbelo za obnovo, ministrstvo za turizem in prireditve pa je določilo izredne prispevke za pokrajinske turistične ustanove na prizadetem področju ob Jadran- .......MIH,Hilli,milil,............... Komemoracija žrtev katastrofe v Longaronu, Cimolaisu in Ertu Kdo mi jamči, da mi kdo od njih ne vlije strupa v krožnike in mi s tem preskrbi večno spanje?« Kairski radio je nocoj javil, da so državni in vladni poglavarji organizacije afriške enotnosti soglasno zavrnili Combejevo pritožbo proti ZAR. Uradno sporočilo, ki so ga objavili po njihovem iz-rednem sestanku, pravi, da je Combejeva pritožba riesprejemlji-va, ker je sklep proti njegovi u-deležbi na konferenci sprejela konferenca nevezanih in so ga o-dobrili vsi afriški delegati. LONGARONE, 9. — Danes so v Longaronu proslavili obletnico katastrofe, ki se je dogodila 9. oktobra lanskega leta in terjala ogromno število žrtev. Ob tej priložnosti so se tu zbrali predstavniki vojaških in civilnih oblasti pokrajine Belluno, preživeli prebivalci tamkajšnjih krajev, člani številnih organizacij in učenci iz bližnjih vasi. Vlado je zastopal podtajnik za industrijo sen. Giorgio Oliva. Občina je natiskala lepak, ki se spominja žrtev katastrofe ter se zahvaljuje vsemu svetu za solidarnost, ki jo je izkazal ob tej veliki nesreči. V dvorani občinske palače je župan iz Longarona Terenzio Ardui-ni v svojem govoru omenil velikodušno pomoč prizadetemu prebivalstvu iz vse Italije in z vsega sveta ter se zahvalil še posebej pripadnikom vojske in drugim, ki so sodelovali pri reševanju prizadetega prebivalstva, in prav tako tudi vsemu svetu, ki je priskočil na pomoč. Omenil je, kar je bilo do sedaj storjenega za obnovo, in preiskavo ki jo je uvedla sodna oblast, da’ se ugotovi morebitna odgovornost za katastrofo. Svoj govor je zaključil: «Naši mrtvi hočejo nekaj drugega, in mi poudarjamo, naj si človek nikoli več ne upa izsiljevati naravo preko meja in naj se v prihodnosti prihranijo človeštvu podobne katastrofe.« Govoril Je zatem podtajnik za industrijo sen. Oliva, ki se je za hvalil vsem. ki so priskočili na pomoč, še posebno pa vojakom, ter je pri tem poudaril voljo prizadetega da mnogi ukrepi zdeli prepočasni, toda «obnova se je začela v nesrečnem trenutku za Italijansko gospodarstvo«. Vendar «je dozorela odločitev, da gre obnova v celoti na breme države«. Zatem je dejal, da gre za čast prebivalstvu Longarona, ker je terjalo pravico ln ne maščevanje. Na koncu je dejal, da se vlada obvezuje, da bo dokončala veliko delo obnove. Zatem je bil cerkveni obred v novi cerkvi v Longaronu, ki se ga Je udeležilo na stotine ljudi. Odšli so nato h cerkvi, ki je bila porušena in od katere je ostal samo zvonik. Na tlak porušene cerkve so prebivalci Longarona položili vence. Istočasno je nad krajem krožilo letalo, k' je spuščalo bele nageljne s trakovi, ki so Imeli napise ((Civilni in vojni Invalidi !n pohabljenci«. Zjutraj so se poklonili žrtvam v tovarni laezita z obredom v cerkvi v Fortognl. Kakor Je znano, je pri lanski katastrofi zgubilo življenje 71 delavcev ln uradnikov te tovarne. Tudi v Cimolaisu v videmski pokrajini se Je prebivalstvo spomnilo žrtev Vaionta. Ob tej priložnosti so se zbrali predstavniki političnih, u-pravnih ln verske oblasti dežele Furlanije — Julijske krajine. Obredu v cerkvi v Cimolaisu Je pozneje sledil obred v cerkvi v Ertu. Tu sta govorila predsednik deželne skupščine dr. de Rlnaldlm In predsednik videmske pokrajine. Predsednik deželnega odbora dr. Berzantl Je poslal lz Rima solidarnostno brzojavko novemu županu iz Erta ln Cassa, Ferrariju. Tudi župan lz Pordenona je poslal županu iz Erta ln Cassa brzojavko, s katero Izraža solidarnost s tamkajšnjim j-S L I bOl.il puuuaui IVIIJV I---------------- „ , , , Al prebivalstva, ki se Je lotilo dela za prebivalstvom ln željo, naj bi se ti obnovo, da ostane povezano s svojo i kraji čimprej znova vključili v de-zemljo. Pripomnil je, da so se mor-1 javnost skupnosti. skem morju; ministrstvo za kmetijstvo je dalo navodila pokrajinskim kmetijskim inšpektorjem za ugotovitev škode in dajanje pomoči prizadetim kmetom. Poslanska zbornica bo zasedala v torek, na dnevnem redu pa bodo zadnji vladni ukrepi proti konjunkturi, ki jih je senat že odobril. Tudi v senatu so se poklonili žrtvam katastrofe na področju Vaionta, nato pa je podtajnik ministrstva za javna dela Romita odgovoril na vprašanja in interpelacije senatorjev, ki so zadevale rešitev stanovanjskega vprašanja za priseljence v Rimu, in avtomobilske nesreče na avto cestah; podtajnik ministrstva za delo Fe-noaltea je pojasnil stališče vlade o pokojninskih določbah, pripomnil pa je, da bodo razpravljali o tem vprašanju v parlamentarni komisiji; podtajnik ministrstva za prosveto Celeffi pa je dal zagotovila glede enakopravnosti med moškimi in ženskami na natečajih za osnovno šolstvo. Senat se bo ponovno sestal v torek, da bi ratificiral nekatere mednarodne pogodbe. Podpredsednik vlade Nenni je predsedoval sestanku, ki so se ga udeležili ministri Mancini, Tavia-ni, Reale, Pieraccini, Colombo, Delle Fave in podtajnik Vetrone, ki je zastopal ministra Tremello-r.ija, in na katerem so začeli proučevati osnutek urbanističnega zakona. Proučevanje osnutka bodo zaključili prihodnji teden, nato pa ga bodo dostavili ministrskemu svetu za dokončno odobritev. Na današnji seji vodstva PRI sta Terrana in La Malfa poročala o političnem položaju in o posvetovalnem sestanku s PSDI in PSI, nato pa je vodstvo poudarilo potrebo, da se politika levega centra nadaljuje na podlagi »strogega spoštovanja prevzetih političnih in programskih obvez*. Potem ko je vzelo na znanje izboljšanje gospodarskega stanja, ki ga je pripisati vladnim ukrepom, pa vodstvo pripominja, da je treba čimprej uresničiti vladni program v vseh njegovih delih, prednost pa je treba dati urbanističnemu zakonu, zakonom glede šolstva, reformi socialnega skrbstva, novemu zakonu za razvoj juga, deželni ureditvi in gospodarskemu na črtovanju. Vodstvo je na koncu vzelo z zadovoljstvom na znanje da je bilo vprašanje predsedstva republike postavljeno korektno v njegovih ustavnih mejah. Danes se je končalo zasedanje centralnega odbora PSDI; odobrili so poročilo Tanassija in Sara-gata ter resolucijo, v kateri se poudarja, da se je treba zavzemati za dosledno izvajanje vladnega programa, kakor soglašajo glede tega vse stranke »demokratične levice«. Resolucija hkrati poudarja potrebo po ustanovitvi »veliko socialistične in demokratične stran ke» in izraža solidarnost s Sara-gatom, spričo napadov »komunistov in konservativcev«. Dosedanji člani vodstva PSDi Righetti, Pellicani in Averardi so podali ostavko na to svoje mesto, kljub temu, da resolucija odraza njihovo stališče glede vprašanji socialistične enotnosti in. odnosov s komunističnim gibanjem. Na predlog Tanassija in Saragata je centralni odbor odobril vključitev predstavnikov levice v vodstvo stranke, na mesto omenjenih treh. Za nove člane vodstva so bili izvoljeni: Ariosto, dr. Fabbri in dr. Margherita Barnabei. Po zasedanju centralnega odbora PSDI so Averardi, Pellicani in Righetti izjavili med drugim, da sedanje vodstvo PSDI nikakor ni enotno, ker v njem ni zastopana niti desničarska struja Paola Rossija niti njihova struja, »ki ima v stranki tisto sredinsko pozicijo, namreč pozicijo ravnotežja, ki io je v preteklosti imel Saragat«. Vodstvo PSI se bo sestalo v torek 13. t.m. v zvezi z zasedanjem centralnega odbora stranke, ki bo 14., 15. in 16. t.m. Nova eksplozija v Nevadi WASHINGTON, 9. — V Nevadski puščavi so danes izvršili novo podzemeljsko jedrsko eksplozijo • v miroljubne namene«. Predstav- nik ameriške agencije za atomsko energijo je izjavil, da spada eksplozija v okvir programa za razvoj pridobivanja izotopov, bogatih z nevtroni. Sindikalni spori RIM, 9. — Od davi je v teku 48-urna stavka pristaniških delavcev, včlanjenih v CGIL. Stavka se bo zaključila v nedeljo ob 8 zjutraj. Pri stavki ne sodelujeta sindikalni organizaciji CISL in UIL. Minister za trgovinsko mornarico sen. Spagnolli je danes ponovno povabil na razgovor' predstavnike sindikata CISL, ki se ločeno pogajajo v zvezi s sporom o novih funkcionalnih avtonomijah v italijanskih pristaniščih. V zvezi s sporom z železničarji pa so se danes sestali v palači Chigi pod predsedstvom Nennija minister za promet Jervolino, podtajnika v zakladnem in prometnem ministrstvu, glavni ravnatelj železniške uprave in glavni državni knjigovodja. Razpravljali so o vprašanjih, ki se tičejo reforme strukture železniške uprave in o ukrepih, da se zajezi primanjkljaj. Kakor javljajo, bodo pri reševanju teh problemov sodelovali tudi sindikati železničarjev. Minister Preti pa je sprejel danes tajnika CISL Armata in tajnika sindikata železničarjev CISL Costantinija, ki sta mu sporočila zaskrbljenost glede zavlačevanja odobritve zakona o poenotenju plač. Minister Preti je izjavil, da bo vlada izpolnila obveznosti, ki so jih prevzeli finančni ministri in minister za reformo birokracije 1. aprila letos in ki so bile odobrene s sporazumom 26. junija. Sindikalni voditelji so zaprosili ministra, naj sporoči ostalim članom in predsedniku vlade nujnost, da se spor reši v prihodnjih tednih. V Rimu so se danes sestali predstavniki tajništev sindikatov petrolejskega sektorja, da proučijo dosedanji razvoj sindikalne akcije v podjetjih ENI po prvi stavki, ki je bila 6. in 6. oktobra. Sporočili so, da so določili nov program stavk v prihodnjih tednih. Prva stavka bo v tednu od 2. do 18. oktobra; dan bo še sporočen. Poleg tega so potrdili prekinitev nadurnega dela Danes so se sestala tudi tajništva vseh sindikatov delavcev kam-narske stroke. Poleg že določene triurne stavke, ki bo prihodnji teden so sklenili da bodo začeli vsak teden razčlenjene stavke in bodo s tem v zvezi dali navodila regionalnim sindikalnim organizacijam Kitaj ska-Indi ja PEKING, 9. — Agencija Nova Kitajska je objavila izjavo, v kateri pravi, da bo ((kitajska vlada z naklonjenostjo sprejela nepristransko posredovanje držav konference v Kolombu za neposredna pogajanja med Kitajsko in Indijo. Odgovornost da do teh pogajanj še ni prišlo, pade na Indijo«. Zatem pravi agencija, da Kitajska ne bo popustila «pod mednarodnim pritiskom« in da ne bo upoštevala predlogov iz Ko-lomba kot «razsodbe, ki bi jo morala Kitajska v celoti sprejeti«. Na koncu pravi izjava, da je pekinška vlada «vedno pripravljena pogajati se vsak trenutek na podlagi predlogov iz Kolomba«. Brazilske rezerve do de Gaulla RIO DE JANEIRO,, 9. — Brazilski zunanji minister Vasco de Cu-na je izjavil, da obisk generala de Gaulla v Latinski Ameriki .potrjuje francosko željo, osvojiti pozicije na tem kontinentu, da bi lahko ostalim državam konkurirala na gospodarskem in političnem področju. Dodal je, da se mora Francija v Latinski Ameriki soočiti z ZDA. Minister je Izrazil svojo rezervo glede možnosti Francije, da bi si ustvarila dominanten položaj na tem kontinentu. ((Idejo o dominaciji francoske politike in gospodarstva na latinsko-ameri-škem kontinentu je treba zavreči,« je