69 Contemporary Military Challenges, May 2022 – 24/No. 1
  Sodobni vojaški izzivi, maj 2022 – 24/št.1
ODNOS MED CILJI, NAČINI IN 
SREDSTVI – ŠTUDIJ PRIMERA VOJAŠKE 
STRATEGIJE REPUBLIKE SLOVENIJE
Stanislav Šantelj
RELATIONSHIP BETWEEN ENDS, WAYS AND 
MEANS - A CASE STUDY OF THE MILITARY 
STRATEGY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA
Generalštab Slovenske vojske je oktobra 2021 izdal Predlog vojaške strategije 
Republike Slovenije. Namen prispevka je ugotoviti povezanost strateških ciljev, 
načinov in virov tega predloga z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike 
Slovenije in Obrambno strategijo Republike Slovenije. Pri strateških ciljih smo 
ugotovili, da so vse tri strategije med seboj jasno in pregledno povezane. Koncept 
vojaške strategije ni strukturiran po ciljih, zato ni mogoča preprosta in pregledna 
povezava med načini in cilji. Cilji bi bili bolj enakovredno obravnavani, če bi bila 
strategija strukturirana po ciljih. Iz strategije ni mogoče razbrati, kateri viri, sicer 
ambiciozno zastavljeni, so že znani, kateri so načrtovani ter kdaj bodo predstavljeni.
Cilji-načini-sredstva, Predlog vojaške strategije, povezanost strategij.
In October 2021, the General Staff of the Slovenian Armed Forces issued the Draft 
Military Strategy of the Republic of Slovenia. The purpose of this article is to identify 
the relationship between the strategic ends, ways and means of this draft document 
with the Resolution on the National Security Strategy of the Republic of Slovenia 
and the Defence Strategy of the Republic of Slovenia. With regard to strategic ends, 
we found that all three strategies are clearly and transparently linked to each other. 
However, the Draft Military Strategy is not structured by ends, so it is not possible 
to establish a simple and transparent link between ways and ends. Ends would be 
more equally addressed, if the strategy was structured by ends. Additionally, it is 
not possible to see from the strategy which means, although ambitious, are already 
available, which are planned, and when they will be available.
Ends-ways-means, Draft Military Strategy, integration of strategies.
Povzetek
Ključne 
besede
Abstract
Key words
DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.24.1.4
 70 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV) in 
Obrambna strategija Republike Slovenije (OS) sta bili objavljeni v letih 2019 in 
2012. Generalštab Slovenske vojske (GŠSV) je oktobra 2021 izdelal Predlog vojaške 
strategije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Predlog vojaške strategije ).
V tem članku Predlog vojaške strategije analiziramo s stališča usklajenosti in 
povezanosti strateških ciljev med strategijami na različnih ravneh ter ugotavljamo, 
kako in s čim se udejanjajo skozi Predlog vojaške strategije. Pri tem se sklicujemo na 
Lykkejev model, ki je precej razširjen in ga poučujejo na ameriških vojaških šolah, 
pa tudi v izobraževalnih sistemih nekaterih držav Nata.
Znanih je veliko različnih definicij vojaške strategije. Furlan pravi, da »gre vedno za 
neki teoretični koncept uporabe razpoložljivih sredstev ali orodij (v našem primeru 
za vojaško moč) in neko želeno stanje, ki ga je treba doseči ali se mu približati 
skladno z izraženim namenom« (2021, str. 14). S stališča teorije moči držav bi lahko 
ugotavljali, da gre za teorijo uporabe vojaškega instrumenta moči za vzpostavitev, 
utrjevanje ali zaščito nacionalnih interesov (Furlan, 2021, str. 14). 
Yarger navaja več načel teorije strategij, in sicer, da (1) mora biti strategija 
proaktivna, (2) mora biti poznano končno stanje, ki ga želimo doseči, (3) strategija 
mora opredeliti ustrezno ravnovesje med iskanimi cilji, metodami za doseganje 
ciljev in razpoložljivimi viri, (4) vključen mora biti politični namen, (5) strategija 
je hierarhična, (6) je celovita ter (7) se razvije iz temeljite analize in poznavanja 
strateških razmer oziroma okolja (2012, str. 45-48). 
Teorija strategije (Lykkejev model) ponuja splošno (univerzalno) definicijo, ki je 
lahko podlaga za oblikovanje definicij na različnih področjih in ravneh uporabe 
strategije. Konceptualno razlaga strategijo kot »odnos med končnim stanjem ali cilji 
(angl. ends), načinom doseganja ciljev (angl. ways) in sredstvi oziroma viri, ki so na 
voljo (angl. means)« (Bartholomees, 2012, str. 15).
Lykke je dal koherentno obliko teoriji strategije s svojo artikulacijo modela strategije 
trinožnega stolčka, s katerim je ponazoril, da je: strategija = cilji + načini + sredstva. 
Če ti niso v ravnovesju, predstavljajo tveganje. V Lykkejevem modelu so cilji »cilji«, 
načini so »koncepti« za doseganje ciljev, sredstva pa »viri« za podporo konceptu. 
Stol se nagne, če tri noge niso v ravnotežju. Če je katera koli noga prekratka, je 
tveganje preveliko in strategija pade, oziroma ni uspešna (1989, str. 6).
Članek v prvem delu vsebuje kratek opis vseh treh strategij, v drugem delu je 
prikazana povezanost strateških ciljev med Predlogom vojaške strategije in obema 
nadrejenima strategijama, v tretjem delu pa so predstavljeni teoretična izhodišča 
za povezavo ciljev, načinov in sredstev strategije, pregled povezanosti med cilji 
in načini Predloga vojaške strategije ter pregled sredstev (virov), ki so zapisani v 
Predlogu vojaške strategije. V sklepnem delu sta kratka analiza in ocena.
Uvod
Stanislav Šantelj
 71 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges
ODNOS MED CILJI, NAČINI IN SREDSTVI – ŠTUDIJ PRIMERA VOJAŠKE STRATEGIJE RS
 1 NACIONALNOVARNOSTNE STRATEGIJE
 1.1 Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije
Republika Slovenija je svojo strategijo nacionalne varnosti prvič zapisala leta 1993 v 
Resoluciji o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije. Leta 2001 
je izdala Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, pregled in 
dopolnitev pa sta bila izvedena leta 2010 in zadnjič leta 2019 (ReSNV-2).
