Izhaja
vsak torek in petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo nredništvu ,,Mirau v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo
v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in s e ra te se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVIII.	V Celovcu, 20, sušca 1909.
Štev. 13.

Ifolilci!
V sredo, dne 24. marca za kandidata
o splošni skupini:
Celovec, Celovška okolica, Velikovec, Dobrlavas, Pliberk, Železna Kapla
oddajte glasovnice za našega dičnega kandidata
Franc Grafenauer, dM poslanec na srdu
in volilci volilnega okraja Beljak, Paternion, Trbiž, Podklošter, Rožek in Borovlje za slovenskega kandidata delavca
Mihael Turk, pnšliar v Resnici.
I1a| pomaga, bar more.
Moč naših političnih nasprotnikov pada od dne do dne, zato pa raste njihova predrznost in falotstvo. Z lažjo, z neverjetnimi bajkami hočejo izpodmakniti tla naši pošteni politiki in vsaj še enkrat zajahati svojega nemškutarskega konjička, dokler pe pogine in ga spravimo s tega sveta za vekomaj. Ker po pošteni poti v volilnem okraju Pliberk-Železna Kapla ne bodo nikdar več zasedli konjička, zato poskušajo z lažmi, ki bi utegnile največ izdati, z lažmi zoper neomade-ževano osebo dičnega našega poslanca in neustrašenega junaka g. Grafenauerja, ki je strah nasprotnikov. Skrit lažnivec, ki spušča strele izza plota, ne očitno, zoper Grafenauerja, tiči nekje v Prevaljah. Že prej je nekdo trosil doli laži, da je Grafenauer kriv, da se Meža tako dolgo ne uravna. Grafenauer pa je očito povedal na javnem shodu v Prevaljah, da je kriv prevaljski župan, da se ta zadeva tako dolgo zavlačuje. To je povedal našemu poslancu sam deželni odbor, katerega je naš poslanec podregal zaradi počasnosti. Kdo je raztrosil potem po Prevalj ah laži?
Zdaj širijo zopet doli nasprotniki vest, da je naložil Grafenauer davek na vino in mošt. Davka vendar ne more naložiti en sam poslanec, ampak skleniti mora postavo za vpeljavo davka deželni zbor. Znano je vendar, da so se v deželnem zboru potegovali za davek na vino in mošt le nemškonacionalni voditelji, da hi rešili polomane deželne finance, ker so slabo gospodarili. Posebne zasluge ima v tem oziru vitez Metni c. Grafenauer in njegovi somišljeniki so se branili proti temu davku z vsemi štirimi, pa jih je nemškonacionalna večina preglasovala.
Lažejo tudi, da je vtaknil Grafenauer v svoj žep tistih 50.000 K vladne podpore, ki jo je izposloval za nakup sena. Znano je vendar, da denarja za take podpore ne dobi na roke noben poslanec, ampak nakaže finančno ministrstvo denar deželni vladi, ki odredi nadaljnje korake, da se denar porabi. Pri nas na Koroškem je dobil to svoto ponesreči ravno „Futternotstan(ls-komite". Ko bi bil dobil denar na roke gosp. Grafenauer ali pa naše politično društvo ali kar bi se pravzaprav bilo moralo zgoditi, občine, bi naši ljudje ne obupavali, ker bi se bilo lahko vsem odpomoglo.
Širijo tudi vest, da je g. Grafenauer odpadel od svete vere, da pa je dobil za te hudobije zasluženo plačilo; da so ga nemškomisleči (mi pravimo nemčurji) in socialni demokratje zadnjič, ko je odhajal od zborovanja v Prevaljah na kolodvor, junaško napadli, ga po snegu neusmiljeno valjali in nazadnje, ko jim je ušel, ometavali s sneženimi bombami. Ta slednja laž je sicer tudi zelo nerodna. Če bi bili ti ljudje res napadli poslanca Grafenauerja, bi bilo to za nje gotovo le grdo. In da bi socialni demokratje tepli Grafenauerja zaradi svete vere! Kdo ježe na svetu kaj takega slišal? Dozdaj smo slišali in vemo, da so socialni demokratje zagrizeni sovražniki svete vere, ne pa, da bi se za njo potegovali. Voditelj socialnih demokratov, Bebel, na pr. je rekel, da sta si socialna demokracija in krščanstvo kakor ogenj, in voda. In res je to.