dejal. IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIintllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIII SODNA RAZPRAVA PROTI IPPOLITU E vratom, montažne hišice in družbe okrog«Archimedes» Odv. Gatti zaključi danes svoj obrambni govor RIM, 9. — Na sodni razpravi bam, in sicer družbi «Vitro», «S.D. proti bivšemu glavnemu tajniku D.» in «Arion» Ippolito je bil dru-CNEN prof. Ippolitu je njegov od- žabnik samo «S.D.D.» in tej tehnič-vetnik Gatti nadaljeval danes svoj ni pisarni so poverili dela samo ta-obrambni govor in se zadržal na krat, ko je še obstajal CNRN, in še odnosih med Italijo in Euratomom, to le do l?ta 1959. Ameriška družba na stanovanjskih hišicah v Ispri za strokovnjake Euratoma, na odnosih med Ippolitom in družbami povezanimi z «Archimedes» in še na nekaterih manjših dejstvih iz obtožnice. Kar zadeva odnose med Italijo in Euratomom, je Gatti dejal, da se Ippolita dolži, da je daroval Eu-ratomu 870 milijonov. To ni res, je dejal odvetnik, nato pa je naštel obveznosti, ki so izhajale za italijansko vlado iz sporazuma z Eu-ratonom. V ta sporazum je spadala odstopitev Ispre Euratomu, kamor bi vložil 41 milijonov dolarjev za naprave, Italija pa bi morala opraviti za 9 milijonov dolarjev raznih del. Ko so ugotovili, da bi morali plačati visoke davke za tista dela, ki jih je morala opraviti Italija, je Euratom temu ugovarjal, ker bi to bilo v nasprotju s sporazumom. Ker takratni finančni minister Tra-bucchi ni hotel privoliti v oprosti-tev davkov, je minister Colombo odredil, da naj CNEN prevzame nase plačilo teh davkov, da bi se tako izognili kršitvi sporazuma. Kar zadeva stanovanjske montažne hišice v Ispri, pa je odv. Gatti utemeljeval, da tudi pri tem nima Ippolito nobene krivde, ker Je pri nižji najemnini za strokovnjake Euratoma šlo očitno za politično ceno. Isti razlogi veljajo tudi za najemnino hotela «Palace» v Vareseju. Kar zadeva odnose med Ippolitom in družbami v sklopu «Arehi-rnedes«, je Gatti dejal, da CNEN m poveril nobenega dela družbam «Cogeml», «Atena», «Anulare» in ((Archlmedes«, ampak le trem druž- «Vitro«, ki gradi atomske centrale v ZDA, pa Je dobila prva dela leta 1952, ko so gradili atomski center v Ispri; družba «Arion» pa razpolaga s skupino strokovnjakov, ki so poznani v vsem svetu. Na te družbe se je Ippolito obrnil izključno zaradi tega, ker so imele znane strokovnjake. Od tega, da je bil družabnik tehnične pisarne «S.D. D » pa je imel Ippolito le neznatno korist; leta 1961 je prejel 53.000 lir, naslednje leto pa 43.000. Gatti je zatrdil, da Ippolito ni nikoli pomagal tem družbam, saj se je tudi uprl izplačilu 11 milijonov družbi «Arion» za načrt novega sedeža CNEN. Odvetnik Gatti bo zaključil svoj obrambni govor jutri dopoldne. bajajo zi drugih krogov. V Istih dneh je Vietkong zgubil 31 mož, od katerih jih je 27 padlo, štirje pa so bili ujeti. Predsednik južnovietnamsk^ vlade general Kan je na tiskovni konferenci na zadevno vprašanje izjavil, da bi utegnili izvesti letalska napade na Kitajsko ln Severni Vietnam. Pripomnil je, da Je to zelo važna odločitev, ki bi imela posledice doma in v tujini. Zaradi tega ne more odgovoriti, «kdaj in kako bomo to storili«. 'Pripomnil je: «Lahko vam rečem, da to lahko storimo.« Dejal je, da bi lahko spustili na vojaške ali industrijske objekte Severnega Vietnama ali Kitajske bombe ene, dveh ali treh ton in, da je glavno vprašanje, da se stori «ob pravem trenutku in nad pravim objektom«. Zatem je general Kan sporočil, da bodo čez nekaj dni začeli javen proces proti trinajstim višjim častnikom in sedmim civilistom pod obtožbo, da so pripravljali prejšnji mesec državni udar. Ce jih bo vojaško sodišče priznalo za krive, bi utegnili biti obsojeni na smrt. Med obtoženci sta tudi general Van Duc in general Van Fat, ki sta vodila upornike 13. septembra. Kakor je znano, se je general Van Duc pozneje pridružil vladnim četam. Med civilisti je tudi en sindikalni voditelj. Proti drugim osmim častnikom bodo uvedli disciplinski postopek. V Pnom Penhu Je kamboškl predsednik Sihanuk izjavil, da ja Kitajska ponudila vojsko in go-spodarsko pomoč Kambodži in ja obliubila vso svojo podporo v primeru, da bi bila Kambodža napadena. Sihanuk je dodal, da vsebuje vojaška pomoč opremo ln ter Vedno večji uspehi Vietkonga SAJGON, 9. — Dejavnost čet Vietkonga stalno narašča. V ameriških vojaških krogih so zaradi tega zelo zaskbljeni. V septembru so čete Vietkonga izvršile skupno 3.150 akcij, t. j. povprečno 105 na dan. Pri tem je bilo med vladnimi vojaki 3 240 mrtvih, ranjenih ali pogrešanih, medtem ko je Vietkong zgubil 1.580 vojakov. Po tretjem oktobru se je dejavnost Vietkonga že povečala. Samo 6 in 7. oktobra je vladna vojska zgubila j~ . __ o« nnn 217 vojakov, toda M uradni podat- lahko m težko orožje za 22.000 vo- ki niso v skladu s podatki, ki pri-1 jakov. MOČ SKUPNIH TEŽENJ (Ob konferenci v Kairu) Čeprav Je sestanek šefov držav In vlad, ki se je že začel, najvažnejši del druge konference neangažiranih držav, se je ta praktično začela že s sejami zunanjih ministrov in s številnimi dvostranskimi pogovori v zadnjih dneh v Kairu. Zlasti ministrska konferenca, vključno seveda tudi delo njenega političnega in gospodarskega odbora, v katerih je potekalo veliko delo, da bi pripravili za ključne listine konference, je prinesla važne izkušnje, ki so neposrednega pomena za drugi del velikega posvetovanja neangažiranih dežel in dolgoročnega pomena za razvoj in delovanje politike neangažiranih. Odkar se Je pod veliko kupolo kairske univerze zbralo do zdaj največje število zastopnikov neangažiranih držav v središču njihovih razprav ne samo veliki mednarodni problemi, marveč tudi sama politika nevezanosti, njene naloge, smeri, dejavnosti in metode. Politika neangažiranosti je hkrati pogled na svet in gibanje za zboljšanje pogojev življenja in sodelovanja v tem svetu! To je danes, kot kaže tudi ta konferenca, pogled na svet, ki je skupen zelo velikemu številu držav, in gibanje s številnimi udeleženci. Zaradi narave politike neangažiranosti in zaradi naraščajočega števila držav, ki jo imajo za svojo, ne bi bilo pametno, če bi razumeli to politiko kot zbirko za vselej določenih načel, ne pa kot dinamično mednarodno akcijo, ki jo moramo nenehoma izpopolnjevati in uakla.iati. Dobro je, ako se za vedamo, da imajo nove države, ki se pridražujo-jo gibanju, več ali manj mednarodnopolitičnih izkušenj, da niso enako angažirane p ri uresničevanju smotrov politike nevezanih, da neodvisnost vseh neangažiranih dežel ne sloni na enako solidnih temeljih, da imajo szoraj vse manjše ali večje gospodarske in druge težave ter svoje lastne posebne skrbi. Izredna raznoterost neangažiranih dežel — teinu naj prištejemo tudi občasne spore v medsebojnih odnosih nekaterih med'njimi kot tudi neke razlike v obravnavanju same polit ke neangazira-nih — vse to je b lo pogostokrat povod za skeptična razmišljanja o tem, ali je njihovo skupno delovanje mogoče ali ne. Včasih so bile to dobronamerne bojazni, pogosteje pa je šlo za ooskuse, da h) kompromitirali ln oslabili politiko neangažiranosti. Izkušnje pa so vnovič potrjevale, da je dvom v tem primeru neupravičen, kar pa ne pomeni, da je usklajevanje potreb, želja in akcije nevezanih dežel lahka naloga. Vendar pa dosedanji potek kairsk‘h pogovorov in primeri, ki jih bomo omenili, pričajo, da je to nalogo vendarle mogoče uspešno reševati. Dnevni red konference šefov držav in vlad neangažiranih" dežel je po svoji vsebini nekaj več kot navaden seznam tem, o katerih bodo razpravljali. Definicije posameznin točk dnevnega reda so deloma vsebinske narave in celo vrstni red ter sestava tem odsevata neko gledanje na važnost posameznih mednarodnih vprašanj. Med obravnavanji dnevnega reda se Je slišalo na konferenci zunanjih ministrov med drugim tudi mnenje, da bi morali iz druge, najobsežnejše In najvažnejše točke dnevnega reda, posvečene obrambi ir krepitvi miru na svetu, izločiti nalogo za odpravo kolonializma, neokoloniaMz ma in imperializma, in dati tej nalogi prednost pred akcijo za utrditev miru. Čeprav dnevni red konference ni politično obvezen za dežele udeleženke, kar bo sicer vejalo za njene zaključne listine, ie bilo potrebno celo tudi pri oblikovanju dnevnega reda ohraniti enotnost v prizadevanju za mir in ooiu proti slehernemu zatiranju in neenakopravnosti v mednarodnih od noslh, kar je tudi doseženo. Upravičeno je prizadevanje, da bi se v listinah konference izognili tudi praznemu, abstraktnemu »ustvarjanju miru», ki bi bilo brez praktičnih pobud za odpravo vseh virov vojnih spopadov, ter abstrakt-nl »osvobodilni)) frazeologiji, ki bi prav tako zanemarjala praktične ukrepe za uresničitev in utrditev neodvisnosti vseh narodov. Seveda ne moremo reči, da se vse države udeleženke te konference enako zavedajo tega dejstva v vsej njegovi zapletenosti, vendar pa moč skup- •llllfllllllllltllllHIIIIIIIIIIIIIIHtlllllllllliiiiiuiiiiiiiiii Predaja poslov v rimskem uradu iaiiialMaaMiiB>>*l,*,liai>>>M Mnogo smrtnih nesreč na kopnem in na morju SAO PAOLO, 9 — Avtobus, s katerim se je skupina šolarjev peljala v Rio de Janelro, je zavozil s ceste v prepad. Pri tem se Je ubilo osem otrok in 20 je ranjenih. Do nesreče je prišlo zaradi zloma krmila. LONDON, 9. — Jahto «Marla Celia«, ki je pretekli ponedeljek odpeljala iz St Malč> s petimi osebami, so našli na pečinah miljo daleč od pristanišča St. Hplier. Od oseb, ki so bile na jahti, ni nlkakega sledu in nič se ne ve o njih usodi. Jahta pa se je potopila, ko so Jo hoteli postaviti spot, v morje. Pet slepih bratov bo odslej videlo AORIOENTO, 9. — Pet bratov, od katerih ima najstarejši 14 let ir. najmlajši dve in ki so vsi od rojstva slepi, Je te dni srečno prestalo operacijo, ki Jim bo v nekaj dneh darovala vid. Opeiacljo so opravili trije zdravniki .z Caltanlsette: sen Picardo, Totnaselli in Malra. RIM. 9. — Na obisku v Rimu je 1 35 funkcionarjev angleške policije iz raznih irofij. dva funkcionarja Scotiand Yarda tei pet policijskih nadzornic Obiskali so razne P01 oljske osebnosti in prostore. Lahko bi bilo hujše MILAN, 9. — Pri manevriranju na železniški postaji sta dva vlak trčila drug ob drugega, tako da Je nekaj vagonov iztirilo. Prav tem času je privozil vlak iz Vareči > katerega zadnji vagoni so udar v iztirjene vagone. Med 600 potnik’ večinoma delavci, je nastala Prc cejšnja panika, vendar Je bilo sam osem oseb laže ranjenih Tri ose so morale v bolnišnico, drugim P so nudili prvo pomoč kar v amb lantt na postaji. Samomori z Eiffclovega stolpa PARIZ, 9, - S tem, da se Je vrgel z Elffelovega slolpa. Je napravi samomor 33-letni Robert Camu^ Komaj dan prej Je na enak naC napravila samomor neka ženska, je priletela v sredo skupine P®V**T’ AMERIŠKI KAPITAL V TUJINO, EVROPSKI V AMERIKO Iz upnika zahodni Evropi so ZDA postale - dolžnik Največ naložb v ZDA ima Anglija, za njo Holandska, dočim Zahodna Nemčija vlaga svoja sredstva raje v Južni Ameriki, A/riki in Aziji Združene države Severne Amerike so še vedno največji izvoz-•Hk kapitala na svetu. Toda tudi ta bogata država postaja vedno “°lj zanimivo področje za vla-Sanje tujega kapitala, v glav-|'ern iz držav zahodne Evrope 'er iz sosedne Kanade. Tuja vlaganja kapitala v ZDA ?