V ReSNV-2 (str. 7) je zapisano: »Republika Slovenija bo svoje življenjske in strateške 
interese uveljavljala z uresničevanjem nacionalnovarnostnih ciljev prek celovitega 
in povezljivega delovanja vseh subjektov ter jasno določenih pristojnosti in procesov 
posameznih nosilcev in mehanizmov na področju nacionalne varnosti.« ReSNV-2 
opredeljuje enajst nacionalnovarnostnih ciljev. 
 1.2 Obrambna strategija Republike Slovenije
Obrambna strategija Republike Slovenije je temeljni razvojno-usmerjevalni 
dokument države na obrambnem področju in izhaja iz Resolucije o strategiji 
nacionalne varnosti Republike Slovenije. 
Strategija opredeljuje interese in cilje Republike Slovenije na obrambnem področju, 
usmerja obrambno politiko države, organiziranost njenega obrambnega sistema ter 
razvoj njenih vojaških in civilnih zmogljivosti za zagotavljanje nacionalne obrambe 
v okviru sistema kolektivne obrambe in varnosti. Po namenu in vsebini spada v 
razvojno strategijo. Strategija opredeljuje šest strateških obrambnih ciljev. 
 1.3 Predlog vojaške strategije Republike Slovenije
V Predlogu vojaške strategije (str. 1) je zapisano, da je vojaška strategija najvišji 
vojaški dokument države in izhaja iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti 
Republike Slovenije, Obrambne strategije Republike Slovenije in Zakona o 
obrambi. Konkretizira vlogo in dejavnosti Slovenske vojske (SV) kot obrambne sile 
in vojaškega instrumenta nacionalne moči pri uresničevanju nacionalnovarnostnih 
in obrambnih interesov ter ciljev Republike Slovenije in njenih političnih zavez do 
Nata in EU.
Predlog vojaške strategije opredeljuje vojaški instrument moči in vojaške strateške 
cilje države ter načine za njihovo uresničevanje. S strategijo se razvija tudi nacionalna 
vojaška strateška misel. Strategija sledi dogajanju v Natu in EU, ki dopolnjujeta 
svoje strateške dokumente, Nato z uresničevanjem nove vojaške strategije, EU pa z 
novim Strateškim kompasom.
Predlog vojaške strategije ima uvod, šest poglavij in zaključek. Cilji so zapisani v 3. 
poglavju (Strateški vojaški cilji), načini v 5. poglavju (Način odvračanja in vojaške 
 72 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges
obrambe RS ter uporaba SV), viri pa v 4. poglavju (SV kot vojaški instrument moči 
RS) in v 6. poglavju (Imperativi razvoja in delovanja SV). 
Predlog vojaške strategije je po navedbah snovalcev dokumenta operativna strategija 
z elementi razvoja. Gre za javno strategijo. 
 2 POVEZANOST STRATEŠKIH CILJEV 
Furlan hierarhično strategije uvršča na tri ravni. Na najvišji ravni so splošne 
strategije, ki dajejo usmeritve in cilje za oblikovanje vseh drugih strategij, s katerimi 
se uresničujejo nacionalni cilji in interesi. Na nižji ravni so področne strategije, 
ki opredeljujejo uresničevanje nacionalne strategije ali strategije nacionalne 
varnosti pri instrumentih nacionalne moči (npr. diplomatske, ekonomske, vojaške, 
informacijske ipd.). Na tretji ravni so posebne strategije, ki na posebnih področjih 
strateškega delovanja uresničujejo področne strategije (npr. strategija kibernetske 
varnosti, strategija sodelovanja v mednarodnih operacijah in na misijah ipd.) (2020, 
str. 43–44).
Vuk, Nacevski in Vertovšek navajajo, da »hierarhičnost zagotavlja logičen način 
delegiranja odgovornosti, pristojnosti in sledljivosti. Prav tako nakazuje, da morajo 
sestavni deli strategije, to so cilji, načini in viri, biti primerni ravni strategije in 
medsebojno skladni. Politično vodstvo si zagotavlja in vzdržuje svoj nadzor in 
vpliv nad instrumenti moči s hierarhično naravo državne strategije. Splošno gledano 
strategija izhaja z vrha kot posledica neke velike ali splošne strategije, za katero ni 
nujno, da je javno dokumentirana, strategije nacionalne varnosti in drugih nacionalnih 
(področnih) strategij ter političnih stališč do posebnih zadev. Nacionalna politika 
tako zagotavlja širše strateške smernice za politično vodstvo in splošno oblikuje 
nacionalni interes glede na posebne strateške okoliščine« (2012, str. 37). 
V našem primeru je Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije 
nadrejena Obrambni strategiji, ta pa Vojaški strategiji. Cilji strategij morajo biti 
povezani in v okvirih nadrejenega dokumenta. V primeru Republike Slovenije 
hierarhija strategij sledi tudi organiziranosti slovenskega sistema nacionalne varnosti.
 2.1 Povezanost ciljev obrambne in predloga vojaške strategije
V tabeli 1 so zapisani cilji Obrambne strategije v levi koloni, cilji Predloga vojaške 
strategije v desni koloni, povezanost ciljev pa v srednji koloni.
Cilji (Obrambna strategija) Povezava Cilji (Predlog vojaške strategije)
1. Zagotavljanje obrambne sposobnosti države z 
razvojem ustreznih vojaških in drugih obrambnih 
zmogljivosti za učinkovito uveljavljanje njenih 
interesov na obrambnem področju ter uporabo 
obrambnih zmogljivosti za podporo drugim 
podsistemom nacionalnovarnostnega sistema RS. 
2. Učinkovito odvračanje* vojaških in drugih 
sodobnih groženj RS na obrambnem področju 
ter obramba** neodvisnosti, nedotakljivosti in 
ozemeljske celovitosti države v okviru sistemov 
kolektivne obrambe in varnosti ter z oporo na 
lastne sile in zmogljivosti.
3. Neprekinjeno delovanje obrambnega sistema in 
drugih družbenih podsistemov, ki so življenjsko 
pomembni za učinkovito odzivanje države na 
grožnje in tveganja na obrambnem področju. 
4. Krepitev dvo- in večstranskega sodelovanja RS 
na obrambno-vojaškem področju z zavezniškimi, 
partnerskimi in prijateljskimi državami ter v okviru 
OZN, Nata, EU in OVSE.
5. Sodelovanje v prizadevanjih mednarodne 
skupnosti za vzpostavljanje in ohranjanje miru ter 
krepitev varnosti in stabilnosti v svetu, s težiščem 
na območju Jugovzhodne Evrope, s sodelovanjem 
RS v mednarodnih operacijah in na misijah, ki 
je skladno z njenimi interesi in cilji ter sprejetimi 
mednarodnimi obveznostmi.