Zdaj pa vprašamo, kdo trosi take laži in'oslarije med ljudstvo? Zajčje junaštvo teh ljudi spoznamo iz tega, da mečejo na g. Grafenauerja madeže izza plota in se ne upajo na beli dan, ker se kot otroci teme bojijo luči. Politični sleparji, zakaj niste očitali teh reči g. poslancu na javnem zborovanju v Prevaljah, če je resnica? Ali se je treba resnice bati?
S takimi lažmi pač ne boste pomagali do mandata ne Lukasu in ne Metnicu. Lukas sploh v ožjo volitev ne more priti. Kapitalistu Metnicu pa pametni delavci nikdar ne morejo dati svojih glasov, čeravno so se zvezali nemški nacionalci s socialnimi demokrati, da bi premagali krščansko stranko. Nacionalci so prodali kmete socialnim demokratom, socialno demokratski voditelji pa delavce kapitalistu. Le pazite ! če pride do ožje volitve, bodo vsi socialdemokraški voditelji ukazali delavcem, da morajo voliti kapitalista Metnica proti Grafenauerju. Ne ubogajte jih, ki vas le izdajajo.
Volilci! S takimi sleparijami hočejo nasprotniki zmešati naše ljudi, da bi zmagal kapitalist Metnic. Ne dajte se preslepiti, ampak zaupajte na poštenost naše vselej poštene politične stranke. Sleparje, ki širijo lažnive vesti o Grafenauerju, razkrinkajte med pričami in jih nemudoma naznanite našemu političnemu društvu v Celovec, da jih zadene roka pravice!
Vsi naši volilci do zadnjega na volišče, da ne zmagata laž in nepoštenost, ampak zmaga naj naša poštena stranka!
Qolìlno gibanje.
Shranite legitimacije za ožje volitve! V slučaju ožjih volitev vsi naši volilci na volišče, in če bi bilo treba osemkrat voliti! Resna politična stranka ne sme omagati, če pri prvem naskoku ne prodre. Iti volit je za volilca sveta dolžnost!
Žihpolje. Pozdravili smo z veseljem tudi pri nas kandidaturo g. Franca Grafenauerja v splošnem volilnem razredu in pojdemo vsi dne 24. t. m. za našega vrlega kandidata g. Grafenauerja na volišče. Ogorčenje, da se je za ta volilni razred postavil od nemških naceljnov odvetnik Metnic za kandidata, je pri nas veliko, in noben dobro misleč kmet in delavec, ki svoj stan vsaj nekoliko spoštuje, ne pojde volit Metnica za deželnega poslanca, ker ta Metnic vidi nas kmete le tedaj rad, kadar prinese kateri k njemu v pisarno kaj denarja, ali pa pride k njemu po posojilo. Ali bi bili mi kmetje in delavci pametni, da bi šli volit bogatega Metnica, celovškega purgarja in odbornika celovškega mesta? Ta Metnic naj bi nas kmete in delavce zastopal v deželnem zboru? Celovški meščan:v zastopnik delavcev in kmetov in njih koristi! Še krave bi se nam smejale, če bi namesto našega vrlega Grafenauerja volili tistega Metnica, Reichsritterja, kapitalista in celovškega purgarja! Pa tudi dne 29. t. m. pojdemo vsi volit naše kandidate gg. Janeza Strukl in Antona Freithofnig. Saj tukaj najbolj poznamo našega Kiršnerja in tudi VVieser nam je predobro znan po svojih napadih na Slovence in slovensko duhovščino. Ja, res je to špekulacija na našo kmetsko neumnost, če se nam postavijo taki kandidati za dešelni zbor.	Naš kmet.