°. se vedno manjša od ameriških vlaganj v tujini, saj so ZDA eta 1962 imele v tujini vloženih nad 80 milijard dolarjev, dočim dvanajst let prej imele *komaj» 38. Ce pa s tem velikim naraščanjem ameriškega vlaganja v tujino primerjamo tudi naraščanje tujih investicij v ZDA, Pridemo do zaključka, da se tudi ,uia vlaganja v ZDA močno kre-P'j° in da je tempo dotoka tu-]eSa kapitala v bogato Ameriko Se večji od tempa ameriških in-vesticij v tujini. Leta 1950 so v Slavnem zahodnoevropske drža-'e imele v ZDA 18,4 milijarde dolarjev investicij. Dvanajst let Pozneje — konec 1962 — pa še milijarde. Po ocenah glasila ameriške kemične industrije je leta 1963 Švica investirala v ameriško kemično industrijo že 351 milijonov dolarjev, Holandska 262, Anglija 188, Zahodna Nemčija 67, Kanada 23, Italija 15, Francija Pa 13 milijonov dolarjev. Trenutno je v ZDA nad 50 kemičnih družb, ki jih kontrolira tuji kapital, v glavnem nekatere zahodnoevropske monopolne družbe. V zadnjem času se v ZDA vedno bolj gradijo tovarne ob sodelovanju ameriškega in tujega kapitala. Ce vzamemo v poštev položaj tujega kapitala v ZDA kot celoto, se da ugotoviti, da imajo zahodnoevropske založbe pomembno vlogo pri razvijanju zunanjetrgovinske ekspanzije teh evropskih držav. Kot' smo že rekli, kratkoročna oblika tujih investicij v ZDA povečuje valutno-finančno odvisnost ZDA, kar v določenih trenutkih tudi za sicer močno ekonomijo Združenih držav ni prijetno. V zvezi s tem bi mogli omeniti tudi tožbe nekaterih ameriških gospodarstvenikov pred kakim letom, ki so očitali Zah dni Nemčiji, da danes žanje plodove ameriške povojne pomoči, da pa se za bivšega dobrotnika ne zmeni. Poleg tega pa so Američani pred dnevi poudarili, da ima Francija največje zaloge zlata na svetu, mnogo več kot ZDA same. Toda ne glede na to obstajajo znaki, hkrati pa tudi utemeljeni razlogi, da se bodo tuje naložbe v ZDA v bodoče še povečale, posebno če se vzamejo v poštev predlogi posebne ameriške komisije, da je treba zmanjšati davek na tuje kapitale ter na dohodke tujih poslovnih ljudi v ZDA. ZDA, ki nosijo kapital v tujino, potrebujejo tudi doma več sredstev, kajti njihovo gospodarstvo že nekaj let preživlja sicer blago, vendar pa vztrajno recesijo katere posledica je 5 milijonov uradno priznanih brezposelnih, ki jih drugi ocenjujejo na 7 milijonov. V ~ ■■•V*'-'/' fr Na nekem plesu, se je Odile Rodin, žena Rubirose, pojavila v «hlačah» iz lameja KAR NISO ZALEGLE PIASTRE, SO ZALEGLI TOPOVI BURNO POTOVANJE MII.OSkE VENERE IZ liRČIJE DO PARIŠKEGA LOUVRA Mladi častnik je takoj spoznal vrednost kipa - Konzul nima dovolj denarja, niti volje - Od 600 piaster se cena povzpne na 8000 - In še topovi so dobrodošli V pariškem Louvru, bivši kraljevski palači, kjer je danes nastanjen eden izmed najbolj znanih in najbolj bogatih muzejev na svetu, je tudi majhna soba, kjer razstavljajo le eno umetnino: kip miloške Venere. V tej sobi je vedno prepolno obiskovalcev in med njimi z lahkoto ugotovimo mlade umetnike in umetnice, ki rišejo v svoje skicirke oblike tega prelepega kipa neznanega starogrškega umetnika. Bil sem pred leti v Louvru in videl, da nobena druga umetnina, razen Leonardo ve Gio-conde, ne vzbuja toliko zanimanja kot ta starogrški kip. Kako je Francozom uspelo dobiti ta kip, ko vendarle vemo, da obstajajo v drugih državah, zlasti v Italiji, Angliji in Nemčiji, veliki in bogati muzeji, ki so bili in bi bili še danes pripravljeni dati vse, samo da bi si pridobili tako umetnino? Kip je v Franciji že od leta 1820, skoro stoletje in pol. Takrat, v hudi konkurenčni borbi, so ga Francozi kupili od nevednih kmetov na otoku Miloš v Egejskem morju. Naša zgodba se pričenja 8. apri- ČEMU AMERIČANI PRIPRAVLJAJO POTNIŠKO RAKETO, KO.._. Peter Raabe ni bil navdušen nad poletom s superreaktivcem Mirage V 2,5 minute že na višini 9000 m - Razpotegnjena lica - Občutek, kot bi sam sebi sedel na prsih - «Ce-mu bi se tako mrcvarili, ko se nam tako ne mudi!» wmmma« TeffH se ie v oremikaniu ^ kapital a med ZDA ter gospod'r .....................................................iB«|,iii,,,|||,,i|||i||i,||ii|i|iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiSiusMfta,lillliiia,l,illi,liilli,liili,,iii,i,iiiaill,ilillililil,,l|lii,il|llll,lal,ll,,lllll,lliilMliiliti«iiillilftii'tlliilliliiali,i,>i>*,i**liiiii*iuiiiiiiii«iiiiiBi>iii*ii*ii*iiiiiiiii>i*iiiaiai sk° razvitimi državami pojavil “® en nov zelo važen in ekonomik0 kakovosten moment: od deže-ki je dajala zahodnoevrop-skim državam kredite, so se ZDA spremenile v njihovega dolžnika. tuje investicije pa je značil-a°. da se te povečini dajejo Zdru-2enim državam v obliki kratko-r°čnih posojil. To pa je zelo ne-Povoljno za ZDA, ker je njihova P*ačilna bilanca v splošnem do-k*j nestabilna. Zahodnoevropski kapitali, ki Prihajajo v ZDA. so po navadi na večje neposredne investicije v tej deželi. Vodilno mesto zavze-|na v tem Anglija, konkretneje ,ste angleške družbe, ki imajo v. svojih rokah industrijo tekstilnih izdelkov, tobaka, celuloze in Papirja, nadalje železniških tračnic in gramofonskih plošč. Ce-PraV bi bil nepoučeni človek ra-CUnal, da je, če ne na prvem vsaj ®a drugem mestu finančno zelo niočna Zahodna Nemčija, je res-nica v tem, da zavzema v tujih Investicijah v ZDA drugo mesto Holandija, ki investira tu svoje kanitale v glavnem v industrijo nafte, v kemično • industrijo, de-°ma pa tudi v elektronsko industrijo. Na tretjem mestu ie po obsegu investicij v ZDA Švica. a je vložila doslej svoje velike "aPitale v glavnem v kemično v farmacevtsko industrijo. ~>oseg investicij drugih evropskih držav je postala v zadnjih letih "Počan evropski izvoznik kapita-Ia’ ki pa nosi svoj kapital na druge celine, v glavnem v Južno Ameriko, veliko v Afriko in prav n,£ manj v razne države Azije. Soseda ZDA Kanada zavzema "fugo mesto, takoj po glavnih zahodnoevropskih državah. Tesna Povgzava med kanadskimi in a-^eriškimj monopolnimi družba-d1'’ kot tudi zemljepisni položaj, omogočila ali bolje dala ce-0 smer kanadskim investicijam r Združenih državah. Kot primer ' lahko navedli kanadsko druž-o iKPRj, k; s svojimi kapitali kontrolira in eksploatira kar ^30 km ameriških železnic. Večina kanadskega kapitala pa * investirana v ameriške zavarovalne družbe ter v rudarsko n kovinsko industrijo. Poleg te-im °ks®žnega deleža, ki ga že , *• Pa se je kanadski kapital oraj v celoti polastil ameriške Proizvodnje alkoholnih pijač, še Posebej piva. /ftežni del tujih investicij ie i °2en v ameriški predelovalni tu. striji, v kateri je delež tega J®®8 kapitala, vloženega v ame-skem gospodarstvu, razporejen f'.žno takole: v prehrambe- 1 industriji, v industriji tobaka alkoholnih pijač je vloženih odst. tujega kapitala, v kemič-1 industriji 19, v strojegradnji ■ tekstilni 9, kovinski 5 elektrotehniki 3 odst., preostalih 15 sr. Pa je razpršenih v ostalih d®!avnostih. obsegu neposrednih investi-1 tujega kapitala zavzemajo nke in zavarovalne družbe dru-mesto. Nad dve milijardi do-rjev odpade na zavarovalne ružbe. Angleške družbe — ki i!!) j® kar 65 — kontrolirajo tri ne investicij in vlako leto Letalo, ki ga vidimo na sliki, ni francoski superreaktivec -Mirage III B», ki je v njem sedel nemški novinar Peter Baar, pač pa ameriško vojaško leta «XB-70», ki so ga poskusili pred nedavnim in za katero zatrjujejo, da doseže celo 3220 km na uro in ne «le» 2400, kot francoski «Mirage». Pred dvema dnevoma so iz Washingtona sporočili, da neka ameriška družba pripravlja načrte za potniško raketo, ki bo sprejela na krov 100 potnikov in ki bo mogla obleteti Zemljo v obilni poldrugi uri, relacije med Parizom in New Vorkom, ali med San Franciscom in Tokiom pa bili le kratki sprehodi. Hkrati so napovedali, da bo potniška raketa nared čez kakih 15 let. Nemški novinar Peter Raabe nam v naslednjem opisuje, kako se «laik» znajde že v letalu »Mirage«, ki je naj hitrejše in zmore «le» 2400 km na uro in ne 28.000, kot jih bo zmogla ameriška potniška raketa. Oglejmo si, kako je potoval Peter Raabe na francoskem letalu «Mirage»: Dogodek — če ga smemo ta- iiiiiiiiniiiifiiiimiiiiuiimiiiiitiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiittiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiimiiiiiitiiiiii i imenovati — se je odigral v NEMCI NISO VEČ ZAVEROVANI V SVOJO VOJSKO BrUignvTn JhiJtoFft S coskem superreaKtivcu «Mirage III B». Je to dvosedežno letalo. Izkušnje, ki jih človek dobi pri tem letalu, ki . zmore dvojno zvočno brzino, ne delajo reklame nadzvočnemu potniškemu letalu «Concorde», ki ga izdelujejo- Brez ameriške pomoči bi ne zmogli Sovjetov Seveda je bila «najboljša» Hitlerjeva vojska če’rtin d°bijo nad eno milijardo dolar-v °d zavarovalnih vlog. Tuje družbe so posebno zain-®resirane v kemični industriji n v Predelovanju nafte. To se 'avi v tistih panogah, ki se v _adnjih letih še posebno naglo ®Zviiaj0. Od leta 1937 pa do lan-| ega leta so se tuje naložbe v ' dv® veji industrije povečale . p.rv°tnih 220 milijonov na da-‘,Snjih 921 milijonov dolarjev. HAMBURG, 9. — Zdi se, da zahodni Nemci nimajo več tako v čislih svojo sedanjo vojsko, kot so imeli v čislih prejšnjo, to se pravi Hitlerjevo vojsko. To izhaja iz ankete, ki jo je napravil nemški tednik «Der Štern«, ki prinaša nekaj zanimivih podatkov: list zatrjuje, da so nekoč bili Nemci ponosni na svoje vojake, ki so jih smatrali za najboljše na svetu. Danes pa povprečno mnenle zahodnega Nemca, glede sedanje vojske «Bun-deswehro» ni tako odločno in mnogi Nemci iz Zahodne Nemčije smatrajo, da bi nova nemška vojska ne mogla zdržati napada sovjetske armade brez pomoči ameriške vojske Tednik «Der Štern« piše, da je bilo intervjuvanim osebam pri tej anketi postavljeno vprašanje, katero izmed ameriške, sovjetske, sedanje zahodnonemške vojske «Bundeswehr» in bivše Hitlerjeve vojske «Wehrmacht» smatrajo za najboljšo, seveda po vojaški učinkovitosti. Odgovori so dokazali, da kar 78 odst. intervjuvanih oseb smatra. da je bila Hitlerjeva «Wehr-macht« najbolj borbena vojska, vtem ko samo trije odstotki in-tervjuvunih Nemcev smatra, da ima sedanja zahodnonemška vojska najboljše vojake od vseh štirih omenjenih vojsk. Deset odstotkov intervjuvanih meni, da je ameriška vojska najboljša, 31 odst. pa postavlja ameriško vojsko na drugo mesto. Pet odst. intervjuvanih meni, da je vojak Rdeče armade najboljši, 45 odst. pa postavlja Rdečo armado na drugo mesto. 