6. Povečanje ozaveščenosti družbe o pomenu 
nacionalnega obrambnega sistema ter krepitev 
njegovega ugleda med državljani RS. 
1 – 2
2* – 1
2** – 2
3 – 5
4 – 3
5 – 4
6 – 5
1. Zagotovljeno kredibilno in 
uspešno odvračanje.
2. Zaščiteni, zavarovani in obranjeni 
suverenost, prostorska celovitost 
in drugi vitalni interesi RS.
3. Kredibilno prispevanje in 
sodelovanje v kolektivni in skupni 
obrambi.
4. Prepoznavno prispevanje k 
mednarodnemu miru, varnosti in 
stabilnosti.
5. Prispevanje k okrepljeni 
odpornosti države in družbe.
Obrambna strategija opredeljuje poslanstvo in naloge Slovenske vojske, njeno vlogo 
in zmogljivosti, le v manjšem obsegu pa opredeljuje koncept uporabe Slovenske 
vojske v okviru posameznih ciljev. Opredeljuje, kaj bo na področju obrambe 
naredila Slovenija, katere cilje bo dosegala in kako. Iz vsebine moramo (delno) sami 
ugotoviti, katere strateške obrambne interese podpira Slovenska vojska in kateri bi 
bili z njimi povezani strateški vojaški cilji. 
Vsi cilji Predloga vojaške strategije so povezani z vsaj enim ciljem Obrambne 
strategije. Cilj št. 2 Obrambne strategije se povezuje z dvema ciljema Predloga 
vojaške strategije (1. in 2.). Cilj Predloga vojaške strategije št. 3 (prispevanje in 
sodelovanje v kolektivni in skupni obrambi) ni jasno izražen v ciljih Obrambne 
strategije, vendar je naveden v podrobnem opisu cilja št. 4 Obrambne strategije1.
1 Verodostojnost RS pri zagotavljanju kolektivne obrambe in varnosti se bo izražala v njenem prevzemanju 
sorazmernega deleža bremen in tveganj. Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri oblikovanju in 
delovanju odzivnih sil Nata in bojnih skupin Evropske unije.
Stanislav Šantelj
 73 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges
Cilji (Obrambna strategija) Povezava Cilji (Predlog vojaške strategije)
1. Zagotavljanje obrambne sposobnosti države z 
razvojem ustreznih vojaških in drugih obrambnih 
zmogljivosti za učinkovito uveljavljanje njenih 
interesov na obrambnem področju ter uporabo 
obrambnih zmogljivosti za podporo drugim 
podsistemom nacionalnovarnostnega sistema RS. 
2. Učinkovito odvračanje* vojaških in drugih 
sodobnih groženj RS na obrambnem področju 
ter obramba** neodvisnosti, nedotakljivosti in 
ozemeljske celovitosti države v okviru sistemov 
kolektivne obrambe in varnosti ter z oporo na 
lastne sile in zmogljivosti.
3. Neprekinjeno delovanje obrambnega sistema in 
drugih družbenih podsistemov, ki so življenjsko 
pomembni za učinkovito odzivanje države na 
grožnje in tveganja na obrambnem področju. 
4. Krepitev dvo- in večstranskega sodelovanja RS 
na obrambno-vojaškem področju z zavezniškimi, 
partnerskimi in prijateljskimi državami ter v okviru 
OZN, Nata, EU in OVSE.
5. Sodelovanje v prizadevanjih mednarodne 
skupnosti za vzpostavljanje in ohranjanje miru ter 
krepitev varnosti in stabilnosti v svetu, s težiščem 
na območju Jugovzhodne Evrope, s sodelovanjem 
RS v mednarodnih operacijah in na misijah, ki 
je skladno z njenimi interesi in cilji ter sprejetimi 
mednarodnimi obveznostmi.
6. Povečanje ozaveščenosti družbe o pomenu 
nacionalnega obrambnega sistema ter krepitev 
njegovega ugleda med državljani RS. 
1 – 2
2* – 1
2** – 2
3 – 5
4 – 3
5 – 4
6 – 5
1. Zagotovljeno kredibilno in 
uspešno odvračanje.
2. Zaščiteni, zavarovani in obranjeni 
suverenost, prostorska celovitost 
in drugi vitalni interesi RS.
3. Kredibilno prispevanje in 
sodelovanje v kolektivni in skupni 
obrambi.
4. Prepoznavno prispevanje k 
mednarodnemu miru, varnosti in 
stabilnosti.
5. Prispevanje k okrepljeni 
odpornosti države in družbe.
Obrambna strategija opredeljuje poslanstvo in naloge Slovenske vojske, njeno vlogo 
in zmogljivosti, le v manjšem obsegu pa opredeljuje koncept uporabe Slovenske 
vojske v okviru posameznih ciljev. Opredeljuje, kaj bo na področju obrambe 
naredila Slovenija, katere cilje bo dosegala in kako. Iz vsebine moramo (delno) sami 
ugotoviti, katere strateške obrambne interese podpira Slovenska vojska in kateri bi 
bili z njimi povezani strateški vojaški cilji. 
Vsi cilji Predloga vojaške strategije so povezani z vsaj enim ciljem Obrambne 
strategije. Cilj št. 2 Obrambne strategije se povezuje z dvema ciljema Predloga 
vojaške strategije (1. in 2.). Cilj Predloga vojaške strategije št. 3 (prispevanje in 
sodelovanje v kolektivni in skupni obrambi) ni jasno izražen v ciljih Obrambne 
strategije, vendar je naveden v podrobnem opisu cilja št. 4 Obrambne strategije1.
1 Verodostojnost RS pri zagotavljanju kolektivne obrambe in varnosti se bo izražala v njenem prevzemanju 
sorazmernega deleža bremen in tveganj. Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri oblikovanju in 
delovanju odzivnih sil Nata in bojnih skupin Evropske unije.
Tabela 1: 
Povezava ciljev 
obrambne 
in vojaške 
strategije
(Vir: avtor)
ODNOS MED CILJI, NAČINI IN SREDSTVI – ŠTUDIJ PRIMERA VOJAŠKE STRATEGIJE RS
 74 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges
 2.2 Povezanost ciljev ReSNV in Predloga vojaške strategije
Povezanost med cilji ReSNV-2 in cilji Predloga vojaške strategije sta predstavljena 
v tabeli 2.
Cilji (ReSNV-2) Povezava Cilji (Predlog vojaške strategije)
1. Zagotovitev visoke stopnje varnosti in blaginje RS 
ter njenih državljank in državljanov.