Št. Jakob y Rožu. (Sociji snubijo pri „nacelnih“.) Že 7. t. m. se je govorilo pri nas o volilnem shodu vsenemškega kandidata učitelja Brugger-ja iz Beljaka, katerega pa še do sedaj ni bilo. Pač pa so nas počastili preteklo nedeljo nek drug kandidat, in sicer slavnoznani, bogati Aich, vodja socialnodemokraške stranke v Beljaku. Naši sociji iz Podrožčice so zbobnali nekaj „na-celnov“ skupaj v Šusterjevo gostilno, kjer jim je — med pozno službo božjo (!) — omenjeni kandidat razlagal svoj evangelij. Naši „nacelni“ so navajeni „kimati“, in so seveda „kimali“ tudi
Aich-u, ki je skoraj vsak stavek začel z lepim komplimentom: „meine liaben Banern!“ Nekateri trdijo, da so se naši nemškutarji naučili kimati od svojih naprednih in vzornih poslancev à la Oraš, Fišer, Kiršner in drugih, kojih delovanje v deželnem zboru je obstojalo tudi v „kimanju“. (Bodo bržkone imeli prav !) Tokrat so kimali „na-celni“ socijem, drugikrat pa bodo zopet komu drugemu, posebno če bo prišlo zopet do kake „kasa-ferzomlinge“. S tem svojim zborovanjem, ki se je vršilo ravno med božjo službo, so sociji in načelni zopet lepo pokazali, da niso proti veri. „Gliha vkup štriha,“ zastopiš „Miha“?
Iz Yrbske okolice. (Volitve pred durmi! Ulbing se nas zopet spominja!) S posebno okrožnico vabi imenom „fortschritlarjev“ Ulbing, znani vrbski župan, ki seje ponujal tudi za kandidata v deželni zbor, naj dajo volilci svoje glasove v splošni volilni skupini 24. marca učitelju Peter Brugger-ju in v kmetski skupini 29. marca naprednima kandidatoma. „Fortšrit, fortšrit !“ kriči v svoji okrožnici župan Ulbing! Poglejmo vrbski „fortšrit“; vse toži črez visoke občinske doklade (nad 800/0) in da bi te znižali, beračijo sedaj pri Vilarjih, spadajočih v logaveško občino, kateri pa jim ne bodo šli tako zlepa na limanice. V delanju dolgov so pač nemškonacionalni „fort-šritlarji“ strokovnjaki! In kar delajo (dolgove) v malem, to hočejo izvrševati v večjem v deželnem zboru na stroške davkoplačevalcev. — Kdo pa je ta „Brugger“ dalje? Na zaupnem shodu v Beljaku seje javno pripoznal kot pristaša „vse-nemcev (alldeutsch), ki kričijo na vsa usta „Heil Alldeutschland! Heil Bismark der ZukunftF Torej proč od Avstrije! In takemu naj da volilec, ki ima le še nekoliko domoljubja do Avstrije v srcu, svoj glas? Nikdar ne! Dajmo v sredo 24.marca glasove za našega kandidata : g. Mihael Turk, puškar v Resnici. Kmetje in delavci začenjajo spoznavati, kam jih je pripeljal toliko hvalisani liberalni „fortšrit“, ne do blagostanja, kakor pravi Ulbing, ampak skoraj do popolnega gospodarskega propada. Kar trosi Ulbing o veri ter hvali nasprotna kandidata v kmečki skupini kot dobra katoličana, ju označi že hvala iz ust Ulbingovih, ki je velik oboževalec protestantovskih princev. Volilci, ne veijemite Ulbingu in njegovi stranki, ki pripravlja povsod pot socialnim demokratom, zakletim nasprotnikom kmeta in obrtnika; pridite posebno dne 29. marca vsi na volišče in zapišite na glasovnice imena: Janez Vospernik, p. d. Sapotnik, posestnik v Zgornjih Jezercih in Janez Hernler, župan v Št. Martinu.