47 odst. moških in 42 odst. žensk, ki so bili v tej anketi vprašani za mnenje, smatra, da bi sedanja zahodnonemška vojska mogla odbiti sovjetski napad, toda s pomočjo zavez- niških čet. 29 moških intervjuvancev pa meni, da bi sovjetski napad mogla zahodnonemška vojska odbiti sama, 16 odst. pa je mnenja, da bi morebitni sovjetski napad na Nemčijo uspel. Avstrija se stara DUNAJ, 9. — Kakor poroča agencija APA Je Avstrija tista dežela v Evropi, ki ima največji odstotek starejših prebivalcev od 65 let navzgor in hkrati zavzema skupno s Švico, z Belgijo in Veliko Britanijo eno zadnjih mest glede na število prebivalcev v starosti pod 15 leti. Po drugi svetovni vojni je prišla še bolj do izraza razlika v številu med moškim in ženskim prebivalstvom Avstrije. V začetku sedanjega stoletja Je v Avstriji prišlo 980 moških na 1000 žensk, leta 1951 pa je bilo v Avstriji komaj 866 moških na 1000 žensk, kar je logično, saj je veliko Avstrijcev, predvsem Dunajčanov, ostalo samo v Stalingradu, da ne omenimo ostalih bojišč na vzhodu in zahodu. Od tedaj se je ta odnos nekoliko izboljšal, tako da je stanje danes 873 moških na 1000 žensk. Izredno velika razlika med številom moških in žensk pa se opaža pri visoki starosti nad 80 let. Na tisoč avstrijskih državljank, starih od 80 let navzgor, pride komaj 562 Avstrijcev iste starosti. To pa ni posebnost — pozitivna ali negativna — Avstrije, pač pa se po vsem svetu opaža značilnost, da v povprečju ženske bolj dolgo živijo kot moški, saj imajo na primer na švedskem povprečno življenjsko dobo za moške 72 let, za ženske pa kar 75 let. Ill">'l',l(liil„lll1 „11! uitin ,l m ni|nim„liilllllii n,, itn m m m n m M(„,| n 111)111111,11 ■tniiiiii in iiii„iiiitiii, ,„1,,,! ih „Iii,i„ii iimiHnHnmtiHMMMmmmnuftitimg OVEN (od 21.3. do 20.4.) Same št*?u-Ul5e ne bodo pripomogle k re-s „ , Problema. Neuspelo srečanje SJ*18«1 2 *- kw, da Je bila pretirana Brvmi kazen, na katero so ju ob-zaradl tatvin v mesecu no-ernbru leta 1952. Prizivni sodniki nlso upoštevali njune pritožbe, Eodk^ so enostavno potrdili raz- ubo prvostopnega sodišča. . darje_jeln^ Pojjkodju-nh^ tud; ce- """"IlUJU,,,,,,,,,,,,,,,..............................,m. Predvčerajšnjim smo objavili spored obravnav, ki bodo prišle na vrsto na jesenskem zasedanju prizivnega porotnega sodišča. Med drugim smo omenili, da bo 23. novembra proces proti Linu Cencigu in Pietru Macorigu zaradi znanega umora leta 1960 v Mažerolah. Medtem smo zvedeli, da je sedišče odložilo to obravnavo na 30. novembra, se pravi en teden pozneje. Odložitev je povsem razumljiva, če se pomisli, da bodo 22. novembra pokrajinske volitve, odnosno občinske volitve na podeželju. Kot smo že poročali, je prizivno porotno sodišče sklenilo že na lanskem jesenskem zasedanju, da bo opravilo podroben ogled na samem kraju zločina. Spočetka se je zdelo, da bi utegnili opraviti ta ogled že pretekle pomladi. V resnici pa do tega ni prišlo iz neznanih razlogov. Gotovo pa je, da ga bodo opravili v kratkem. O tem pa bodo sklepali prizivni porotniki, ko se bodo prvič sestali. To se bo zgodilo tik pred prvo obravnavo, se pravi dan ali dva potem, ko bodo izžrebali njihova Imena. Ogled v Mažerolah predstavlja precej zahtevno akcijo pri kateri bodo sodelovali predsednik prizivnega porotnega sodišča, sodnik predsednik, porotniki, zastopnik generalnega prokuratorja, zagovorniki, priče ter seveda tudi obtoženca in potrebno oboroženo spremstvo. Ker gre v nekaterih primerih že za starejše ljudi ter je treba računati tudi na utrudljivo vožnjo po gorskih cestah (iz Tavorjane v Maže-role je okoli 10 km precej slabe poti), je povsem razumljivo, da bodo skušali zbrati ugoden sončen dan. Spričo teh okoliščin bo odpadel proces proti mladeničem, ki bi se morali 18. decembra zagovarjati zaradi znanih prekrškov v javnem vrtu (Renalli, Muciaccia itd.), kjer so napadali homoseksualce in zagrešili vrsto drugih prekrškov. Z avtom v zid pri «Cascina detle Rose* Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z zasebnim avtom, so včeraj zjutraj okrog 11. ure sprejeli s prognozo okrevanja od 8 do 60 dneh 34-letnega trgovskega potnika Claudia Marsillija iz Ul. Fornace 4, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Ko se je s svojim avtom TS 66399 peljal iz Trsta proti Opčinam, je na ovinku v bližini restavracije «Cascina delle Rose« izgubil nadzorstvo nad avtom, zavozil na desno stran ceste in treščil v obcestni zid. Pri nesreči se je Marsilli porezal po desni strani čela in po ustnicah. Verjetno si je zlomil tudi desno stegnenico. Gorlšbo-benešfet dnevnih GOSPODARSKI POLOŽAJ V AVGUSTU Pomanjkanje naročil in konkurenta povzročili krizo v industriji Posledica: odpusti in skrčenje delovnega urnika - Napoveduje se kriza v prevozništvu zaradi pomanjkanja nafte proste cone Industrijska proizvodnja, ki ima že ponavadi v mesecu avgustu zmanjšan obseg, se je letos v tem mesecu, kakor poroča vestnik trgovinske zbornice za Goriško, še bolj zmanjšala. Večina podjetij je podaljšala poletne počitnice svojim delavcem, v nekaterih večjih pod-jetjih so skrajšali delovni umik, zlasti v tekstilni in kovinarski industriji. Pomanjkanje naročil ima negativen vpliv na vseh področjih. Da bi ne zmanjšali preveč števila delavcev, so podjetja proizvajala za skladišče, kar pa ne daje dobrih izgledov za bodočnost. Kriza na določenih sektorjih (tekstilna industrija in stavbarstvo) je imela negativen vpliv tudi na povezanih področjih. V tržiških ladjedelnicah so nada- ZARADI STRAHOVITEGA NEURJA PREDVČERAJŠNJIM ZVEČER Hude poplave v Ilirski Bistrici Na desetine milijonov din škode Poplava zahtevala tudi človeško žrtev - Tovarni Lesonit in Topol pod vodo - Prekinjena cesta proti Reki in pokvarjena proti Ljubljani Predsinočnjim okrog 21. ure je zajelo Ilirsko Bistrico in okolico strahovito neurje. Narasle so vse reke in potoki, ki so preplavili sto proti Ljubljani, tako da se tudi tu vozila počasi pomnajo naprej. Poplave so zahtevale tudi smrtno žrtev. Voda je namreč po- mesto in okolico. Voda je orla drla na cesti dva motoriVi. Kuen po mestnih ulicah in odnašala seboj les in gradbeni material. Pri železniški postaji je bilo nau pol metra vode, poplavljeni pa sta bili tudi največji D strički tovarni Lesonit in Topol. V Lesonitu je voda zalila vse proizvodne prostore, z žage Topola pa je voda odnesla tud; večje količine vskladiščenega lesa. V obeh tovarnah so začasno ustavili delo Močno je poplavljena tudi glavna cesta proti Reki, kjer :e ustavljen ves promet. Na najnižjem odseku ceste pri Dolenjem potoku je bilo včeraj zjutraj i'e zmeral okrog 40 centimetrov vode. V-izila se le počasi pomikajo naDrej. Vo- VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Sindikalna delegacija iz Modene je bila na obiska v Kopru Sindikalna delegacija iz Kopra bo vrnila obisk v Moden! - Podelitev značk 120 krvodajalcem Pni? ^°Pra je odpotovala delegacija 'JKrajinskega odbora generalne federacije dela iz Modene, ki slf« a nekaj dni na obisku v kopr-oriu °kraju pod vodstvom člana voh a ln vod.ie tamkajšnjega za-ri,a. 2a ekonomsko proučevanje Arriga Sacchija. Obisk je bil , okviru zmeraj tesnejših stikov, Jut Ima okrajni sindikalni svet Kopru s sindikalnimi forumi in ionizacijami v Italiji. Gostje iz ftino *?e so sl ogledali tovarno To-os in koprsko radijsko postajo r imeli več prisrčnih razgovorov nii^0n2?čimi sindikalnimi predstaven o Razen tega je imel dr. Arri-hie Mačehi zelo zanimivo predavani,, 0 gospodarskem programirani? ? Italiji in o vlogi sindikata se , ,m Programiranju. Gostje so san,?el° zanimali tudi za razvoj odhiil?pravlJanja v Jugoslaviji. Pred tiarioo°m s0 se Pomenili tudi o lein i^em sodelovanju, ki bo za-telio ‘zmen)avo literature, predava vti, V P°iem letovanja v Jugosla v-i m v Italiji, nadaljnje medse- Potem letovanja v Jugosla-bniv,‘“ v Italiji, nadaljnje medse-okio? °biske in drugo. Delegacija nujnega sindikalnega sveta v Košiči 00 pod vodstvom Marijana Ro-ItainiVrnila obisk modenski slndi- življenje. Prebivalstvo le aktivno tudi zdaj, čeprav Je čez dan nekoliko mrtvo, ker večina mladih ljudi dela na železnici, oziroma v tovarnah. • * • Vinko Horvat, vodja orkestra v hotelu Palače v Portorožu slovi tudi kot komponist zabavnih melodij. Dosegel je že več uspehov, zlasti priljubljena pa je njegova pesem o Portorožu, ki je prejela na festivalu slovenskih popevk tretjo nagrado. Zdaj je prispela še ena razyeseljiva novica, ki znova dalje priznanje portoroškemu komponistu. Švedsko filmsko podjetje Bi-zovzvil iz Stockholma le namreč odkupilo za 5 tisoč kron njegovo skladbico «Barbara». Uporabili jo bodo v svojem filmu «Morilec». Tune m se je rešil, drugega pa so potegnili iz vode mrtvega včeraj zju traj Voda je začela v dopoldanskih urah počasi upadati.^ Med prebivalstvom ni bilo ponoči^ večje panike, kar je zasluga požrtvovalnih organov ljudske milice in gasilcev, ki so takoj prevzeli vse zaščitne ukrepe. Skoda v tovar nah, na komunalnih napravah v mestu in v okolici ter na stanovanjskih poslopjih znaša na dese tine milijonov dinarjev. Študijske štipendije 30. t. m. zapade rok za predložitev prošenj za udeležbo pri natečaju za podelitev naslednjih študijskih štipendij _ iz sklada, ki ga je dala občini na razpolago tržaška hranilnica: a) 10 štipendij po 25.000 lir za abituriente strokovnih tečajev, ki so se v letošnjem šolskem letu vpisali v kako višjo srednjo šolo. b) 2 štipendiji po 50.000 lir za mlade delavce, ki so v šolskem letu 1963 64 uspešno opravili tečajni izpit na višji srednji šoli ali pa so uspešno dokončali višjo srednjo šolo. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo zainteresirani na občinskem oddelku za javno vzgojo (soba 101, 2. nadstropje občinske palače na Trgu Unita 4.) * * * Občina sporoča, da je odprt natečaj za podelitev študijske štipendije za 50.000 lir in dveh študijskih štipendij po 25.000 lir, iz sklada, ki ga je dala občini na razpolago Tržaška hranilnica v počastitev spomina svojega uradnika Gabriela Foschiatija ob 20-let-nici njegove mučeniške smrti (20. nov.) Te tri štipendije bodo podeljene trem študentom z italijanskim državljanstvom, stalno bivajočim v Trstu .in vpisanim na univerzo ali na kašno višjo šolo, ki so v sedanjem akademskem letu uspešno položili vse predpisane izpite s TEMZlh-, povprečno oceno ne manj kot 24 točk in z nobeno oceno nižjo od 21 točk. Prošnje je treba predložiti tržaški občini najkasneje do 7. nov. do 12. ure. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo zainteresirani na občinskem oddelku za javno vzgojo (soba 97, drugo nadstropje občinske palače.) ljevali z gradnjo v preteklih mese-oih začetih ladij. Manjši oddelki so imeli normalno delo, čeprav tudi gradnja manjših plovnih objektov za šport in zabavo občuti tržno krizo. Negotovost v splošnem položaju je pripravila nekatera kovinarska podjetja do tega, da so skrajšale delovni umik svojim u-službencem. Dobava strojev italijanski in inozemski industriji Je precej v zastoju, kar je direktna posledica konjunkture na tekstilnem področju, od katerega ima kovinarska industrija največ naročil. Večina tekstilnih podjetij Je ob- nem prometu. Od 8 ure dalje pa do konca ceremonije je prepovedano ustavljenja civilnih vozil na obeh Korzih, v Ul. Petrarca, Ul. Boccac-cio, Cadorna, Seminario, Trgu Ce-šare Battistl, Ul. Rismondo. Od 9.30 pa do konca ceremonije pa bodo prepovedali vožnje s civilnimi avtomobili po naslednjih ulicah: oba Korza, Ul. Petrarca, Trgu C. Battistl in Ul. Rismondo. če se bo pokazala potreba, bodo mestni stražniki na kraju samem po potrebi uvajali spremembe v mestnem prometu. Avtobus št. 1 bo vozil po Ulicah Roma, Nazario Sauro, Duca d’Aosta, čutilo pomanjkanje naročil svojih Manzano, medtem ko bodo začetne izdelkov, vključno umetna vlakna, j postaje krožnih prog premeščene Nekatera prejšnja naročila iz dr- izpred bara De Rocco v Ul. Cador-žave in iz inozemstva so bila od- na med Ul. Boccaccio in Ul. Dante, povedana. Zaradi ostre konkurence predvidevajo še nadaljnje skrčenje proizvodnje in kot posledica, nadaljnje skrčenje delovnega časa. Zganjame in slaščičarska industrija so obratovali normalno vendar z nekoliko zmanjšanim proizvodnim ritmom zaradi podaljšanja avgustovskih počitnic. Tudi v gradbeni industriji so zaključili z nekaterimi že prej začetimi gradnjami in ker so začeli na novo le redke gradnje, se je to poznalo na gradbeni dejavnosti, kar je imelo negativen vpliv tudi na opekarne in druge proizvodnje gradbenega materiala, ter so nekatera podjetja skrajšala svoj delovni umik. Tudi lesna industrija je morala s tem v zvezi skrčiti svojo proizvodnjo. Zadovoljiva je bila le proizvodnja furnirja in pohištva. DELEGACIJA CGIL PRI RAVNATELJU PROF. CELLIU Obsežni načrti IACP za stanovanjsko izgradnjo Ministrstvu izročeni načrti o izgradnji 278 stanovanj za odkup Predsednik IACP Massimo Celile je sprejel v svojem uradu delegacijo CGIL. Vodil jo je deželni svetovalec Bergomas, ki je želel pojasnila o delovanju ustanove. Predsednik je ob spremljavi generalnega ravnatelja cav. Uff. Corradlna Piazzesija prikazal bodoče načrte ter izgradnjo 128 stanovanj v Gorici, za katere bodo potrošili 831 milijonov lir. V Tržiču bodo zgradili 24 stanovanj za 115 milijonov, v Ronkah 8 stanovanj za 36 milijonov; dela bodo oddali na dražbi, ki bo 16. oktobra. V kratkem bodo podrli 3 stare stanovanjske hiše v Stražicah, kjer bodo zgradili dve poslopji s 40 stanovanji v skupni vrednosti 121 milijonov lir. Tehnični urad ustanove lijonov, prav toliko v Gradežu za isto ceno ter 24 stanovanj v Gorici za 157.800.000 lir Deželni svetovalec Bergomas ja priporočal predstavnikom ustanove, naj se živo zanimajo za stanovanjska vprašanja v Tržiču, Pierisu, Ma-rianu, Turjaku in drugih krajih naše pokrajine. Predsednik ga je nadalje seznanil, da so ministrstvu za javna dela že Izročili tretji načrt stanovanj na odkup. Načrt predvideva izgradnjo 278 stanovanj za 1,2 milijarde lir. Pričakujejo pa nova sredstva ministrstva, s Katerimi nameravajo zadostiti stanovanjskim potrebam nekaterih občin. Zastopstvu CGIL je bilo zadovoljno z vestmi, ker se pripravlja načrte za izgradnjo na- y pokrajlni razširila zaskrblje. ?aiSih. ?„veh„^r.-ost zaradi odpustov delavcev. v Tržiču ln enega v Krminu. Načrte pripravlja arhitekt Francesco Trojan. IACP nadalje pričakuje, da GE SC AL financira gradnjo 24 stanovanj v Tržiču za 154 milijonov lir, 12 stanovanj v Krminu za 75 mi- Spremembe bodo veljale za najkrajši možni čas. IIHIIIIIIIIIMInHIIMtlllllllllllllHIIIHIlllllllllimimlllUMIIIIMinllHIIIIIIIMIIMIMHIIIIIIIHHHIIIIIIIIIHMHHIIII PISMO PREDSEDNIKA VLADE Odprava posebne pristojbine za uvožene kmetijske pridelke To velja za uvoz blaga v okviru goriške proste cone Kot znano velja v okviru proste cone za Gorico carine prost uvoz inozemskega blaga. Na osnovi rimske pogodbe pa bi te olajšave izgubile svojo vrednost kar se tiče uvoza kmetijskih pridelkov, glede katerih so v tej pogodbi uvedli posebno pristojbino (diritto di prelievo) na-Na področju prevozništva ni bi- mesto carine. Na csnovi pritožb pri- predvaja danes, 10. t. m. ob 18. uri Technicolor film. čpr£? or8anizacijl predvidoma v za-Ku prihodnjega leta. * * * teii koprskem muzeju Je že ves inu!?. odDrta razstava Tiflološkega Ra,®Ja Zveze slepih Jugoslavije, loTilav,? Prikazuje življenje in de-vamLep*h' njihovo šolanje, vključe-šjJJJ? v delo, njihovo umetniško in rtno udejstvovanje in drugo. Pri»>,It?pru so podelili značke in prhn.?n-K 12° krvodajalcem. Ob tej hosr 0stt 'e bila skromna sveča-sednWna £aterl 'e Rovoril podpred-občine Slavko Vodopivec, iektiu S1®4*1 so Prejeli člani ko-ker * Tomos. Posebna priznanja, so 20 krat darovali kri pa JalciiA . Stane Dabovič, Tončka Viljem Tomšič in Just Tul. Jue0(£pvinlu se je zaključil drugi ionfvanskl kongres o zaščiti pred Je čarčenjem. Kongres, ki 3edn.IžFaniz!rala zvezna komisija za udele»iL ener*iJ°» J« trajal 4 dni, s teo„ 0 Pa se ga je 60 izvedencev navali p°dročja. Referati so obrav-v za«u?rev. Antona pri Kopru sta včeraj zjutraj postala žrtvi prometne nesreče. 33-letni Romano Kavalič je okrog 8. ure privozil svoj motor «Guzzi» KP l(r283, na katerem se je peljala tudi njegova 30-letna žena Kristina Matič, po Istrski ulici na Trg Baiamonti. Ko je hotel zavoziti v UL Saiata, je z avtom «Giu-lietta* TS 47225, trčil vanj 23-let-n; Roberto Lenarducci. ki je privozil z nasprotne strani. Zaradi močnega sunka sta zakonca Kavalič padla z motorja ter se ranila in pobila. Odpeljali so ju v bolnišnico, kjer so Kn-valiča pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi udarca po levi roki in desnem stegnu. Njegova žena. ki je v sedmem mesecu nosečnosti. pa se bo na istem od delku morala zdraviti 10 dni zaradi ran po desni nogi in kolenih. Nesreča Milančana na ovinkih pri Planini Sinoči okrog 19. ure so z jugoslovanskim rešilnim avtom prepeljali v tržaško bolnišnico 37-letnega Alberta Mazzonija iz Milana, Ul. Giambellino 56. Spremljal ga je 56-letni Clito Sorgato iz Milana. Ul. Crocefisso 5, ki je povedal, da je okrog 16. ure vozil svoj avto «renault R 8» MI 933492 iz Postojne proti Planini. V avtu se je peljal tudi Mazzoni. Ko je Sorgato privozil na zadnji ovinek pred Planino, je trčil v neki tovornik Pri nesreči se le Mazzoni ranil ln pobil po obrazu, ter si verjetno zlomil nosno kost. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni. lo kakih večjih sprememb. Pač pa napovedujejo težave za avtoprevoz-nistvo zaradi napovedanega izčrpanja kontingenta nafte. V pristanišču Portorosega je bil promet povečan ter je v avgustu dosegel 52 tisoč ton. zadetih kategorij je občinska uprava v Gorici zainteresirala glede te zadeve neposredno predsednika vlade Mora. Včeraj je on. Moro odgovoril s pismom, v katerem sporoča, da so na neki seji ministrskega sveta ob prisotnosti pristojnih ministrov o-dobrili sklep, naj se carinska oprostitev aplicira tudi za take kmetijske pridelke z odpravo omenjene posebne pristojbine. V tem smislu so dali finančnemu ministrstvu nalog naj izdela zakonski osnutek, po katerem bodo kmetijski pridelki v količini kontingentov, ki so določeni v okviru proste KINO «IB1S» PBOSEK predvaja danes, 10. t. m. ob 19.30 url Clnemascope technicolor film: IL TUUPAN0 NtRO (ČRNI TULIPAN) Po Istoimenske m romanu Alessandra Dumasa Igrajo: ALAIN DELON, VIRNA LISI ln AKIN TAMIROFF Spremembe v prometu zaradi nedeljske ceremonije Zaradi premestitve poveljstva brigade ((Pozzuolo del Frluli« Iz Gradiške v Gorico je goriški župan odredil nekatere omejitve v cest- PO NEURJIH’, KI SO ZAJELI NAŠO DEŽELO Sneg je včeraj pobelil Žabnice v Kanalski dolini Zaradi narasle Soče v težavah delavci, ki gradijo jez pri mostu «9- avgusta* KINO predvaja danes. 10. t. m. ob 19.30 uri Clnemascope barvni film: DONNE SENZA PARADIS0 (Zenske brez raja) Po romanu »San Michele«, Axela Muntheja Igrajo: O. W. FISCHER. ROSANNA SCHIAFFINO, VALENTINA CORTESE. Mladini pod 14. lotom vatop prepovedan PRALNI STROJI avtomatični, superavtomatičnl in ultrasuperavtomatični SIEMMENS-MINERVA NA0NIS - INDESIT ter vsi elektrogospodinjski predmeti od sušilca za lase do vseh drugih elektro-industrijsklh potrebščin IZVA2AMO V VSE DRŽAVE fco BIVALIŠČE Radio trgovina SERGI0 R0SELLI TRIESTE — TRST Ul. Tor San Piero 2 Tel. 31294 Slabo vreme z obilnimi padavinami in močnimi vetrovi, o katerih poročajo e vseh krajev države, so zajeli tudi našo deželo. Prejšnjo noč je padlo na primer v goriški pokrajini 54 milimetrov dežja, zaradi katerega so narasli nekateri potoki, pa tudi Soča. Včeraj dopoldne so izmerili, da je pri Gorici steklo po Soči 1.500 kubičnih metrov vode v eni minuti. Gladina reke se je precej dvignila, vendar pa ni predstavljala nevarnosti za poplave ali druge neprilike. Včeraj dopoldne je hiter porast rečnega nivoja presenetil delavce, zaposlene pri gradnji jeza ob mostu 9. avgusta. Delavci so hitro odstranili vse stroje, ki bi jih narasla voda mogla doseči, tako da ni bilo hujših posledic. Voda je vdrla v nekatere kleti, omehčala omet na nekaterih fasadah, da so ga morali odstraniti gasilci. Takšen primer se je zgodil na nebotičniku na Verdijevem korzu, last Grappulinovih. Voda je zrahljala cementno podlago, s katero je pričvrščen mozaik na nebotičnikovi fasadi. Ko so izpadli prvi delčki, so poklicali gasilce, ki so odstranili približno pet kvadratnih metrov mozaika. Po izdatnih deževnih padavinah v Alpah je zaradi nenadne ohladitve zapadel sneg tudi v nižjih legah. Prebivalci žabnic so se zjutraj zbudili ter s presenečenjem opazili, da je prav rahla plast bele koprene prekrila naravo. Sneg je pobelil tudi vse okoliške hribe v Kanalski dolini ter zgornji del Matajurja v višini okoli 1.500 metrov. Temperatura v Kanalski dolini je bila zelo nizka: v Trbižu je včeraj zjutraj padel termometer na nič st. Zaradi izdatnih padavin so narasli hudourniki v občinah Dreka, Grmek in Sovodnje v Bengški Sloveniji, opazili pa so tudi rahle premike zemeljskih plasti. Vreme se je včeraj popoldne nekoliko popravilo. Ni izključno, da bo sneg v višjih legah vzdrževal hladnejše in tudi lepše vreme. OB PRVI OBLETNICI NESREČE Predsednik de Rinaldini je bil včeraj v Ertu Ob včerajšnji prvi obletnici Strajne nesreče v Valontu so njeno po-zorišče obiskali visoki predstavniki oblasti naše dežele in pokrajin, ki jo sestavljajo. Spominski svečanosti se je udeležil predsednik dežele dr. de Rinaldini v družbi pokrajinskega predsednika iz Vidma Burto-la. ki sta govorila na zborovanjih v Ertu. Včeraj je prišlo v porušene vasi večje število svojcev žrtev, ki so zaposleni v raznih krajih države, zla-cone po zakonu od 11. decembra sM Pa v inozemstvu, od koder so 1947 oproščeni plačevanja posebne -SfJ pripeljali s številnimi avtomobili pristojbine, v kolikor so bili do se- tujih registracij, daj takemu plačevanju podvrženi. Ukrep naj bi imel veljavnost tudi za nazaj, ker so v teku nekatere trošarinske transakcije, ki še niso bile izvedene. Predsedstvo vlade je v tem smislu dalo svoj pristanek m pravtako tudi pristojni ministri. Predsednikovo pismo se zaključuje z obljubo, da bo sporočil o nadaljnem razvoju tega problema. Pobiranje in povračilo davkov v Sovodnjah Županstvo v Sovodnjah sporoča gradbenih' stroško“v'TvlšinHrocT ^■a bof ° v P°nedelJek 12. t. m. od stotkov Da bo plačala država. Načrt J2' ntiupafvul predvideva postavitev zida okoli zapadli °brok davkov. Kdor si ho- zemljlšča. ki je določen za pokopa- ? pri^ra"ltl v lahK0 lišče, vhodna vrata, prostor za krsto Podjetje z Vrha bo gradilo pokopališče na Jazbinah Pokopališče na Jazbinah bo gradilo podjetje Mario Devetak z Vrha, k! gradi in preurejuje tudi županstvo v Sovodnjah. Devetak Je delo dobil na dražbi, na kateri je zvišal prvotno