2. Zaščita in krepitev ustavnih načel, nacionalne 
identitete, kulture in samobitnosti slovenskega 
naroda.
3. Učinkovito delovanje pravne in socialne države.
4. Varovanje okolja in trajnostni razvoj gospodarstva 
ter povezanost med gospodarskimi cilji države in 
nacionalnovarnostnim sistemom.
5. Krepitev mednarodnega ugleda, politično-
varnostnega položaja in prepoznavnosti RS.
6. Zavedanje prepletenosti nacionalnovarnostnih 
ciljev s cilji in z interesi zaveznikov in partnerjev.
7. Zagotavljanje strateških virov za krepitev vseh 
struktur nacionalnovarnostnega sistema.
8. Krepitev dobrih odnosov s sosednjimi in drugimi 
državami.
9. Obramba RS. 
10. Sodelovanje pri odvračanju pred grožnjami. 
11. Zagotavljanje miru v svetu.
1 – 5
2 – 5
5 – 4
6 – 3
9 – 2
10 – 1
11 – 4 
1. Zagotovljeno kredibilno in 
uspešno odvračanje.
2. Zaščiteni, zavarovani in 
obranjeni suverenost, 
prostorska celovitost in drugi 
vitalni interesi RS.
3. Kredibilno prispevanje in 
sodelovanje v kolektivni in 
skupni obrambi.
4. Prepoznavno prispevanje k 
mednarodnemu miru, varnosti 
in stabilnosti.
5. Prispevanje k okrepljeni 
odpornosti države in družbe.
Podobno kot pri Obrambni strategiji tudi pri primerjavi ciljev Predloga vojaške 
strategije s cilji ReSNV v njih ne moremo neposredno najti cilja Predloga vojaške 
strategije št. 3 (prispevanje in sodelovanje v kolektivni in skupni obrambi), vendar 
vsaj posredno ta cilj lahko povežemo s ciljem št. 6 ReSNV (zavedanje prepletenosti 
nacionalnovarnostnih ciljev s cilji in interesi zaveznikov in partnerjev) 2.
 3 ODNOS MED CILJI, NAČINI IN SREDSTVI 
Pri strategiji določamo medsebojno povezavo med cilji, načini in sredstvi. V procesu 
oblikovanja strategije moramo zato odgovoriti na vprašanje, s katerimi sredstvi bo 
neki način oziroma v širšem pomenu koncept, omogočil doseganje ciljev. 
2 V poglavju 5 (Odzivanje Republike Slovenije na grožnje in tveganja nacionalne varnosti) je zapisano: »Za 
Republiko Slovenijo delovanje v kolektivni obrambi v okviru Nata, poglobljeno sodelovanje in integracija 
Evropske unije predstavljajo ključne in temeljne komplementarne dejavnike zagotavljanja nacionalne varnosti 
in obrambe.«
Tabela 2: 
Povezava ciljev 
ReSNV-2 in 
Predloga vojaške 
strategije
(Vir: avtor)
Stanislav Šantelj
 75 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges
 2.2 Povezanost ciljev ReSNV in Predloga vojaške strategije
Povezanost med cilji ReSNV-2 in cilji Predloga vojaške strategije sta predstavljena 
v tabeli 2.
Cilji (ReSNV-2) Povezava Cilji (Predlog vojaške strategije)
1. Zagotovitev visoke stopnje varnosti in blaginje RS 
ter njenih državljank in državljanov.
2. Zaščita in krepitev ustavnih načel, nacionalne 
identitete, kulture in samobitnosti slovenskega 
naroda.
3. Učinkovito delovanje pravne in socialne države.
4. Varovanje okolja in trajnostni razvoj gospodarstva 
ter povezanost med gospodarskimi cilji države in 
nacionalnovarnostnim sistemom.
5. Krepitev mednarodnega ugleda, politično-
varnostnega položaja in prepoznavnosti RS.
6. Zavedanje prepletenosti nacionalnovarnostnih 
ciljev s cilji in z interesi zaveznikov in partnerjev.
7. Zagotavljanje strateških virov za krepitev vseh 
struktur nacionalnovarnostnega sistema.
8. Krepitev dobrih odnosov s sosednjimi in drugimi 
državami.
9. Obramba RS. 
10. Sodelovanje pri odvračanju pred grožnjami. 
11. Zagotavljanje miru v svetu.
1 – 5
2 – 5
5 – 4
6 – 3
9 – 2
10 – 1
11 – 4 
1. Zagotovljeno kredibilno in 
uspešno odvračanje.
2. Zaščiteni, zavarovani in 
obranjeni suverenost, 
prostorska celovitost in drugi 
vitalni interesi RS.
3. Kredibilno prispevanje in 
sodelovanje v kolektivni in 
skupni obrambi.
4. Prepoznavno prispevanje k 
mednarodnemu miru, varnosti 
in stabilnosti.
5. Prispevanje k okrepljeni 
odpornosti države in družbe.
Podobno kot pri Obrambni strategiji tudi pri primerjavi ciljev Predloga vojaške 
strategije s cilji ReSNV v njih ne moremo neposredno najti cilja Predloga vojaške 
strategije št. 3 (prispevanje in sodelovanje v kolektivni in skupni obrambi), vendar 
vsaj posredno ta cilj lahko povežemo s ciljem št. 6 ReSNV (zavedanje prepletenosti 
nacionalnovarnostnih ciljev s cilji in interesi zaveznikov in partnerjev) 2.
 3 ODNOS MED CILJI, NAČINI IN SREDSTVI 
Pri strategiji določamo medsebojno povezavo med cilji, načini in sredstvi. V procesu 
oblikovanja strategije moramo zato odgovoriti na vprašanje, s katerimi sredstvi bo 
neki način oziroma v širšem pomenu koncept, omogočil doseganje ciljev. 
2 V poglavju 5 (Odzivanje Republike Slovenije na grožnje in tveganja nacionalne varnosti) je zapisano: »Za 
Republiko Slovenijo delovanje v kolektivni obrambi v okviru Nata, poglobljeno sodelovanje in integracija 
Evropske unije predstavljajo ključne in temeljne komplementarne dejavnike zagotavljanja nacionalne varnosti 
in obrambe.«
Pri modelu cilji-načini-sredstva gre za splošno definicijo, ki govori o sestavinah 
koncepta, ki vodi do nekega cilja (konceptualna zasnova) in v katerem manjka 
drugi del, ki se nanaša na namen oziroma za katero vrsto uporabe strategije gre. 