Breza ob Vrbskem jezeru. Reči moramo, da je bila izbira kandidatov za splošni volilni razred prav srečna. Ker moža, ki pozna, kje kmeta in delavca čevelj žuli, kje in kako jima je pomagati, takega moža ne premore nemško-liberalna stranka v celi koroški deželi. On sam, kmet in delavec čuti na svojem lastnem telesu, kje je potreba nujne, izdatne pomoči, da se reši kmetski stan in malega obrtnika, ter izboljša stanje delavca. Dosedanji zastopniki našega okraja so se brigali za vse drugo, samo za potrebe našega kmeta in delavca so imeli gluha ušesa in zaprte oči, in nočejo videti našega brezupnega stanja. Ob času občinskih ali drugih volitev so nam pač obljubljali vse mogoče in nemogoče, da smo jih ubogali in šli nje volit; potem pa so takoj na vse pozabili, ker smo jim bili mi samo „Stimmvieh“, s katerim se mora lepo ravnati samo ob času volitev in kadar se nas potrebuje, drugače pa trpi in molči ti: „tumer bindišer!“ Tukaj pojdemo tudi vsi dne 24. t. m. volit našega Grafenauerja in tudi dne 29. marca gremo vsi za naše kandidate Janeza Strukl in Antona Freithofnig, katera dva tukaj osebno poznamo kot vestna in za kmeta in njegove koristi vneta posestnika, ki nas bodeta najbolje zastopala. Tisti vitez Metnic, celovški purgar bo nam pomagal? Čudimo se, da si upajo vsiliti nam takega poslanca! Kiršnerja in tistega olikanega Wieserja, ki zna samo čez „farje“ šim-fati, ta dva naj mi zopet volimo? Saj nismo na glavo padli, da bi šli take volit za poslance. Vaši kandidatje so samo za splošni volilni razred, ki voli dne 24. t. m. g. Franca Grafenauer, in za kmečke občine gg. Janez Strukl in Anton Freithofnig, katerima bomo tukaj vsi .oddali glasove.
Slovenski volilci!
Dholica. Do sto volilcev se je zbralo k volilnemu shodu, na katerem so govorili g. msgr. Podgorc, kandidat Janez Strukl, p. d. Vende in g. župnik Perč. Z velikim zanimanjem so poslušali volilci govornike in soglasno in z navdušenjem odobravali kandidaturo g. Strukla.
Malošče. Volilni shod v Maloščah in Ločah se je obnesel prav povoljno. V Ločah je bila udeležba vsled prepoznega razglasa bolj pičla. Na obeh shodih je bila Vospernikova kandidatura splošno odobravana in je izvrsten Vospernikov nastop, premišljen in gladek govor naredil na volilce najboljši vtis. Splošno je bilo prepričanje
navzočih kmetov in delavcev, da si boljšega kmečkega poslanca ne morejo želeti. Tudi govor g. dr. Brejca je napravil na volilce zelo globok vtis. Splošna ogorčenost je vladala zoper dosedanje gospodarstvo gosposke nemškonacionalne stranke.
Grabštanj. Volilni shod so naredili tukaj Wieser, Lučovnik in Metnic. Kiršner se ni upal priti. Posebnega ni bilo, tudi navdušenja nobenega. Wieser je seveda zopet reševal kmečko gospodarstvo s krepkim mazanjem po klerikalcih, po črnih in potem po „farjih.“ To je njegova večna in vedno enaka modrost. „Naš Gusti41, kakor imenujemo pri nas Metnica, se ni izkazal, in še o tem, kar je govoril, smo si mislili svoje misli, spomnivši se Metnicovih besed (v Pokrčah): „Jaz ne mislim tako, kakor govorim.44 Iz Grabštanj a je bilo malo ljudi. Pripeljal je s seboj svoj „štab“ Wieser, in Metnic od deželne vlade celi „Ich und der Josef.44
Šmarjeta pri Velikovcu. (Volilni shod) zadnjo nedeljo dne 14. t. m. se je pri nas za naše razmere in v tako slabem vremenu zelo povoljno obnesel; zlasti še, če pomislimo, da je nasprotni kandidat, Jakob Rdsch, pd. Wriefinig, v tem kraju doma, potem moramo reči, da smo s tem shodom popolnoma dosegli v Šmarjeti svoj namen. Z vidnim zanimanjem in z napetostjo so poslušali volilci vse tri govornike. Prvi, g. J. Čarf iz Velikovca, je govoril bolj z gospodarskega stališča; drugi, č. g. provizor Ivan Dolinar je poudarjal dolžnost in potrebo, udeležiti se volitev in izbrati prave zastopnike ; tretji govornik, vč. g. kanonik Jož. Dobrovc, pa je razkladal, kakšno nalogo ima prihodnji deželni zbor, da bo prišel tudi kmet in delavec do svojih pravic, kakor so: volilna preosnova, gospodarsko delovanje itd. Za vse to dosedanja nemškonacionalna stranka ni bila in ne bo. Zato pustimo njene kandidate na cedilu! Ti niso zastopniki kmetov, temveč nemškutarskih učiteljev, baronov in milijonarjev.
Iz Šmarjete pri Velikovcu. Jagali bomo, pa ne zajcev, ampak volilce. Kakor je znano, so nasprotniki postavili svojega kandidata kar zgoraj nad nami Jak. Roscha, p. d. Breznika v Brankovci, pa ne da bi vprašali kakega Šmarječana. Ker so ga pa le Velikovčani in nemčurji postavili, pa ga naj le oni volijo, mi smo pa v Šmarjeti na shodu obljubili in sklenili, da ga ne bomo, čeravno je sosed; on je od gospodov postavljen, ne pa od kmetov. Zato se bo moral zavezati in le na njih «program44, če ga sploh imajo, delati. Poznamo ga vsi prav dobro, a ljubimo ga ne, ker je zagrizen nasprotnik Slovencev, čeravno je naše krvi. V cerkvi ga nikoli ne vidimo, čeravno pravi, da „far“ ne sme drugje učiti kakor v cerkvi. Zato bi mislili, da se bo dal vsaj tam poučiti. Seveda, če bi bilo po njegovem, bi bilo bolje danes nego jutri vse cerkve zapreti. Olike ima sicer dovolj za poslanca, pa le za nemškonacionalnega. To oliko je pokazal s tem, da je udarjal črez najzaslužnejšega koroškega Slovenca, poslanca Grafenauerja, češ, „ta Grafenauer, ta hudič44, ni mogel z nami „štimat“, je le „s temi prekletimi Kranjci Stimai44 radi železnice; g. msgr. Podgorca je primerjal judom, češ, da odira „pavre“, sploh je „ta črna stranka kriva, da je cena živini tako slaba44. Človeka, ki kaže s takim govorjenjem silno nevednost, naj bi volili za poslanca, da bi nam vodil politiko ? Kaj takega resno trditi bi se ne upali dandanes več niti politični otroci, ne pa kak kandidat. Zato bomo pri nas volili razumnega, krščanskega in slovenskega kmeta Florijana Ellersdorferja, Roscha pa ne.
Prevalje. Ljudje čisto «posebne sorte44 so raztrosili pri nas vest, da se je gosp. Grafenauer na povratku od zadnjega zborovanja vozil v Celovec z našim županom Poldejem v istem kupeju in da sta v prijateljskem objemu zabavljala črez neumne «bindišarje44, da se je kar kadilo. Da je to prav navadna laž in zraven še prav neumna, ki je mogla zrasti le na kaki puhli repi, ve lahko vsakdo, če le pomisli, da se Poldej boji g. Grafenauerja kakor konj biča in da beži pred njim, kjer ga le zapazi, ker ima zato že svoje vzroke in ve, da ni za vsakogar dobro z gosp. Grafenauerjem črešenj zobati. (G. dopisnik, poizkusite dognati človeče, ki je iztrošilo v svet to laž, da ga damo po novem volilnem zakonu’— zašiti do pol leta. Op. ured.)
SC. kr. držami uradniki v društvu za narodni kojkot.
Na Češkem 'prakticirajo ^prav 'pridno § 302 k. z. proti Čehom, ki poživljajo k narodnemu bojkotu zoper češko trgovino. Kakor hitro so se Slovenci v Ljubljani zmezili, da bi se otresli nemških pijavk, jim je bilo takoj državno pravd-ništvo za petami.
Radovedni pa smo, na kakšno stališče se bodeta postavila koroška deželna vlada in državno pravdništvo nasproti društvu nemških c. kr. državnih uradnikov na Koroškem («Verein der deutschen Staatsangestellten in Karaten44), ki si je stavilo nalogo, da zanese v vrste c. kr. uradnikov narodni bojkot. V ta namen se je vršil dne 7. marca 1909 ob pol 4. uri popoldne v Celovcu v mali dvorani v «Musiksale44 ustanovni shod. Shod se je vršil po § 2 in je prišlo na shod kakih 120 uradnikov, med njimi tudi nekaj «frajlic44. Navzoča sta bila tudi poslanca Dobernig in Markhl.
Pravila tega društva so pesek v oči in slepilo za vlado. § 3. se glasi: «Namen društva je, varovati in gojiti stanovske koristi, nadaljevati znanstveno izobrazbo, gojiti složnost in družabnost, kakor pospeševati gospodarske razmere in podpirati ude in njihove domače.
Vsako politično delovanje je izključeno.44 .
Tako v pravilih, da jih deželna vlada potrdi. Zaupno vabilo na ustanovni shod pa nam pove pravi namen društva, za katerega vlada ne sme vedeti. Navedemo kar dobesedno:
«To društvo, ki naj obsega (?) vse nastav-Ijence nemške narodnosti v državni in dvorni službi z uradniki pri državnih železnicah vred, torej uradnike, poduradnike, po pogodbi nastavljene, sluge in delavce, potem tudi c. kr. notarje in poštarje, ima namen, varovati koristi nemških nastavljencev nasproti vedno bolj množečemu se vrivanju (1) ljudi drugih narodnosti, ohraniti vsaj sedanje narodno posestno stanje pri oblastih in v uradih in stremiti za tem, da prosta mesta če le mogoče zasedejo Nemci. V tem oziru bo društvo delovalo v vednem stiku z nemškim ljudskim svetom za Koroško („Deutscher Volksrat tur Karaten").
Pripravljalni odbor za ustanovitev tega društva si torej usoja, prositi Vas, «werter Volks-genosse44, nujno, da v preizkušam narodni zvestobi pridete na določeni shod.44
Namen društva je oči vidno eminentno političen, in sicer dvojen: Odvzeti slovenskim uradnikom kruh, oziroma zabraniti jim pot do kruha in prisiliti vse c. kr. uradnike, če nočejo gladovati, da se pridružijo temu društvu in stopijo v nemško-nacionalno politično stranko.
Ker je v društvu po pravilih vsako politično delovanje izključeno, politični namen društva pa je prozoren, zato naj daje društvo le direktive, nemški ljudski svet, s katerim bo v neprestani zvezi, pa naj potom nemškega ministra rojaka izpolni njegove želje.
Na Koroškem že itak nimamo pravzaprav slovenskih uradnikov. Skoro vsa mesta med Slovenci so zasedli Nemci. Le če že tupatam ni bilo mogoče nastaviti Nemca, je dobil mesto Slovenec. Zdaj pa hočejo c. kr. državni uradniki, ki so med nami zato nastavljeni, da strežejo ljudstvu, v zahvalo zato, da jim režejo naši ljudje kruh, odrezati sinovom našega naroda vsako pot do kruha v c. kr. državni službi. To je vendar bojkotno društvo par excellence, bojkotno društvo v naj hujši meri.
To si bomo koroški Slovenci najodločneje prepovedali, in če bo vlada krila to društvo z znano nemškonacionalno roko, če je bo potrdila, bomo iskali pravice tam, kjer jo bomo dobili, tudi če se državni zbor zaradi nas razcefra.
Koroške novice.
Ojstrica nad Spod. Dravbergom. Nedavno mi prisopiha na klancu naproti neki kmet, težko obložen z različnim blagom, katerega je nakupil v Spod. Dravbergu; bolj ko se mi je bližal, bolj sem občutil neki neiznosen smrad. «Prijatelj,44 ga vprašam, «kaj pa imaš v «puklsoku44, da tako strašansko smrdi?44 «Cukr, kofe, žajfo, žafran itd.44, mi je odgovoril. «Takšne reči pa ja ne smrdijo, kje pa si kupil44, vprašam zopet. «Pri Lorbeki", mi odgovori. «Ni mogoče, poglejmo, kaj imaš.44 Začel je razkladati različne že imenovane reči, privlekel pa je na dan tudi «giftno kroto44, katera sliši na ime «Štajerc44, rekoč, «to so mi Lorbek-ovi komiji ,špandirali4.44 Vesel nad tem, da imam tako dober nos, ker sem smrdljivega «Štajerca44 že od daleč zavohal, sem si naredil o Lorbeku, pravilno Konrad Lorber, takoj svojo sodbo. Če pride k njemu slovenski kmet, so Lorbekovi ljudje jako prijazni in za cvenk, katerega upajo dobiti, znajo v slovenskem jeziku prav sladko govoriti. Ko pa je pustil tam zadnji krajcar, potem so zopet «štramtajč44 in s slovenskim kmetom se še s tem norčujejo, da mu porinejo v žep Slovencem najbolj sovražni list «Štajerc44. Kdor podpira lažnivi «šmirblatl Štajerc44, je sovražnik Slovencev.
Lista naših handidatou.
Fri volitvah za splošno shupino u sredo, dite 24. marca 1909
oddajte glasovnice vsi volilci volilnega okraja: Celovec, Celovška okolica, Velikovec, Dobrlavas, Pliberk, Železna Kapla za našega dičnega kandidata
Franc Grafenauer, di™ poslanec na imi
in volilci volilnega okraja Beljak, Paternion, Trbiž, Podklošter, Rožek in Borovlje za slovenskega kandidata delavca
Mihael Turh, puškar 1 Boro™.
Slovenci v sodnem okraju Šmohor, glasujte za krščanskosocialca
JaneZ Hofer, župan v Penku i Militai.
V Lavantinski dolini podpirajte proti nemškemu nacionalcu Gròssbauerju krščanskega socialca
Rajmund Tatschl,
župan v Kollnitz.
pri volitvah za kmečko skupino u potidelfck, dne 29. marca 1909
oddajte vsi do zadnjega poštenega volilca glasovnice za sledeče slovenske in nemške krščansko-socialne
kmečke kandidate:
Celovška okolica in Borovlje:
]anez Štrakl p. d. Vende, « Anton Freithofnig,
posestnik na Tibičah.
Velikovec in Dobrlavas:
Florijan Ellersdorfer,
župan v Grebinju.
župan v Blatogradu.
Pliberk in Železna Kapla:
Franc Grafenauer,
državni poslanec na Brdu.
Beljak, Paternion in Rožek:
Janez Vospernik, » Janez Render,
posestnik v Zgornjih Jezercih.
Trbiž in Podklošter:
Jožef Skrkina,
župan v Šmartno.
Šmohor in Kotiče:
Adam Mer,
p. d. Kažin v Hudih dolih.	poštar v Št. Jakobu v Lesachtal.
Volšperk, Št. Lenart in Št. Pavel:
Jožef Hrampl, m Honrad Halcker,
posestnik v Messensach.	državni poslanec v Celovcu.
Gnilo nemškonacionalno stranko moramo poraziti in rešiti kmeta in delauca!
lisi oolilci do zadnjega na uolišče!
Priporočujemo našim družinam
Mo tinsko cikorilo.
Cerkvene vesti.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Sv. misijon.) Od dne 27. sušca do 5. mal. travna 1.1. se bo v tukajšnji predmestni župnijski cerkvi sv. Ruperta obhajal slovenski sv. misijon. Vodili ga bodo čč. gg. lazaristi : Frančišek Kitak, Ivan Zdravlič in Frančišek Birk od Sv. Jožefa pri Celju. Vsak dan bodo trije govori, zjutraj ob V2 7. uri, ob 10. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne. Spovedovalo se bo od 5. ure zjutraj do opoldne in od 2. ure popoldne do 8. ure zvečer.
Dobivanje zob.
Dajte trpečim SCOTT-ovo emulzijo in trdno bodo spali ponoči.
Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom SCOTT-ovega ravnanja.
Zob]®
rastejo brez bolečin, brez ovir v prebavi in postanejo beli, ravni in močni. Otrok uživa rad SCOTT-ovo emulzijo. Neredno prebavljanje se zboljša.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Kaj je novega po svetu.
V Ljubljani se išče neka vdova Stergon-šek zaradi neke dedščine. — Biva menda nekje na Koroškem. V slučaju, da je umrla, so dediči njeni otroci. V tej zadevi daje vsa pojasnila L. Schumi, krojaški mojster, Ljubljana, Šelen-burgove ulice 6.
Občni zbor „Slovenske Matice" za 1. 1909. bo v pondeljek, dne 26. aprila (ne 19. aprila), ob 8. uri zvečer. Samostalne predloge je po § 4. b) društvenih pravil vsaj 14 dni pred občnim zborom prijaviti odboru.
Služba provizoričnega učitelja na šoli družbe sv. Cirila in Metoda na Muti, na Štajerskem, se razpisuje za nastop o Veliki noči tega leta. Plača letna 1200 K, prosto stanovanje. Prosilci za to službo naj svoje prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili vlože v družbino pisarno do 25. sušca 1.1.
• Zobobol,	•
bolečine v križu, glavi, trganje po udih nam je še vedno ozdravil Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo 5 K franko. Naročite pri E. V. Fellerju
Prednosti Schichtovega mila so absolutna oistost brez vseh škodljivih snovi, največja izdatnost in lahka razkrojljivost. S tem si prihrani vsaka gospodinja mnogo truda, dela in denarja.
Za bolne na ledvicah in vodi more „Ku-feke“ (v vodi kuhan) kot redilno sredstvo ne le dalje časa nadomeščavati dijeto z mlekom, ampak napravlja tudi, če se skuha v mleku, dijeto z mlekom prijetnejšo in lažjo,
Prekličem žalilne besede, ki sem jih rabil pred dvema letomo zoper osebo gospoda prevaljskega župana Leopolda Pristova.	R Petrič.
Celovec, dne_15. sušca 1909.
ZalitBBajte Jlir“ po »seli gostilnah !
Proda se posestvo
na Jamnici št. 26, občina Št. Danijel. Ima lepo, solnčno lego, obilo sadja, precej lesa, hišni mlin ter obsega 82 oralov zemljišča. Več pove Jakob Lisnik, kmet v Št. Danijelu, pošta Prevalje.
Esence
očetove esence 80
za takojšnjo sigurno nare-janje vseh opojnih pijač, finih namiznih likérov in specialitet pošiljam v bri-lantni kakovosti. Poleg tega ponujam
°l
jo
kem. čiste, za narejanje hudega jesiha. Recepte in plakate se priloži zastonj. Cenike pošiljam franko.
Karol Filip Pollak,
tovarna esenc,
Praga, Marijine ulice 8.
(Solidni, strokovni zastopniki se iščejo.)
jedilna mast
(iz kokosovih orehov)
najboljša? Ni samo najfinejša in naj-čistejša; temveč tudi najcenejša in naj-izdatnejša mast, kar sem je kedaj kupila!
Le poskusite! Ne bo vam žal!
..IHlir11 je edino glasila hornšlnli Šimence»!
lajraja tipa ts Me 7 Celom
Modnega in manufalttiirnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnovejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti 1U milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa poletnega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski.
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Zramarjeve ulice in Uovi trg.
Najboljši češki vir za dobavo.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, izpukanega perja 2 K, boljšega 2 K 40 vin. ; polbelega 2 K 80 vin.; belega 4 K, belega puhastega 5 K 10 vin. ; 1 kg najfinejšega, snežno-belega, izpukanega 6 K 40 vin., 8 K; 1 kg sivega puha 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejšega prsnega 2jj||^T\N puha 12 K. Ako se kupi 5 kg, pošt-niné prosto.
Izgotovljene postelje iz gostonitkastega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankina, dobro napolnjene, tuhnja, 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinr ma, vsaka 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim puhastim perjem 16 K; napol pub 20 K, puh 24 K; posamezne tuhnje 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 vin., 4 K. Pošiljam po poštnem povzetju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je zamenjati ali vrniti, ako se plača poštnina; če blago ne ugaja, se denar povrne. S. Benisch, Deschenitz, št. 794 (Češko). DV" Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Osrednjo kurjavo in vetrnike
vseh sestav proizvaja
češki specialni zavod:
Tovarna strojev
Dan Štetha
Praga, Kralj. Vinogrady,
Fričova ul. 892.
Posebnost: Stavbe železnih stehleniho» in tehnilihih dvigalnihov za tapln vada.
Osrednja kurjava iz štedilnika skozi stanovanja z 2, 4 do 6 sob.
v
Železne konstrukcije mostov, streh itd.
škropilnice .Spphonia'
Patentirane, same ah sebi delajoče
za vinograde in hmeljnike
za zatiranje sadnih škodljivcev, proti bolezni na perju, za odpravo pre-
denca in divje sorčice itd.
Same ob sebi delajoče, nosljive in prevozljive brizgalnice
za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere vam pošlje
= Fh. Mayfarth & Co. =
tvornice strojev, specijalna tvornica vinskih stiskalnic in strojev za izkoriščanje sadja.
Odlikovana z nad 620 zlatimi in srebrnimi medaljami.
DUBTA«!, II./l, Vaborstrasse št. 71,
Natančni ilustrovani ceniki zastonj. =-;	- -	-=--Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Kolodvorska cesta št.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. 3»" Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad.
Tiske srečke s 4°/o obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseh vrst vred, papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
g
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.