ceno za 16 odstotkov. Občinska uprava v feteverjanu bo plačala za delo 3.069.000 lir, kolikor je določila v proračunu. Povišanje plača davke ob tej priliki. Obenem opozafjamo vše tiste, ki so bili prizadejani zaradi suše leta 1962 ter so vložili zadevno prošnjo, naj se zglasijo na davčnem uradu v Gorici, kjer Jim bodo povrnili zemljiške davke, ki so jih plačali za leto 1962. C as za tako povračilo je do 31. decembra letos. ter manjše skladišče za orodje. ki - Je oba begunca včeraj zjutraj izročila v varstvo njunim staršem, ker sta mladoletna. Gianfranco in Valnea sta bila zaljubljena, toda starši deklice so bili proti njunemu ljubavnemu razmerju. Se v ponedeljek so dekletovi starši isto okregali, ona pa se je uprla in Izjavila, da ne bo nikoli zapustila svojega Gianfranca. Tako sta v torek zvečer pobegnila, potem ko sta si doma preskrbela nekaj denarja. Starši obeh so pobeg takoj Javili policiji, ki Je u-krenila vse potrebno, da bi zaljub ljena begunca izsledili. Obvestila je tudi Dolicijo iz Roviga, kjer ima dekle sorodnike. V resnici so ju našli tam, čeprav ne pri sorodnikih, ampak v hotelu. Tako se je zaključila dvodnevna romantična pustolovščina mladih zaljubljencev zopet pod rodnim krovom. Deklica v Števerjanu padla s senika Včeraj dopoldne okrog 11. ure so poklicali avto Zelenega križa iz Gorice v Steverjan, kjer se Je ponesrečila 4-letna Lucija Komjan z Oslavske ceste 16. Odpeljali so jo v goriško civilno bolnišnico, kjer so Ji ugotovili zlom kosti v kolku ter Jo pridržal na zdravljenju s pridržano prognozo. Mati je Iz goriške bolnišnice Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je ponsrečil pri svojem delu v mesnici 45-letni mesar Luigi Colenz iz Gorice, Ulica Rocca 9. Ko Je rezal meso v mesnici v Ulici Pavia 72, se je urezal na sredincu leve roke. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh. Ob 11.45 pa so nudili prvo pomoč 30-letnemu Francu Lorenzonu iz Gradiške, ki je zaposlen kot varilec v SAPOG. Pri svojem delu se je ožgal na levi roki; okreval bo v 15 dneh. Ob 13.30 so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh 38-letnemu Omeru Cittš iz Gorice, Ulica Ortigera 11, ki se je ponesrečil na križišču ulic Leopardi, Casale ln Leoni, kjer je z motociklom Bianchi trčil v avto Inoeen-tl, ki ga je šofiral 61-letni Luigi Zongher iz Gorice, Ulica Gallina 31. Okrog 20. ure pa so nudili prvo pomoč 21-letnemu Ervinu Gerome-tu iz Gorice, Ulica Mingheti 5, ki je padel s kolesom na Korzu, ko se je hotel izogniti neki ženski, ki je prav takrat prečkala cesto, pa se mu Je dežnik zaplel v kolo, ; Okreval bo v 7 .dneh. Gledališče v Novi Gorici slavi danes 10-letnico Goriško gledališče v Novi Gorici praznuje danes desetletnico obstoja. Ob tej priliki priredi premiero Ivana Cankarja *Za narodov blagor», ki bo ob 20.15 v gledališču v Novi Gorici. VERDI. 17.15: «100.000 dollari al sole«, J. P. Belmondo in L. Ven-tura. Ameriški film cinemascope. CORSO. 16.30: «Becket ed 11 suo Re», R. Burton, P. Toole in Gino Cervi. Cinemascope v barvah. VITTORIA. 16.30, zadnja ob 21.20: «Per sempre con te«, Connie Francis in Dany Robin. Ameriški cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: «1 cavalieri del-la vendetta«, L. Massari in F. Rabal. Italijanski film technicolor. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Golici lekarna ALESANI, v Ul. Carduccl 12 — tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 16 stopinj ob 14. uri In najnižjo 10,4 stopinje ob 10. uri. Dežja Je padlo 28,6 mm; povprečna dnevna vlaga je dosegla 85 odstotkov. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Pri vlomu v tobakarno v Foglianu jih je izdala prometna knjižica Trgovec iz Čedada obsojen zaradi smrtnega incidenta pred goriškim pokopališčem Zaljubljenca iz Podgore so našli v Rovigu Policija Iz Roviga je predvčerajšnjim v nekem hotelu v tem mestu aretirala 17-letnega mehaničnega vajenca Gianfranca Meneghinija iz Gorice, Ul. Madonnina del Fante št. 15/A ter 15-letno dijakinjo Val-neo Drigo iz Podgore, Ul. Attems nju s pridržano prognozo, man je št. 17, ki sta pretekli torek pobeg-povedala, da je deklica padla z vi- nila od doma Pripeljali so Ju v šiite 5 metrov s senika ▼ hlev Gorico ln izročili tukajšnji policiji, Pred okrožnim sodiščem v Gorici so se morali včeraj zagovarjati štirje mladinci iz Tržiča zaradi vloma v neko trafiko v Foglianu in več drugih tatinskih podvigov. Obtoženci 18-letni Franco Ginaldi iz Tržiča, Ul. Dandolo 7, 17- letni Giampaolo V., 18-letni Luciano Cianci iz Ul. Eusebi 15 ter 18- letni Giorgio Tartaro iz Ul. Bo-navia 56 so bili obtoženi, da so v noči od 20. na 21. avgusta letos vlomili v tobakarno Giovanni Cal-ligaris v Foglianu ter odnesli določeno količino tobaka in drugega blaga. Dalje so iz nekega avtomobila, ki je parkiral v Foglianu na ulici odnesli pribor za ribarjenje ter dve steklenici likerja; še prej pa so isto noč poskušali odpeljati v Gradiški neki avto, kar pa je preprečil sam gospodar vozila in jih spravil v beg. Tatiče so odkrili karabinjerji 'z Fogliana, ki jih je nekdo ob 3.20 telefonsko obvestil, da neznanci skušajo vlomiti v omenjeno toba- karno. Ko so prišli karabinjerji na mesto, se je tatičem posrečilo n.begniti. Pri preiskavi okolice pa so karabinjerji našli ukradeno blago na nekem motociklu in poleg tudi prometno knjižico. S pomočjo te knjižice so potem prišli na sled tatovom. Sodišče je obsodilo Ginaldija na 2 leti in 3 meseca zapora ter na plačilo 80 tisoč lir globe, Cianci-ja in Tartara na 3 leta zapora vsakega ter na plačilo globe 100 tisoč lir, Giampaoia pa so oprosti li zaradi njegove mladoietnosti. Obtožence so branili odv. Boni, Sardo in Venier. Pri drugi razpravi je sedel na zatožni klopi 51-letni trgovec Mario D’Orlandi iz Čedada, Ul. Duca degli Abruzzi 7-A, ki je bal ob sojen zaradi nenamernega umora pri prometnem incidentu na I mesecev zapora ter na povrnitev škode, ki jo bodo določili pri civilni razpravi. Odvzeli so mu tudi vozno dovoljenje za eno leto. Incident se je pripetil dne 21. januarja letos, ko je D’Orlandi prihajal s svojim fiatom 600 izpred mestnega pokopališča v Gorici na Tržaško cesto, da bi krenil proti mestu. V tistem je pri-drvel z veliko brzino s svojim fiatom 2100 od Mirna proti Gorici 30-letni Nevio Delpin iz Pieri-sa, ki se je zaletel v D’Orlandije-vo vozilo ter nato treščil v neko drevo na levi. Pri tem je Delpin dobil hude poškodbe, katerim je kmalu potem podlegel v goriški bolnišnici. Zastopnik civilne stranke je zahteval izplačilo 4 milijone lir na račun odškodnine družini umrlega, državni tožilec pa je predlagal g mesecev zapora. Branilce Devetag in Campeie pa sta s pričami dokazovala, da je Delpin vozil zelo naglo in je s svojo neprevidnostjo povzročil nesrečo. Drž. tožilec dr. Marši; pred«, sodišča dr. Storto, sodnika Arcu-leo in De Carlo. V ZNAMENJU MODERNIH NAPRAV IN ELEKTRONSKIH STROJEV _ ’ • 1 •» * ±5 Sr C •• -V « i jf * •“ % ' .. % > Danes v Tokiu slovesna otvoritev XVIII. letnih olimpijskih iger Indonezija odpovedala udeležbo • Na treningu svet. rekord Američana Manna - Samo 70.000 tujcev? TOKIO, 9. — Vse je pripravljeno za slovesno otvoritev 18. olimpijskih iger. Japonci, ki so vložili v organizacijo težke milijarde, so vse tako preračunali, da bo vsaka stvar potekala po natančno določenem tiru. Sploh bi lahko letošnjo olimpiado imenovali festival elektronike. Pri prizivni žiriji bo tabla, kjer bo vsak atlet potrdil prisotnost s pritiskom gumba, ki bo poleg njegovega imena. Na drugi tabli bodo imena tistih, ki se še niso predstavili. 15 minut pred tekmovanjem se bodo atleti zbrali za žrebanje prog. Tudi tokrat bo zadostoval pritisk gumba, da jim bo s semaforja vse jasno in razvidno, katera proga jih čaka. V vzdušju elektronske ere, kjer bodo stroji zamenjali časomerilce, se bo torej jutri začela olimpiada. Fanfare bodo zadonele, iz stotih grl se je razglegla olimpijska himna in atlet, ki se je rodil tedaj ko je nad Hirošimo eksplodirala atomska bomba, bo prižgal na veliki žari olimpijski ogenj. Poleg razveseljivih vesti tudi žalostne. Vsaj za olimpijske igre. Po včerajšnjem odstopu Severne Koreje, je danes indonezijski minister za šport Maldadi uradno obvestil, da njegova država ne bo nastopila na igrah v Tokiu. Po odhodu 180 korejskih atletov, ki so danes že odpotovali iz Tokia, bo zapustilo Japonsko še 100 indone- zijskih tekmovalcev. In to zaradi trme nekaterih organov atletske in plavalne zveze, ki so diskvalificirali atlete, ki so nastopili na igrah Ganefo (porajajočih dežel). Ameriški plavalec Thompson Mann je danes izboljšal med treningom svetovni rekord na 100 m prsno. Mann je prvič znižal čas pod T, ki je predstavljal rekord. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR V TRSTU priredi tradicionalni 7. slovenski športni teden, največjo športno prireditev slovenske zamejske mladine. Tekmovanja bodo od 24. oktobra do 4. novembra 1964 na stadionu pri Sv. Ivanu, Vrdel-ska cesta 7. Na sporedu bodo naslednje discipline: Odbojka, košarka, atletika, planinsko-orientacijski pohod, streljanje z zračno puško, namizni tenis, avto in moto tekmovanje, «med dvema ognjema« in šah. Prijave sprejema v Trstu Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, od 17. do 19. ure vsak dan od 12. do 16. oktobra 1964, v Gorici pa kavarna Bratuš, Ul. Mameli 4, tel. 34-78 v dneh 13. in 14. oktobra 1964. ŠZ Bor razpisuje v okviru športnega tedna tudi tri natečaje s športno tematiko: literarnega, slikarskega in foto grafskega. Podrobnosti o prireditvi bodo objavljene v dnevnem tisku. Tako julri moštva na igriščih ROMA Cudicini; Tomasin, Ardizzon; Carpanesl, Losi, Schnellingerf Leonardi, De Sisti, Angelillo, Tamborini, Irancesconi (Sal-vori). FIORENTINA Albertosi; Robotti, Castelletti; Pirovano, Guarnacci, Marchesi; Hamrin, Maschio, Nuti, Bena-glia, Morrone. TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Cella (Rosato ali Lancioni), Ferretti; Simoni, Ferrini, Hit-chens, Meroni, Moschino. FOGGIA Moschioni; Mlcelli, Valadč (Cor-radi); Bettoni, Rinaldi, Micheli; Favalli, Lazzotti, Nocera, Ma-joli, Patino. BOLOGNA Negri; Furlanis, Pavinato; Muc-cini, Janich, Fogli; Corradi, Bulgarelli, Bui, Turra, Mara-schi. SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Fontana; Ma-siero, Bernasconi, Morini; Fru-stalupi (Delfino), Lojacono, Sor-mani, Da Silva, Barison. MILAN Ghezzi; Noletti, Pelagalli; Beni tez, Maldinl, Trapattoni; Mora, Lodetti, Amarildo, Rivera, Fortunato. LAZIO ZA JUTRIŠNJO TEKMO TRIESTINE V PADOVI Ranca ti na krilu namesto Mantovanija Nobenih sprememb v ostalih oddelkih Triestina, ki se je včeraj zaradi posega župana dr. Maria Franzi-la rešila zaplembe oziroma bolje prodaje na dražbo pohištva, ima skrb manj. Posebno predsednik in člani vodstva, ki so se nekoliko oddahnili. Seveda bodo morali mislit: na poravnovo dolga zaradi uporabe občinskega stadiona, a to je seveda njihova zadeva. Tehnično vodstvo trenutno bolj zanima nastop Triestine v Padovi. Tržačani sl ne delajo utvar, ker dobro vedo, da jih čaka poraz. Sicer v Padovi niso preveč zadovoljni z moštvom in niti s trenerjem Montanarjem, ki se je lani s Triestino odlično obnesel. Kljub temu pa lahko trdimo, da je moštvo Padove brez dvoma močnejše in bolje organizirano kot tržaško. Tržaški Igralci so se ves teden pripravljali pod vodstvom trenerja Renosta in tehničnega komisarja Puppa, ki stalno sledi treningom. Prav to poznavan je igralcev in nji- hovih vrlin ter seveda napak koristi Puppu, ki tako lahko ob koncu tedna Izbere za sestavo moštva le tiste, ki so najbolj v formi. Prav zaradi tega bo tudi v tem tednu sprememba v vrstah tržaške napadalne peterke. Puppo In Renosto sta namreč sklenila zamenjati Mantovanija z Rancatijem. NI izključeno torej, da bo Triestina jutri v Padovi z naslednjo postavo: Colovatti: Frlgerl, Ferrara; Pez, Varglien, Sadar; Rancati, Dalio, Bernasconi, Cignanl in Noveili. Cel; Zanetti, Dotti; Governa-to, Pagni. Gasperi; Renna, Chri-stensen, Petris, Piaceri, Vitali. ATALANTA Pizzaballa; Pesenti, Nodari; Botchi, Gardoni, Colombo; Milan, Landoni, Petroni, Mere-ghetti, Nova. JUVENTUS Anzolin; Gori, Sarti; Bercelli-no I., Castano, Leoncini; Stac-chini (Da Costa), Sacco ,Com-bin, Del Sol (Da Costa), Meni-chelli. GENOA Da Pozzo; Basst, Colombo; Ba-gnasco, Rivara, Calvani; Bici-cli, Baveni, Koelbl, Cappellini, Gilardoni. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Detla Giovanna, Guarneri, Picchi (Malatrasi); Jair, Mazzola, Milani, Suarez (Corso), Corso (Do-menghini). MESSINA Baroncini; Garbuglia, Stucchi; Clerlci, Ghelfi, Landri; Bagatti, Benatti, Morelli, Gioia, Bram-billa. CATANIA Vavassori; Lampredi, Rambal-delli; Fantazzi; BIcchierai, Ma-gi; Danova, Biagini, Calvane-se, Cinesinho, Facchin. LR VICENZA Luison; Volpato, Zanon; De Marchi, Carantini, Stenti; Va-stola, Menti, Vinicio, Dell’Angelo, Campana. VARESE Miniussi; Burelll, Mar.oso; Os-sola (Marcoloni ali Rondanini), Beltrami, Soldo; Andersson, Cucchi, Traspedinl, Pasquini, Vetrano. * MANTOVA Zoff; Morganti, Tarabbla; Maz-zero, Cancian, Pini; Tomeaz-zl, Jonsson, Paganl, Correnti, Trombini. CAGLIARI Colombo; Martiradonna, Tid-dia; Cera, Spinosi, Longo; VI-sentln, Nenč, Gallardo, Greatti, Riva. Atalanta-Juventus 1 X Bologna-Sampdoria 1 X Genoa-Inter X 1 LR Vicenza-Vavese I Mantova-Cagliari 1 Messina-Catania X Milan-Lazio I Roma-Fiorentina X 1 Torlno-Foggia 1 Palermo-Spal 2 X Verona-Napoli X 2 Temana-Torres 1 Salernitana-Chieti 1 Američan je progo preplaval v 59”8. Organizatorji tokijskih iger so se precej zmotili pri predvidevanju obiska gledalcev iz tujine. Računali so, da bo prišlo na Japonsko 130.000 tujcev, medtem ko jih bo po računih ministra za turizem le kakih 70.000. Vsaj trije atleti se ne bodo mogli udeležiti tekmovanj. In to zaradi kolesa, s katerim se atleti prevažajo po olimpijskem naselju. Trije so namreč tako nerodno padli, da se je zanje olimpiada končala še preden so jo otvorili. Vesti je še dosti: najvažnejša pa je, da bo otvoritvena slovesnost potekala, po današnjem dežju, v razmeroma lepem vremenu. Tako namreč napovedujejo japonski vremenoslovci. BOKS DUNAJ, 9. — Evropski prvak srednje kategorije Madžar Lazslo Papp je nocoj po zmagi po točkah nad Angležem Mickom Leahyjem ohranil celinski naslov. * » * RIM, 9. — Fortunato Manca je novi evropski prvak welter kategorije. V nocojšnjem dvoboju za naslov je v šesti rundi prisilil Francoza Francoisa Pavillo na predajo. * * * RIM, 9. — Nino Benvenuti je zaradi diskvalifikacije zmagal v dvoboju z Brazilcem Abraojem De-souzo. JUTRI OB 10. V MILJAH Juniorji Primorja proti Fortitudu Gostovanje prvega moštva v Turjaku Juniorji nogometne enajstorice Primorja s Proseka bodo jutri v nedeljo igrali prvenstveno tekmo v Miljah s tamkajšnjim moštvom For- titudo. Srečanje bo ob 10. uri. Prvo moštvo Primorja, ki se pripravlja za nastope na prvenstvu amaterske skupine, pa bo imelo jutri v nedeljo prijateljsko tekmo z enajstorico Turjaka. Tekma bo ob 15. uri v Turjaku. SZ BOR ATLETSKI ODSEK vabi Švab3 D., Furlaniča I., Špa Stancina S. in SLABSA UVRSTITEV KOT V RIMU? Italijanski atleti za Tokio Triova edina atletinja Italije na olimpiadi Italijanska atletska zveza je pred nedavnim Izročila olimpijskemu odboru seznam atletov, ki naj bi nastopili v Tokiu. Ekipa je bila sestavljena iz 22 moških in 1 ženske. Seznam je takoj dvignil mnogo prahu, saj so bili v njem atleti, ki si kljub zvenečim Imenom niso zaslužili potovanja na Japonsko, manjkal pa je 17-letni državni rekorder Dioni-si. ki je v teku sezone tudi v mednarodnem merilu nekajkrat prijetno presenetil. Odgovorni funkcionarji so na številne proteste odgovarjali, da je Dionlsi še premlad in bi mu nastop več škodil kot koristil niso pa dali pojasnila za vključitev v ekipo na primer Lievoreja, ki je v kopju letos največ dosegel 78 m, sicer pa metal pod 75 m, in se na troboju s švedsko in Norveško izkazal celo z meti pod 70 m! Splošno mnenje je, da si mesta v ekipi ni zaslužil niti Meconi. Ta je dobro voljo pokazal le, ko je šlo za dokončno odločitev, če bo potoval v Tokio ali ne, na mnogih mednarodnih preizkušnjah pa je razočaral. Nagradnega značaja bo tudi po- cala B., Fučko R. Starca R., da se zberejo jutri v nedeljo ob 7. uri na glavni železniški postaji. iiniiiiiuiiiimiiiiiMmiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiimiiiniiiiiiiimiii ODBOJKARSKI TURNIR STAN PREŽ ’64» Prvo mesto oddano: jutri borba za drugo Jutri se bo na odbojkarskem igrišču v štandrežu zaključil nad vse uspel turnir «štandrež ’64», ki je dva tedna osredotočil pozornost igralcev in tudi ljubiteljev tega športa. Čeprav že vemo, da bo kot zmagovalka, in to kljub morebitnemu porazu, izšla ekipa gostilne «Romana-Gabro», ni še jasno, _______________________________________ ------ —**“ ■ ,-~J- pripadla kateremu moštvu bodo. ostala mesta. Trenutno je s 6 točkami na drugem mestu ekipa «Milan», kateri sledita z dvema točkama manj «Pri konzumu« in «Pri Pavli«. Prva ekipa bi morala v zadnji tekmi s «Turri» osvojiti še dve točki. Vse to seveda s privoljenjem Siličevega moštva, ki se bo skušalo otresti «repa» na lestvici in se uvrstiti boljše kot Zgonik. Razburljiv, predvsem zaradi zasedbe boljšega položaja, bi moral biti tudi dvoboj med ekipama «Pri Pavli« in «Milan». Vse je torej še nejasno. Tekme bodo jutri razčistile položaj in prav zaradi tega smemo pričakovati, da bodo borbe izredno ostre. Po zaključku turnirja bo razdeljevanje nagrad. 1. — prvi 1 2 drugi 2 1 2. — prvi 1X2 drugi XII 3. — prvi 1 drugi 1 4. — prvi 1 X drugi X I 5. — prvi X 2 drugi 2 X 6. -- prvi 2 drugi 2 tovanje maratonca Jegherja, žrtev dvorezne politike atletske zveze pa je skakalka v daljino Vettorazzo. Italijanskim sprintkarkam so namreč obljubili na podlagi že doseženih rezultatov, da bodo nastopile v štafeti 4x100 m in ta atletinja je popolnoma opustila skok v daljino in se posvetila sprintu. Kot strela z jasnega neba pa je padla odločitev, da štafeta ne potuje v Tokio in atletinji nič ne pomaga odlična forma na 100 m (11”7), za skok v daljino pa je nepripravljena. Italijanski atleti bodo v Tokiu tako nastopili: Ottolina (200 m) m: evropski rekorder z 20”4. Po odličnem začetku je tekač komaj povprečen, če vso stvar vzame bolj resno, lahko v Tokiu osvoji tudi kolajno, obnašanje atleta pa ni preveč vzpodbudno. Berutti (200 m): olimpijski prvak na 200 m. Po dveh letih stagnacije si je Berutti z odličnimi rezultati (20”7 in 20”8) in z borbenostjo ponovno pridobil simpatije italijanskih ljubiteljev atletike. Njegove možnosti. so skoraj enake možnostim Ot-toline. FrinoIIi (400 m zapreke); tri tedne pred olimpiado v odlični formi. Rezultat 49”6 ga postavlja na tretje mesto na svetu. Misli seveda na srebrno ali bronasto kolajno. Uspeh bi bilo tudi 4. mesto, 5. ali 6. pa že neuspeh. Morale (400 m zapreke); bivši svetovni rekorder z 49”2 in evropski prvak. Olimpijske igre je vzel zelo neresno in komaj pred odhodom dosegel zanj dostojen rezultat 50”1. V Tokiu bi se moral uvrstiti v finale, popolnoma pa bi ga rehabilitiral pred javnostjo rezultat okoli 49”5. Bianchi F. (800 m): Izredno borben in požrtvovalen atlet, ki vedno teče na robu svojih zmogljivosti. Ponovitev osebnega rekorda 1’48”7 bi ga privedlo do polfinala. Ottoz (110 m zapreke); evropska nada za spopad z Američani. S ponovitvijo 13"8 ali z desetinko sekunde boljšim časom lahko že osvoji kolajno. Normalna uvrstitev pa bi bila 4. ali 5. mesto. Mazza in Cornacchia (110 m zapreke) : oba imata osebni rekord 13”9, Mazza pa je v boljši formi m ima zaradi svojih izkušenj realne možnosti, da se uvrsti v finale. Ambu in Jegher (maraton): prognoza za maraton ni mogoča. Italijani morda pretiravajo, ko vidijo v Ambuju junaka v Tokiu, Jegher pa še ne spada v mednarodno elito. štafeta 4x100 m: standardna postava Berutti, Preatoni, Ottolina, Giannastasio je letos z 39”3 druga na svetu za Francijo. Zadnji nastopi so pokazali trenutno vrednost okoli 39”7—39"8. V najboljšem primeru v Tokiu osvojitev bronaste kolajne, uvrstitev v finale pa normalen uspeh. štafeta 4x400 m: standardna postava Morale, FrinoIIi, F. Bianchi, Bello je pred kratkim dosegla čas komaj 3’9”. Upoštevati je treba, da bosta FrinoIIi in Morale vse investirala na zaprekah in bosta za štafeto utrujena. Bogliatto (višina): v zadnjem mesecu je dvakrat preskočil 208 cm, vendar ne preveč zanesljivo. Z letvico na višino državnega rekorda 210 cm se še ni sprijaznil. Verjetno uvrstitev med 10. in 15. mestom. Dionisi (palica) ; na igrah se bo Dionlsi vsekakor veliko naučil in pridobil na temperamentnosti. Ponovitev skoka 470' cm bi bil že velik uspeh. Meconi (krogla); redno razočara na vsakem velikem tekmovanju. Tudi v primeru izjeme in meta okoli 18.50 bi v sedanji «atomski» konkurenci ne prišel daleč. Lievore (kopje): s sedanjo formo ne bo prestal niti kvalifikacij. Povprečni rezultati cele sezone ne dajejo niti možnosti nenadnega dobrega meta. Pamich (hitra hoja): že dalj časa nepremagan. Ni se še srečal s sovjetskimi specialisti, vendar skoraj zanesljivo zlato za Italijo. Sar (deseteroboj); v Rimu je bil šesti, v Tokiu pa bo gotovo obstal mnogo nižje. Cilj atleta je samo državni rekord, ki sedaj pripada njemu s 7343 točkami. Trio (daljina ženske): 17 let in 1 rezultat 6.26 m. Predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj je njen nastop velika uganka. Skakalki se obeta velika bodočnost in lahko bi rekli, da je potencialno že svetovna rekorderka. BRUNO KRIŽMAN .............................................................................................................................Mimiiiimiimimiiiiiuiuiiiiiiiiii„m,„iilii„„„i„„lllllll|lmlMII|lllllllm,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIMIIIIIII,lll,llllniiiM",l> ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR V NOVI SEZONI Dve odbojkarski ekipi furnirju gasilcev na Nocoj prvi spopadi tekmovanja Za moško odbojkarsko šestorko športnega združenja BOR se je junija 1963 začelo novo obdobje. Ekipa si je namreč v Padovi priborila pravico do nastopa v italijanskem prvenstvu B lige. To je bila največja nagrada igralcem in voditeljem za dve leti trdega dela. Igralci