Če splošnemu delu definicije dodamo konkreten namen strategije, se približamo 
definiciji, ki bi lahko opisala strategijo nacionalne varnosti. Zato na vprašanje, katera 
je »prava« definicija, ni mogoče odgovoriti brez dodatnega vprašanja, na katero 
področje in na katero raven uporabe se nanaša (Furlan, 2020, str. 32–33).
Furlan pravi, da: »skladno s splošno teorijo vojaške strategije, ki temelji na modelu 
cilji-načini-sredstva, pomenijo cilji tisto, kar je treba doseči, da se ustvarijo okoliščine 
za doseganje politično opredeljenega želenega (končnega) stanja, strateški koncept 
pa je način, kako bomo to dosegli, in je jedro strategije. Strateški koncept govori 
o metodah oziroma o strateškem pristopu, ki ga bomo uporabili, da bomo dosegli 
vojaške cilje v podporo nacionalnih interesov, ob uporabi v ta namen razpoložljivih 
vojaških zmogljivosti. Pomeni jedro vojaške strategije« (2021, str. 238). 
Yarger navaja širšo obrazložitev pomembnih pojmov, ki opredeljujejo navedeno 
Lykkejevo razlago: 
 – Cilji so tisto, kar je treba doseči. Doseganje ciljev ustvarja ali prispeva k doseganju 
končnega želenega stanja. Opredeljujemo jih z glagoli (npr. odvrniti vojno, 
vzpostaviti stabilnost ipd).
 – Načini opisujejo, kako se z uporabo virov dosežejo cilji. Koncept mora biti toliko 
konkreten, da zagotavlja nujne usmeritve za načrtovanje tistim, ki ga morajo 
uresničiti ali zagotoviti nujne vire. Nanaša se na dejavnost, vendar ne govori o 
tem, kaj je treba narediti, temveč kako bo treba narediti glede na cilj.
 – Sredstva (viri) opredeljujejo, katere vire je treba uporabiti pri uresničevanju 
koncepta za dosego ciljev. Lahko so različni, materialni ali nematerialni (morala, 
znanje, pogum) (2012, str. 49).
Opredelitev nujnih vojaških zmogljivosti v okviru oblikovanja razvojne vojaške 
strategije je del vojaške strateške veščine, ki uravnava razmerja med cilji, načini 
in sredstvi. Pomeni veščino prepoznavanja, da se na predviden način dosežejo 
načrtovani cilji ali drugače zapisana veščina prepoznavanja in sprejemanja tveganja, 
ki je posledica omejenih virov in nezmožnosti, da bi zagotovili zmogljivosti, ki 
lahko uspešno odgovorijo na vse tisto, kar nam lahko prinese negotova prihodnost. 
Pri tem je najtežje oceniti tveganje dogodkov z majhno verjetnostjo, ki imajo zelo 
velike posledice (Furlan, 2021, str. 240). 
Holcomb pravi, da oblikovanje politike in strategije zahteva večkratno ponovitev 
presoje tveganja. Poudarja problematiko nejasnih ali manj konkretnih (političnih) 
ciljev, ki dodatno otežujejo iskanje pravega sorazmerja med cilji, načini in sredstvi. 
Če je za vojno precej jasno, kakšna sta politični cilj in namen uporabe vojske, je 
bistveno manj jasno v različnih krizah, kadar ne gre za pomembne nacionalne 
interese. Pri nejasnih političnih ciljih se lahko zgodi, da vojaška sredstva »prevzamejo 
ODNOS MED CILJI, NAČINI IN SREDSTVI – ŠTUDIJ PRIMERA VOJAŠKE STRATEGIJE RS
 76 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges
pobudo« in se strategija uresničuje po načelu »dosegli bomo, kar bo mogoče (s temi 
sredstvi)« oziroma vojaške zmogljivosti določajo pot, po kateri gremo do cilja. Pri 
tem je velika verjetnost, da cilj ni tisto, kar so imeli politiki v mislih na začetku ob 
odločanju o uporabi vojske (str. 187–190).
Furlan vojaška sredstva definira kot »vojaške sile s svojimi zmogljivostmi in načinom 
delovanja kot eden izmed instrumentov moči države. S stališča razvojne vojaške 
strategije govorimo pretežno o zmogljivostih, ki bodo potrebne v prihodnosti (danes 
niso na voljo) glede na ocenjeno operativno okolje v povezavi z vojno in vojskovanjem 
prihodnosti ter glede na takratnega tekmeca ali nasprotnika. Pri operativni vojaški 
strategiji pa govorimo o obsegu sil, ki so na voljo danes, za uresničitev strategije 
vojskovališča ali vojne, v sorazmerno predvidljivem in znanem operativnem okolju 
in proti znanemu nasprotniku« (2021, str. 238). 
Furlan pravi, da »uspešna vojaška strategija temelji na uravnoteženosti ciljev, 
načinov in sredstev (virov). Cilji so okoliščine, ki jih je treba vzpostaviti, da bi se 
sprejemljivo razrešila kriza ali konflikt, načini pa opredeljujejo uporabo vojaških 
sil za doseganje ciljev v sodelovanju z drugimi instrumenti. Upoštevati je treba 
verjetnost sprememb ciljev ali virov in omejitve, ki bodo najverjetneje prisotne ob 
uporabi sile« (2021, str. 234).
 3.1 Povezanost ciljev in načinov v Predlogu vojaške strategije
Predlog vojaške strategije v 5. poglavju (Načini odvračanja in vojaške obrambe 
Republike Slovenije ter uporaba Slovenske vojske) predstavlja šest načinov 
odvračanja, vojaške obrambe in uporabe SV, in sicer: 
 – umeščanje človeka v središče vojaškega instrumenta moči,
 – vzpostavitev vojaških zmogljivosti za prihodnost,
 – zagotavljanje sposobnosti naraščanja sil,
 – vojaška obramba Republike Slovenije z naslonitvijo na kolektivno obrambo Nata 
in SVOP EU,
 – upravljanje vojaške drže samostojno, z zavezniki in partnerji ter odvračanje,
 – sodelovanje SV z drugimi deležniki nacionalnovarnostnega sistema in civilno 
družbo.
V tabeli 3 so načini3, ne le šest zgoraj zapisanih, povezani s cilji. Zapisani so tudi 
tisti, ki jih ne najdemo v 5. poglavju. 
3 Načini so zaradi preglednosti zapisani v skrajšani obliki.
Način za doseganje cilja Cilj
 – Vzpostavitev vojaških zmogljivosti, 
 – članstvo v Natu in EU,
 – upravljanje vojaške drže (doseganje in vzdrževanje pripravljenosti in 
odzivnosti sil SV, strateške komunikacije),
 – zagotavljanje naraščanja sil,
 – uvajanje novih tehnologij,
 – izvajanje kolektivnih urjenj in vaj na nacionalni ter mednarodni ravni.
Zagotovljeno kredibilno in 
uspešno odvračanje.
 – Izvajanje vojaške obrambe (s podporo vseh preostalih deležnikov 
obrambe in nacionalne varnosti),
 – izvajanje kolektivne obrambe,
 – zagotavljanje naraščanja sil,
 – uporaba vojaških zmogljivosti,
 – situacijsko zavedanje (odzivnost),
 – uporaba tehnologij, ki bodo multiplicirale učinkovitost, 
 – vzpostavljen sistem podpore države gostiteljice, 
 – odzivnost, okretnost in hitra prilagodljivost v delovanju.
Zaščiteni, zavarovani in 
obranjeni suverenost, 
prostorska celovitost in drugi 
vitalni interesi RS.
 – Prispevek sorazmernega deleža vojaških sil in zmogljivosti ter prispevka 
za delovanje,
 – doseganje interoperabilnosti in integriranosti.
Kredibilno prispevanje in 
sodelovanje v kolektivni in 
skupni obrambi.
 – Zagotavljanje ustreznih prispevkov k operacijam, misijam, aktivnostim, 
odzivnim silam in drugim zavezam. 
Prepoznavno prispevanje 
k mednarodnemu miru, 
varnosti in stabilnosti.
 – Podpora drugim deležnikom nacionalnovarnostnega sistema,
 – izobraževanje in usposabljanje državljanov za vojaško obrambo ter 
prostovoljno služenje,
 – sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči, 
 – zaščita kritične infrastrukture,
 – usklajeno delovanje z notranjo varnostjo in varovanje državne meje, 
 – sodelovanje pri kibernetski obrambi,
 – vpetost SV v družbo na vseh ravneh,
 – podpora organizacijam, zavodom in društvom,
 – vlaganje v inovacije in razvoj ter sodelovanje z znanstvenoraziskovalnimi 
ustanovami in gospodarskimi družbami,
 – sodelovanje pri graditvi slovenske obrambne industrije in sodelovanje v 
skupnih večnacionalnih projektih,
 – razvijanje integriranega vojaškega obveščevalno-izvidniškega sistema in 
dejavnosti,
 – priprava ocene ogroženosti, obrambnih analiz, konceptov, načrtov, 
programov,
 – razvijanje SV kot sodobne organizacije, ki se prilagaja novim razmeram, 
 – krepitev človeškega dejavnika s fizičnega in kognitivnega vidika,
 – mednarodno delovanje pripadnikov SV,
 – izvajanje vojaške diplomacije,
 – vključevanje strateških partnerjev, 
 – okrepljeno delovanje SV v družbi za celosten in integriran pristop k 
nacionalni varnosti in obrambi.
Prispevanje k okrepljeni 
odpornosti države in družbe.
Koncept vojaške strategije ni strukturiran po ciljih, zato ni mogoča preprosta 
povezava med načini in cilji. Posledično cilja zaradi prepoznavnega prispevanja 
k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti ter kredibilnega prispevanja in 
Stanislav Šantelj
 77 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges
Način za doseganje cilja Cilj
 – Vzpostavitev vojaških zmogljivosti, 
 – članstvo v Natu in EU,
 – upravljanje vojaške drže (doseganje in vzdrževanje pripravljenosti in 
odzivnosti sil SV, strateške komunikacije),
 – zagotavljanje naraščanja sil,
 – uvajanje novih tehnologij,
 – izvajanje kolektivnih urjenj in vaj na nacionalni ter mednarodni ravni.
Zagotovljeno kredibilno in 
uspešno odvračanje.
 – Izvajanje vojaške obrambe (s podporo vseh preostalih deležnikov 
obrambe in nacionalne varnosti),
 – izvajanje kolektivne obrambe,
 – zagotavljanje naraščanja sil,
 – uporaba vojaških zmogljivosti,
 – situacijsko zavedanje (odzivnost),
 – uporaba tehnologij, ki bodo multiplicirale učinkovitost, 
 – vzpostavljen sistem podpore države gostiteljice, 
 – odzivnost, okretnost in hitra prilagodljivost v delovanju.
Zaščiteni, zavarovani in 
obranjeni suverenost, 
prostorska celovitost in drugi 
vitalni interesi RS.
 – Prispevek sorazmernega deleža vojaških sil in zmogljivosti ter prispevka 
za delovanje,
 – doseganje interoperabilnosti in integriranosti.
Kredibilno prispevanje in 
sodelovanje v kolektivni in 
skupni obrambi.
 – Zagotavljanje ustreznih prispevkov k operacijam, misijam, aktivnostim, 
odzivnim silam in drugim zavezam. 
Prepoznavno prispevanje 
k mednarodnemu miru, 
varnosti in stabilnosti.
 – Podpora drugim deležnikom nacionalnovarnostnega sistema,
 – izobraževanje in usposabljanje državljanov za vojaško obrambo ter 
prostovoljno služenje,
 – sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči, 
 – zaščita kritične infrastrukture,
 – usklajeno delovanje z notranjo varnostjo in varovanje državne meje, 
 – sodelovanje pri kibernetski obrambi,
 – vpetost SV v družbo na vseh ravneh,
 – podpora organizacijam, zavodom in društvom,
 – vlaganje v inovacije in razvoj ter sodelovanje z znanstvenoraziskovalnimi 
ustanovami in gospodarskimi družbami,
 – sodelovanje pri graditvi slovenske obrambne industrije in sodelovanje v 
skupnih večnacionalnih projektih,
 – razvijanje integriranega vojaškega obveščevalno-izvidniškega sistema in 
dejavnosti,
 – priprava ocene ogroženosti, obrambnih analiz, konceptov, načrtov, 
programov,
 – razvijanje SV kot sodobne organizacije, ki se prilagaja novim razmeram, 
 – krepitev človeškega dejavnika s fizičnega in kognitivnega vidika,
 – mednarodno delovanje pripadnikov SV,
 – izvajanje vojaške diplomacije,
 – vključevanje strateških partnerjev, 
 – okrepljeno delovanje SV v družbi za celosten in integriran pristop k 
nacionalni varnosti in obrambi.
Prispevanje k okrepljeni 
odpornosti države in družbe.
Koncept vojaške strategije ni strukturiran po ciljih, zato ni mogoča preprosta 
povezava med načini in cilji. Posledično cilja zaradi prepoznavnega prispevanja 
k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti ter kredibilnega prispevanja in 
Tabela 3: 
Povezava ciljev 
in načinov
(Vir: avtor)
ODNOS MED CILJI, NAČINI IN SREDSTVI – ŠTUDIJ PRIMERA VOJAŠKE STRATEGIJE RS
 78 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges
sodelovanja v kolektivni in skupni obrambi nista enakovredno obravnavana. 
Vojaška strategija bi bila bolj pregledna in cilji bi bili bolj enakovredno obravnavani, 
če bi bila strategija strukturirana po ciljih. Načini so v nekaterih primerih zapisani 
večkrat in zelo podobno. 
 3.2 Sredstva v Predlogu vojaške strategije
Lykee pravi, da če vojaških virov ne bomo obravnavali kot elementov vojaške 
strategije, se lahko spoprijemamo z neustreznimi vojaškimi zmogljivostmi za 
izvajanje strateških konceptov in doseganje ciljev vojaške strategije. To velja tudi 
za primer, ko razvijamo dolgoročno strategijo, ki zahteva izboljšane zmogljivosti 
strukture vojaških sil (1989, str. 4).
V Predlogu vojaške strategije lahko najdemo naslednja sredstva (vire):
 – mirnodobna sestava SV, popolnjena z najmanj 10.000 pripadniki SV (stalna 
sestava, rezervna sestava in vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka 
ter, ob ponovni uvedbi vseh sestavin vojaške dolžnosti, tudi vojaki na obveznem 
služenju vojaškega roka),
 – vojna sestava SV (ob stopnjevanju ogroženosti in prehodu iz miru v izredno stanje 
in vojno),
 – zavezništvo – članstvo v Natu in EU,
 – finančni viri v višini najmanj dveh odstotkov bruto družbenega proizvoda za 
obrambno področje,
 – visoko tehnološko zasnovani oborožitveni sistemi in oprema (robotski in 
avtonomni sistemi, daljinsko vodeni sistemi, umetna inteligenca, kibernetika, 
vesoljski sistemi, obveščevalno-izvidniški sistem, hipersonična orožja, 
večnamenski sistemi),
 – visoka pripravljenost (kadrovska in materialna popolnitev, vojaška infrastruktura, 
doseženi standardi, ustrezna usposobljenost, vzpostavljene zmogljivosti) in 
odzivnost,
 – podpora civilne obrambe (gospodarska obramba, psihološka obramba, nenasilna 
obramba ter oskrba z energenti, vodo in hrano ter podpora na področju zdravstva 
in transporta),
 – podpora namenskih policijskih sil, vladnih resorjev, organov države, lokalnih 
skupnosti, nevladnih organizacij, delujočih na obrambnem področju, in organizacij 
civilne družbe,
 – podpora namenske obrambne industrije, gospodarskih družb, izobraževalnih 
ustanov, znanstvenoraziskovalnih središč in nevladnih organizacij ter društev, ki 
opravljajo dejavnosti, povezane z obrambo,
 – različne podporne zmogljivosti (strateška obveščevalna zagotovitev, vojaška 
diplomacija, strateške komunikacije, kibernetska obramba, strateška logistika, 
informacijsko-komunikacijske zmogljivosti), 
 – pripravljenost državljanov za zaščito vrednot, slovenske državnosti, nacionalne 
identitete, kulture in samobitnosti,
 – informacije (hitro pridobivanje, izmenjava, analiziranje in uporaba),
Stanislav Šantelj
 79 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges
 – vpetost SV v družbo na vseh ravneh,
 – strateški partnerji (pri nakupu oborožitve in opreme).
Skladno z uvodom v Predlog vojaške strategije so viri navedeni v 4. poglavju 
(Slovenska vojska kot vojaški instrument moči Republike Slovenije) in v 6. poglavju 
(Imperativi razvoja in delovanja SV), vendar jih lahko najdemo tudi v drugih 
poglavjih. Iz strategije ne moremo razbrati, kateri viri so že na voljo in kateri so 
načrtovani. Večina načrtovanih oborožitvenih sistemov in opreme je zapisanih v 
obliki izziva ali razlage, od česa bo odvisna na primer bojevalna moč. Finančni vir je 
zapisan kot »RS bi morala zagotoviti 2 %«, kadrovski pa kot »mirnodobna sestava bi 
morala biti popolnjena z najmanj 10.000 pripadniki«. Zelo ambiciozno so zastavljeni 
tudi drugi viri, povezani s podporo in sodelovanjem s preostalimi deležniki.
Na podlagi analize lahko ugotovimo, da je precejšnja usklajenost med temeljnimi 
strateškimi dokumenti na področju obrambe v RS s stališča odnosa med cilji-
načini-sredstvi, ki predstavlja enega izmed najbolj razširjenih razlag strategije. 
Ugotavljamo dobro povezanost ciljev in načinov, viri pa lahko predstavljajo tveganje 
za neravnovesje, kot ga določa Lykkejev model, in s tem posledično nezmožnost 
udejanjanja vojaške strategije. 
Vsi cilji Predloga vojaške strategije so povezani z vsaj enim ciljem Obrambne 
strategije. Cilja »Prispevanje in sodelovanje v kolektivni in skupni obrambi« 
vojaške strategije ni mogoče jasno razbrati v ciljih obrambne strategije, vendar pa 
je naveden v podrobnem opisu cilja »Krepitev dvo- in večstranskega sodelovanja 
RS na obrambno-vojaškem področju z zavezniškimi, partnerskimi in prijateljskimi 
državami ter v okviru OZN, Nata, EU in OVSE«. Sklenemo lahko, da Predlog 
vojaške strategije ne presega okvirjev obrambne strategije in jo v celoti uresničuje.
Podobno kot pri Obrambni strategiji tudi pri primerjavi ciljev ReSNV s cilji 
Predloga vojaške strategije v njej ni mogoče neposredno najti cilja »Prispevanje in 
sodelovanje v kolektivni in skupni obrambi«, vendar lahko, vsaj posredno, ta cilj 
povežemo s ciljem ReSNV »Zavedanje prepletenosti nacionalnovarnostnih ciljev 
s cilji in z interesi zaveznikov in partnerjev«. Preostali cilji so jasno in pregledno 
povezljivi. Vojaška strategija ne presega okvirjev, ki jih predstavlja Resolucija o 
strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Ko govorimo o strateških ciljih, so vse tri strategije med seboj povezane. Hierarhija 
strategij sledi organiziranosti slovenskega sistema nacionalne varnosti.
Koncept Predloga vojaške strategije ni strukturiran po ciljih, zato ni mogoča preprosta 
in pregledna povezava med načini in cilji. Načine najdemo v več poglavjih in ne le 
v 5. poglavju, ki je temu namenjeno. Načini so v nekaterih primerih zapisani večkrat 
in zelo podobno. Predlog vojaške strategije bi bil bolj pregleden in cilji bi bili bolj 
enakovredno obravnavani, če bi bil predlog strukturiran po ciljih. 
Sklep
ODNOS MED CILJI, NAČINI IN SREDSTVI – ŠTUDIJ PRIMERA VOJAŠKE STRATEGIJE RS
 80 Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges
Vire najdemo pretežno v 4. in 6. poglavju. Večkrat se ponavljajo. Iz dokumenta ni 
mogoče razbrati, kateri viri so že na voljo in kateri so načrtovani ter kdaj bodo na 
voljo. Vsi viri so zastavljeni zelo ambiciozno. Ali imajo realno podlago oziroma 
so povezani z nadrejenimi dokumenti, bi lahko ugotovili v Resoluciji o splošnem 
dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 
(ReDPROSV35), ki pa v času pisanja tega članka še ni bila dokončana. 
Za konec lahko ugotovimo, da se je Lykkejev model cilji-načini-sredstva izkazal kot 
dobro orodje za preverjanje vsebinske usklajenosti strategij, ki so v hierarhičnem 
odnosu.
1. Bartholomees, J. B., 2012. A Survey of the Theory of Strategy. V Bartholomees, J. B., 
ur., U. S. Army War College Guide to National Security Issues vol. I.: Theory of War and 
Strategy. Carlisle PA: U. S. Army War College, str. 15. 
2. Furlan, B., 2020. Nacionalna (varnostna) strategija. Ljubljana: Center vojaških šol.
3. Furlan, B., 2021. Vojaška strategija. Ljubljana: Center vojaških šol.
4. Holcomb, J., 2001. Strategic Risk. V Cerami, J., in Holcomb, J. ur., U. S. Army War 
College Guide to Strategy. Carlisle PA: Strategic Studies Institute, str. 187–190.
5. Lykke, F. Arthur, 1989. Defining military strategy. Military Review, Volume LXIX - May 
1989 – No. 5. Fort Leavenworth, KS: Combined Arms Center.
6. Obrambna strategija Republike Slovenije, 2012. MORS, št. 80000-1/2012/4, 7. 12. 2012.
7. Predlog Vojaške strategije Republike Slovenije, 2021. GŠSV, št. 007-203/2020-96, 21. 10. 
2021.
8. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-2), 2020. 
Ministrstvo za obrambo.
9. Vuk, P., Nacevski, S., Vertovšek, R., 2012. Obrambna strategija v hierarhiji strateških 
dokumentov s področja nacionalne varnosti Republike Slovenije. Sodobni vojaški izzivi. 
14/2.
10. Yarger, H. Richard, 2012. The Strategic Appraisal: the Key to Effective Strategy. V 
Bartholomees, J. B., ur. U. S. Army War College Guide to National Security Issues. 
Carlisle PA: U. S. Army War College.
email: stanislav.santelj@mors.si
Literatura
Stanislav Šantelj
e-mail: stanislav.santelj@mors.si
Podpolkovnik Stanislav Šantelj je leta 1992 diplomiral iz elektrotehnike na Fakulteti 
za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Istega leta se je zaposlil na Ministrstvu za 
obrambo Republike Slovenije. Je veteran vojne za Slovenijo. V času svoje vojaške 
kariere je poveljeval 11. bataljonu za zveze, vodil različne projektne skupine, 
vodil integracijo SV v Nato na področju komunikacijsko-informacijskih sistemov, 
sodeloval v Natovih in EU-delovnih skupinah  ter opravljal različne štabne dolžnosti 
na področju komunikacijsko-informacijskih sistemov. Do odhoda na generalštabno 
šolanje je vodil oddelek za upravljanje KIS v J-6/GŠ. 
Lieutenant Colonel Stanislav Šantelj graduated in electrical engineering from the 
Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana in 1992. He joined the 
Ministry of Defence the same year. He is a veteran of the War for Slovenia. During 
his military career, he was Commander of the 11th Signals Battalion, led various task 
forces, led the CIS integration of the SAF into NATO, participated in NATO and EU 
working groups, and performed various staff duties in the field of communication 
and information systems. Before attending the General Staff Course, he was Head of 
the the CIS Management Section in J-6, General Staff.
*Prispevki, objavljeni v Sodobnih vojaških izzivih, niso uradno stališče Slovenske 
vojske niti organov, iz katerih so avtorji prispevkov.
*Articles, published in the Contemporary Military Challenges do not reflect the 
official viewpoint of the Slovenian Armed Forces nor the bodies in which the authors 
of articles are employed.
e-mail: Bernard.Polanec@mors.si
Major Bernard Polanec je zaposlen v Slovenski vojski od leta 1997. Magistriral 
je na Fakulteti za državne in evropske študije. Kariero je začel kot podčastnik v 
gorskem bataljonu in Gorski šoli SV. Od leta 2005 je častnik, ki je opravljal različne 
dolžnosti v 10. PEHP, 132. gorskem polku in 1. brigadi. Udeležil se je štirih 
mednarodnih vojaških misij, in sicer Kforja na Kosovu in EUTM v Maliju. Trenutno 
je višji častnik pomočnik za protokol v kabinetu GŠSV.
Major Bernard Polanec joined the Slovenian Armed Forces in 1997. He holds a 
master’s degree from the Faculty of Government and European Studies. He started 
his career as a non-commissioned officer in the Mountain Battalion and the SAF 
Mountain School. He was commissioned in 2005 and has since been performing 
various duties in the 10th Infantry Battalion, 132nd Mountain Regiment and 1st 
Brigade. He has been deployed four times, namely to KFOR Kosovo and EUTM 
Mali. Currently, he works as Protocol Assistant Officer at SAF CHOD’s Office.
*Prispevki, objavljeni v Sodobnih vojaških izzivih, niso uradno stališče Slovenske 
vojske niti organov, iz katerih so avtorji prispevkov.
*Articles, published in the Contemporary Military Challenges do not reflect the 
official viewpoint of the Slovenian Armed Forces nor the bodies in which the authors 
of articles are employed.