V NAŠI DRŽAVI. Razgrajoča in razbijajoča opozicija. V minulem tednu sta se vršili dve skupščinski seji in sicer v četrtek 13. in v petek 14. februarja. Poslanci opozicije so motili delo zbornice z brezplodnimi interpelacijami, razgrajanji in razbijanji. Na seji v petek 14. februarja je bila na dnevnem. redu interpelacija glede preskrbe s semenskim žitom revnih v kačarskem in takarskem okraju. Prišlo je ob tej priliki na eahtevo opozicije do poimenskega glasovanja. Kljub odsotnosti več poslancev iz večine JRZ je dobila vlada 153 glasov, opozicija 110. Po tem glasovanju se je opozicija porazgubila esramočena in poražena iz zbornice. V DRUGIH DRŽAVAH. OBSODBA V MARSEJSKEM PROCESU Razprava proti glavnim sokrivcern pri atentatu na našega kralja Aleksandra I. je bila 12. februarja zakijučena in objav!jena sodba. Trije obtoženi: Mijo Kralj, Zvon.im.ir Pospišil in Ivan Rajič so obsoJeni na dosmrtno ječo. Obsojeni so imoli tridnevni rok za pritožbo na višje sodišče. Ta rok je potekel 15. februarja. Obsojena trojica ni vložila priziva in radi tega je postala obsodba pravomočna. Meseca marca bodo Pospišil, Kralj in Rajič prepeljani v francosko kazensko kolonijo na Hudičeve otoke v Južni Ameriki. Povsem zaslužena obsQdba je utemeljena, ker je Mijo Kralj spremil morilca Kelemena na kraj napada na rajnega kralja v Marseille. Pospišil in Rajič sta sodelovala pri atentatu, ker sta hotela kralja umoriti v Versaillesu pri Parizu, ako bi se bil ponesrečil napad Kelemenu in KraIju v Marseillu. Pospišil pa ima še vse druge zloeine na vesti. Leta 1929 je izvedel napad na zagrebškega novinarja Schlegla. Njegova pomagača sta bila tedaj obsojena na smrt in obešena. Pospišilu je uspel pobeg. Sodišče za zaščito države v Beogradu je tedaj pobeglega Pospišila v odsotnosti obsodilo na smrt. Pozneje je bil Pospišil na prosluli Janka pusti na Madžarskem učitelj onim najetim podležsm, ki so se vežbali za atentate. Ko je sodišče razglasilo obsodbo, se je vršila kratka razprava zoper glavne krivce, zasnovalce in organizatorje atentata. Duševni in organizatorični očetje napada: dr. Ante Pavelič, polkovnik Ivan Perčevič in Evgen Kvaternik so bili obsojeni v odsotnosti na smrt. Krog petrolejske sankcije. V Ženevi prJ Društvu narodov zborujejo in se posvetujejo petrolejski strokovnjaki. Gre namreč zato, ali bo Društvo narodov začelo napram Italiji s petrolejsko sankcijo ali zaporo ali ne. Petrolejski strokovnjaki trdijo ,da je popolna zapora sirovega olja v Italijo tako dolgo nemogoča, dokler ne pristanejo na to sankcijo tudi Združene ameriške države. Tudi to so ugotovili v Ženevi, da bi ne bilo treba Amerikancem zavsern prekiniti uvoza potroleja v Italijo, ampak bi zadostovalo, če bi se držala Amerika v letu 1936 istega oljevega izvoza v Italijo kakor leta 1934. Tile omenjeni izgovori jasno kažejo, da bo dobila Italija tudi za bodoče za drag denar sirovega olja, kakor ga bo potrebovala. Če ne bo prišlo do petrolejske sankcije, bodo padle v vodo tudi ostale in nepregledno škodo bodo imele samo manjše države, ki so se pridružile od Angležev predlaganim sankcijam. Nemci ogrožajo Nizozemsko. Silno so vznemirile Belgijo in Nizozemsko vesti, da je nemški generalni štab pripravil načrte, kako bi v slučaju voine na.iprej zasedla Nemčija Nizozemsko ter skozi njo vdrla v Belgijo, kakor je storila leta 1914 vpad v Francijo skozi Belgijo. Belgijska vlada hoče zato vzdolž nizozemske mcjo zgraditi poseben trdnjavski pas. Načrti nsmških vojašldh krogov niso samo naperjeni proti zapadnim silam. Kakor poroča časopisje, obstoja en načrt za zasedbo Čehoslovaške, skozi katero bi potem nemška vojska vdrla v Ukrajino. Francosko-sovjetska pogodba o pomočl Rusije za slučaj, da bi napadla Nemčija Francoze, je zvršeno dejstvo. Upanje je, da se bo ta zveza raztegnila še na Angli ¦¦ jo. Trozveza Anglija-Francija-Rusija bt bila po zatrdilu treh imenovanih velesil najmočnejše jamstvo za mir v Evropi. V zadnjem času velesile tekmujejo, kako b* se približale Rusiji, kateri zagotavlja celo hitlerjanska Nemčija znatno posojilo, kf. bi se naj odplačalp v lOtih letih. Napad na voditelja francoskih socijalistov. V bližini vojnega ministrstva v Parizu je bil napaden avtomobil Leona Bluma, voditelja francoskih socijalistov, od desničarskih niladcev, ki so pod vodstvom Leona Daudeta. Napadalci so razbili s palicami šipe na avtomobilu, v katersm sta bila socijalistična poslanca Blum in Monet. Šofer in 3 stražniki, ki so hiteli po slaneerna na pomoč, niso bili kos kakim 50 mladim moškini, ki so udrihali s palicami predvsem po Blumu. Komaj in komaj so iztrgali močno poškodovanega. Bluma gruči razjarjenih desničarjev in so %a. prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili iežke poškodbe. Napad sta ostro obsodila v parlamentu predsednik zbornice in ministrski predsednik Sarraut, ki je naglasil ,da bo njegova vlada uporatiia proti narodnim prenapetnežem zakon za vzdrževanje reda, ki je že sprejet od parlainenta. Irski parSament je končno vendar sprejel spomenico, s katero pozdravlja novega britanskega kralja Edvarda VIII. Ir- ski republikanci skraja o takem pozdravu niso hoteli ničcsar slišati. Novi spopadi na Daljnem v^hodu. Foložaj na mongolsko-maudilurski meji se jc nenavadno zaostril. Vrstijo se neprestano medsefcojne praske med obmejnimi stražami. Baje so Mongoli že mobilizirali armado 50.000 mož, ki dobiva vojni materijal neprestano iz Rusije. Tudi Japonci pošiljajo na mcjo neprestano nove čete. Nevarnost vojne na Daljnem vzhodu je prav resna.