so po kvalifikaciji v drugo■ ----------------- ligaško prvenstvo omejili svojo de- javnost, da bi se odpočili. Tu pa tam so nastopali v prijateljskih dvobojih. Vabil ni manjkalo: julija so nastopili v Cisterna del Friuli, kjer so premagali Polisportivo, a so izgubili s šestorko iz Črnuč pri Ljubljani, avgusta so ob priliki otvoritve novega stadiona nastopili v Kranju, kjer so tekmi z domačim Triglavom in z Jesenicami zaradi okrnjene ekipe izgubili. Septembra so se borovci začeli pripravljati za bližnjo B ligo. Po dolgem treningu so hoteli preizkusiti moči z močnim Kanalom, s katerim so po napeti igri izgubili s 3:2. Svoje realne sposobnosti pa so borovci pokazali na turnirju za «Pokal Treh Benečiji). V kvalifikacijskih tekmah so gladko odpravili močno Libertas in pomlajeno ekipo VIS. Po izločitvi PAV in AGI so se morali celo gasilci uklo- niti borovcem. V finalnem tekmovanju se je ekipa Bora slabo obnesla in se je morala zadovoljiti za tržaškimi, beneškimi in padov-skimi gasilci s četrtim mestom. Novembra se je začelo prvenstvo B lige. Bor je zabeležil uspehe in neuspehe, vendar se lahko reče, da se je dobro držal. Po enomesečnem odmoru se je prvenstvo nadaljevalo januarja letos. Do zaključka turnirja v aprilu so Borovi igralci nudili voditeljem in navijačem veliko zadoščenj. Največje seveda zaradi zasedbe zelo častnega četrtega mesta za Roburjem ter beneškimi in padovskimi gasilci. Po tem zelo ugodnem rezultatu so se borovci posvetili prijateljskim turnirjem. Nastopili so na «Spomladanskem turnirju» v Izoli, kjer so odpravili ekipe Izole, Jelšan, Postojne in Poreča. Tudi «Tturnir prijateljstva)) se je zaključil po zmagah nad Porečem in Izolo z zasedbo prvega mesta. Do junija pa ekipa ni več na-stojne in Poreča. Tudi «Tumir nirja, ki je bil ob otvoritvi novega igrišča v Štandrežu. Bor je zmagal v dvoboju z Domom, podlegel pa je Jesenicam. Julija je ponovno nastopil v Poreču in čeprav je bila ekipa nepopolna, je še enkrat praznoval zmago. Zadnjič je Bor nastopil avgusta na «Pokalnem prvenstvu Primorske» in zasedel tretje mesto za Izolo in Kanalom. Bor se sedaj že mesec dni skrbno pripravlja za turnir, ki ga organizirajo tržaški gasilci. Turnir se bo začel danes. Poleg Bora in gasilcev bodo na tem turnirju nastopile še ekipe Bora B, CRDA, Libertas in VIS. Igralo se bo dvakrat tedensko. Upamo, da bodo tudi sedaj navijači sledili nastopom Borovih igralcev in jim s prisotnostjo ter z bodrenjem pomagali v borbi z nevarnimi tekmeci. RUDI ŠKRINJAR ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Edina gotovost: Pirelli v B ligi Čeprav je bilo zadnje kolo odigrano v soboto, bo imelo prvenstvo svoj slovesni zaključek le danes, ko bo prišlo do odločitve. Poleg ne-odigranih tekem Marzotto—Triesti na in Ferroviario—Novara je na sporedu tudi dvoboj Bolzanetese—Bassano, ki bo določil moštvo, ki bo spremljalo milanski Pirelli v B ligo. Prvi dve tekmi nista bila odigrani, ker je Triestina sodelovala na mednarodnem turnirju v Lausanni, kjer je zmagala pred reprezentancami Švice, Holandske, Nemčije in Belgije. Kazalo je, da bo odložena le tekma z Marzottom, toda Novara je iz psihološkin razlogov vložila protest in dosegla, da so odložili tudi njeno tekmo. V soboto so tako odigrali le dve tekmi, tretjo pa v sredo. Glavni spopad zadnjega kola je bil v Genovi, kjer je domači Bolzanetese odpravil Bassano in ga tako dohitel la njegova usoda zapečatena že pred začetkom tekme. Modena J® namreč tretja najboljša ekipa j' Italiji in Milančani se ji niso mogli nikakor upirati. V sredo pa je Candy iz premagal Lodi in se tako začasn vsidral na četrto mesto. Izpod1"1™ bt ga lahko le Ferroviario, to P pod pogojem, da danes premag Novaro. UROŠ KOREN na predzadnjem mestu lestvice. Od tod novo medsebojno srečanje, ki bo danes. Gostje so se branili z veliko vnemo, njihov vratar je branil skoraj neubranljive strele, vseeno pa se niso mogli izogniti porazu. Drugi kandidat za izpad Pirelli je igral v Modeni, kjer pa je bi- IZIDI Amatori — Pirelli Bolzanetese — Bassano Candy Monza — Lodi 9:3 2:0 4:2 SZ BOR Namiznoteniški odsek Danes bo ob 16. uri na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu trening. P E A H L BUCK FRANCESKA «Kaj pa, če igra ni tako dobra kot misliva midva?« je rekel vznemirjeno nekega večera, (iKončno niti ti niti jaz nisva nepristranska.« Tistega dne so štirinajst ur vadili in legla sta kasno, pre-kasno. Ona je pa kar poskočila: «Takšen kritik! Uniči ti i-gro, preden je pričela. V svoji kritiki jo boš seveda raztrgal?« »Namesto mene jo bo pisal Benny. On je umirjen in lahko mu bodo verjeli. Bojim pa se zate, ljuba, da ga kaj ne polomiš.« Planila Je v jok, hotel Jo Je potolažiti, pa ga je odbila. «Sedaj je že prepozno, nisem več ista, sem že čisto tvoja Franceska.« Nenadoma je nahala jokati in pogledala ga je z novim izrazom v svojih lepih očeh. «Kaj pa je?« jo je strahoma vprašal. «Tvoja Žena se*n. Maks, ljubi... Ih...« Stavek je izBveriel v vzdihu. «No, in kaj, draga?« «želim si dete!« Bil je ves iz sebe in si je rekel, da je storil najbolj neodgovorno stvar, ko ji je dovolil otroka prav v trenutku, ko je morala ustvariti najtežjo vlogo svoje igralske kariere. Ni bilo govora, da bi odklonil, njeno popolnoma zdravo telo je to omogočalo In skoraj s svetim strahom sta šla k zdravniku, ki jima je potrdil na dan premiere, da bosta dobila otroka. Ona je bila vsa srečna. Naslednjega dne je pisal Benny v svoji ditirambični kritiki, da je bila igra dosežek, kakšnega že ni bilo več rodov. Maks, ki se je skril v kot prepolne lože, je ukazal, naj ga ne motijo. Njegov strah ,pa je bil od prizora do prizora večji. - Kaj Je storil! Franceska n j asovih sanj je prerasla okvir. Pri- šlo ga je, da bi se smejal in zasmejal se je, nato pa zajokal in solze sp mu zatemnile po- gled. Poklical je še nerojenega otroka in ga rotil: ((Pomagaj mi!« Ko pa se je prihodnje poletje otok rodil, je podvomil, če more tako drobceno bitje kaj pomagati. Leta bo moral čakati, preden bo mogel ta embrionalni človeček kaj razumeti. «Nisem vedel, da so ob rojstvu tako majhni,« je rekel Franceski, ki je izmučena gledala otroka. «Saj ni tako majhen,« Je rekla. «Ima štiri kilograme in pol. Daj mi ga! Položila si ga je v naročje in z roko pokazala očeta: «Vidiš tega možakarja?« Je vprašala spečega otroka. «Ne mara za to, kar bo rekel. Kritik je in vedno te bo kritiziral.« Igra se med tem ni uprizarjala, saj ni bilo govora o tem, da bi nadomestila Francesco druga igralka. Ko je šest tednov kasneje Franceska spet nastopila v svoji vlogi, je bila lepša kot kdajkoli in vsi kritiki so si bili e-dini v tem, da igra še bolje, če je to sploh mogoče. Maks pa je istega dne raztrgal delo «Dama z orhidejami«, ki je takoj izginilo z repertoarja. , Doma pa je dete raslo pod materinim nadzorstvom. Najeli so negovalko, da je Franceska zjutraj lahko spala, zakaj Maks mlajši je imel neprijetno navado, da se je zgodaj zjutraj zbujal in to glasno naznanjal. Ves ostali del dneva pa je bila čudovita mati vseskozi do večera, preden je odšla v gledališče in ga je spravila v posteljo. Njeno navdušenje bi Maksa lahko čudilo, če mu ne bi bilo jasno, da je to odsev osebnosti, ki jo je ustvaril Franceski. Seveda ji tega ni rekel, pač pa na tihem očital sam sebi svojega kritičnega duha. Življenje je ljubil še bolj kot v najsrečnejših trenutkih svojega bitja. Franceska je bila vsak dan lepša in bolj vredna ljubezni. Posrečilo se mu je, da je verjel, da je sedaj prav zares njegova Franceska. Morda pa se mu je posrečila neverjetna stvar in je sam odkril pravo njeno bistvo? Ali je o tem lahko prepričan? Ko včasih ponoči ni mogel spati, si je mislil, da je prelepo, da bi moglo trajati. Prišel bo dan, bila bo ura, ko bo ona... ni hotel na to misliti in spet je zaspal. Ta dan pa je prišel, in sicer v marcu. Igra je trajala že tri leta in sin je bil že skoro dve leti star. Franceska Je zazdehala, ko se je zbudila in on je takoj v tem zdehanju začutil nekaj nenavadnega. Bril se je in skušal je ostati miren. Vrata Je pustil priprta, da bi jo med britjem lahko gledal. Videl je, kako je v postelji sedla, vrgla lase nazaj, potem pa postavila eno nogo za drugo na tla. «Halo, vse v redu?« je rekel. «Mislim, da,» je zazdehala znova. Odložil je aparat, si obrisal milnico z brade in Se vrnil v sobo. «Nisem te hotel buditi.« «Saj me nisi zbudil,« je rekla odsotno, «samo premišljala sem.« ((Premišljala si?« je vprašal vznemirjeno. Obsedela je na postelji kot angel, ki se nagiba nad oblak, v tanki spalni srajci in lasje so se ji vsipali na ramena. «Maks, veš...« Umolknila je. «... ne boš hud?« «In če bi bil, vedeti hočem.« «Tako se bojim, da ti bo hudo.« «Ne bodi smešna, saj veš, da sem iz kamna.« Zasmejala se je in vrgla lase nazaj: «Maks, polagoma mi je te igre dovolj, pravzaprav ne igre kot take, ampak neprestanega ponavljanja ene in iste stvari.« Taka je torej bila stvar. Zajel je sapo. «Ne morem ti tega zameriti,« je vljudno rekel. «Zares že dolgo traja. Imaš kaj novega na vidiku?« «Zakaj pa ti ne napišeš nove igre?« mu je sugerirala. «Kaj pa bi rada?« Pomislila je. «Ah, nekaj novega, morda časnikarsko ali poslovno ženo, seveda zelo očarljivo.« Ob misli na tako žensko ga je kar vrglo. «Nisem zmožen napisati druge igre,« je rekel. «Ne govori neumnosti,« je ljubko rekla, «saj dobro veš, da temu ni tako. Kritiki so do-voljkrat napisali, da si rojen dramatik. Odločno je zmajal z glavo. «To so rekli le zato, ker sem tekmec. Vse, kar je bilo v meni, sem dal tebi. Odslej bom pa spet sodil dela drugih.« Tudi ga ni ganilo, ko mu Je naznanila, da bo odpotovala v Hollywood. «Maksi in jaz bova pač živela brez tebe,« je filozofsko pripomnil. S tem pa stvar še ni bila končana in ko se je zvedelo, da Je Franceskino vlogo prevzela Eu-nika Frame, so začele prihajati ponudbe in izbrala si je vlogo lady Suzane, ki je imela v Lon- donu velikanski uspeh. Maks je delo prečital in moral priznati, da je dobro in ni še utegnil spoznati snobizma lady Suzane, ko se je France-ska že z njo istovetila. Vaje pa le niso potekale tako .mirno. ((Predolgo sem igrala Fran-cesko,« je tarnala lady Suzar na, in ne morem tako hitro i njene kože.« . Postala je nervozna in neka] dni je bilo težko živeti z njo-Maksi je velikokrat joka. Maks pa je prebil mnogo čas pri njem, da ga je miril. H®-t'l mu je celo razložiti življ nje umetnikov. Ni pa mu bi jasno, če ga bo Maksi razum®, zakaj njegov besednjak ni st kaj več od sto besed, med k terimi gotovo še ni bilo bes de ((temperament«. . ((Nekega večera pa, ko se J lady Suzana vračala od s lje, ji je rekel: «Malemu pa nekaj manjka.” «Menda vendar ne! Pa Pr sedaj, ko se mi zdi, da se zgrabila vlogo.« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-n. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, Četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trat 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubu®1’ ’ Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške tn gorlškt pokrajin® naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ____